PROF. DR. JOŽE KASTELIC - OSEM DESETI ETNI K
18, avgusta letos je obhajal visok življenjski jubilej profesor dr, Jože Kaste-lic. klasični filolog in arheolog, pesnik in publicist, muzealec in prevajalec; urednik in Se marsikaj, med drugim pa tudi dolgoletni profesor zgodovine unicmosti starega veka na I-iloiofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
O jubilante vih dosežkih na pnsaniič-111I1 področjih so že večkrat napisali tehtno besedo njegovi ugledni stanovski ku-legi, k: so bolj poklieani. da v celoti orišejo profesorjev curriculum virae in cursus hononim.' Zato nuj v teh nekaj vrstieah posebej opozorimo le na pomemben delež, ki ga v njegovem opusu zavzema likovna umetnost.
Profesor Kaste lic namreč nima le izbruSenega posluhu t a lepo besedo, ampak tudi izostren čut za likovno kvaliteto. Ob tem se je od nekdaj zavedal večne noira-njc dileme katerekoli stroke. ki hoče hiti "znanost" o "umetnosti". Že leta 1941 je zapisal: "V umetnosti se moramo približati duhovni enkratnosii lepotnega feno mena, v zgodovinskih vedah pa dogodkom kot členom kulturnega procesa".1 roda morda prav zalo tudi kol znanstvenik vedno teži k uravnoteženi sintez i obeh prvin, poetične in historične, pri čemer strokovno delo pojmuje v najboljši tradiciji interdisciplinarne, vendar iilološki uknbiji zavezane, klassische Ali/vtum.vtvi ssensehaft.
1 Ci S, GubroveciŽJb Sest deset Iti niti Joieta K as t «lica, Opuscula losepho Kastelle stxa-genario dtcala (- Situh. X1V-XV), Ljubljana 1974. pp. S-12: A, Sasel. Bihliografija Jožeta Kastei ¡ca, ibid., pp. 13-24; 13 Djuiič, Uvodna beseda, iosephi Kasttlit Opt ra seLrcia, i .jubljana 198Ü. pp. 7-B; A. Dular, Bibliografija 1973-19&, ibid., pp. 233-236. ; i. Kasteitc, Sovrctovi Stari Grki v: i dem, Opera seleeta, p. 69 (prvič i/šlo v: Dom in .Siv /, LIHIMI, pp. 95-100. 142-144, 22] -225).
9
Čeprav njegovi izhodišči sta in ostajata grika in rimska antika, so Kastdčevi interesi veliko Širši, Nikoli se ni čutil vezanega na "fevdalno razdelite v" strokovnih vprašanj med specialiste za posamezna obdobja ali omejena geografska območja. V svojih objavljenih delih in predavanjih je posehnn pozornost posvečal Štirim tematskim sklopom: umetnosti situ I, rimski figuralni plastiki, zlasti v Šempetru pri Celju, antičnemu portretu in vlogi grSkega mila v evropski kulturni tradiciji.
Številne Kastclčeve publikacije o situl&ki umetnosti so povezane z razstavo, ki jo je kot ravnatelj Narodnega muzeji skupaj s sodelavci organiziral v Padovi (1961), v Ljubljani (1962) in na Dunaju (1963)? Mednje sodijo tehtni analitični prispevki, v katerih je (izhajajoč tudi iz pionirskega dela Vojeslava Molela) osvetlil problematiko s SirSe perspektive starih mediteranskih kultur, pa tudi evokativ-ni, literarno izpiljeni eseji m predavanja,4 Le redko je potujoča razstava o knk-Snem umetnostnem obdobju ali zvrsti s slovenskega območja obrodila tako obilne saditve v mednarodnem merilu. Kaste I če v esej o Prazniku silul je izšel skupaj S teksti G. A. Mansucllija in K. Krnmerja v nemSki in angleiki izdaji tudi pri tako uglednih založbah, kot sta dunajski Schroll (1964) in londonski Thames and I lud-son (1965).5 tem velja posebej poudariti skrb profesorja Kastelica, da so hi le tujejezične izdaje njegovih šiudij ne le korektno prevedene, ampak prav tako literarno i2bruSene kot izvirna slovenska besedila. NemSka verzija Praznika situ t je lep primer, saj eleganca izraza ponekod spominja kar na klasični slog velikih zgodovinopisccv 19. stoletja, kot sta bila Thcodor Mommsen in Jacob Burck hardt,
V celoti nam je lahko prodor situiske umetnosti v svet za zgled, kako se kaže strokovno podkovano lotiti podobnih projektov tudi v prihodnje. Katera obdobja umetnosti na Slovenskem bi si taksno pozornost najprej zaslužila, je jubilant dobro vedel že leta 1951, ko je zapisal: "Slovenska umetnost je v svoji tisočletni zgodovini trikrat dosegla tako stopnjo, da lahko postane predmet splošne pozor nosli. (...) Tu mislimo na impresionizem konec 19. in v začetku 20. stoletja, na barok v 18. stoletju in na gotiko v 14. in 15. stoletju,"*
1 Mosira de i!'arte detle s i tule dal Po al Danubio, Padova - Lubiana - V i en na, Padova 1961; Umetnost alpskih Ilirov in Venetov. Razstava Padova - Ljubljana - Dunaj, Ljubljana 1962; Situlenkunst zwischen Po und Donau. Padova - Ljubljana - Wien. Wien 1962.
' J, Kastel ic, Jituiu? Vač, Beograd 1956: t dem, Umetnost sinil od Pada do Donave, Opera selecta.pp. 100-115 (prvič objavljeno 1961 in 1962 v katalogih, citiranih v opombi 3); idem. Illyrian Spring, The Atlantic Monthty, CCX. 6 Dcctmbcr 1962. pp. 139-142: i de m. Conservativismo e nuove correnti nelTarit degli [Iliri c dei Veneti, Ani del primi/ Sim-poiio internationale di protostoria italiana, Stttcmbre 1967, Roma 1969, pp. 17-25 (cf. Opera selecta, pp, i 16-120), O KastelCeveni otvoritvenem predavanju na Dunaju piše akademik dr. Stane Gabrovec, daje ' prevzel dunajsko najvišjo publiko".
5 J, Kastelic - G. A. Maftsuclli - K. Krämer, Umetnost situl, Beograd - Ljubljana 1965; iiderri" Situlenkunst. MeisterschÖpfitttgenprähisioriichtt Bronzearbeit, Wien - München 1964. iidem: SitiilaArt. Ceremonial Bromes of Ancient Europe, London 1965.
4 J. Kastelic, Figuralna dediščina arhcoioSkih dob v Sloveniji, Opern selecta, pp. 93-99 (prvič objavljeno v; Likovni svet, [j ubij an a 1951, pp. 177-200).
10
Druga velika Lema iz slovenske likovne dediščine antike, ki je profesorju Kastel icu posebej pri srcu, so evropsko pomembni reliefi na äempetrskih grobnicah, O Šempetru je pisal nekajkrat, pripravil pa je tudi ustrezno gesSo za Enciclopedia dell'arte an tica.'' Žal njegovo ukvarjanje s to temo ostaja torr.o, čigar monumental nc obrise lahko zaenkrat le slutimo in zato toliko bolj nestrpno pričakujemo, da nam bo profesor Kastelic o Heraklu tu AI cesti s ali Evropi na biku razkril Se kakšno skrivnost.
Svoja razmišljanja o večno živem, a protejsko spremenljivem grškem mitu je nazadnje strnil v uvodu k Najlepšim antičnim pripovedkam Gustava Schwa ha, v katerem seje pogosto dotaknil kiparskih in slikarskih del. Še bolj pa se njihovega pomena v Kastelte ve m videnju grStva zavemo, ko prelistamo s pretanjemm občutkom za likovno in muli v no pričevalnOst izbrane slikovne pri luge in preberemo njegove jedrnate komentarje.11 Sicer pa moramo na tem mestu omeniti vsaj že besedilo v razstavnem katalogu del Stojana Hatiča iz leta 1984 in spremni Študiji z analizo posamičnih reprodukcij v mapah s Pregljevimi ilustracijami Tilade in Odiseje. To razkošno publikacijo, ki bi si nedvomno zaslužila, da bi ji sledila tudi priročnejSa editia minor, je nedavno izdala Moderna galerija.8
Tisti, ki smo imeli to srečo, da smo Se lahko poshtSaii celoten ciklus Kastelče-vih predavanj na Filozofski fakulteti, vemo, da je bil rimski portret med njegovimi najljubšimi temami. S kakSnim mojstrstvom je znal v kratkem času začrtati razvojni lok od katonsko strogih "sulanskih" glav, prek avličnega obdobja avgu stejske ideal izad je do melanholičnega filhelenizma antoninske dobe, ko se 'pogled obrne navzgor" ! Žal se je profesorju Kastelicu le redko ponudila priložnost, da bi svoja razmišljanja na to temo prelil v tiskano besedo. Koliko bogatejši bi bil recimo sicer dober katalog razstave AntiČki portret u Jugoslaviji (1987), ko bi vseboval tudi uvodno Studijo izpud Kaslelčevega peresa! O tem se lahko prepričamo že, če preberemo njegov esej, ki gaje napisal prav ob tej prilo?,nosti.JO
Kol polihistor z literarnim okusom in izjemnim darom za sintezo si profesor Kastelic za svoje ubjave najraje izbere esejistično obliko, vendar ne smemo pozabiti na podrobne Študije o specifičnih spomenikih, ki nam ga predstavijo tudi kot vestnega analitika vsake najmanjše podrobnosti. Tak je recimo £e njegov članek o marmorni portret ni glavi iz Narodnega muzeja, v kateri je verjetno upodobljena Faustina iunior,11
7 5. Kastelic, Sprehod po Šempetru. Beograd 1957; idem, s.v. Šempeter pri Celju (- S. P tetro pre í so Ce ¡je). Enciclopedia dell'one ¡íntico, cías sica e Orientale, VIT, Roma I9fi6, p. 192.
* J. Kastelic, 7.3 ata veja g ritega mita na mitološkem ilrtvtsu starega sveta, v: G- Schw;ib: NajlepSe antične pripovedke. Ljubljana 1988, pp. 5-54. 882-883 in 48 slikovnih prilog med tekstom (cf. Opero selected pp. 32-64}. ' J, Kastelic, Batiievo srečanje z mi losom, v; J. Kastelic - 2, Kriismk, Stojan Butii', Tragos. Ljubljana 1984, pp 3-5 [r.k]: J. Kastelic, Spremna Studijo in i/bor verzov, v: /, Murij Pregelj, Homer, ¡liada, Iliad. Mas., Modema galerija. Ljubljana 1991. s.p.; //, Marij Pregelj, Homer, Odiseja, Odyssey, Odyssee, Modern a galerija, ljuhljana 1991, s.p.
" J. Kastelic. Janusov obraz portreta. Nail razgledi, XXXVI], 2,29, L 1988, pp. 54-55. " J, Kastelic. Faustina ¡umor. Festschrift für Hudalf Egger. II, Kiagcnfurt 1953, p p 29-35 (c t. ra selecta .pp. 121-123),
11
Kastelčevi prispevki nas vedno znova presenečajo rudi s svojo metodološko širino. Naj kol pars pro toto omenimo le dva primera. V nadrobni Študiji o blejski fibuli s kentavrom lokostrelecm je jubilant z jedrnato. a široko zastavljeno primerjalno analizo, kakršne se gotovo ne bi sramovala niti Hritz Stud ali Rudolf Witikower, prepričljivo dokazal, da v tem sieer skromnem kovinskem predmetu odmeva imaginarij poznoantične astrologije.13
O tem, da profesor Kastelic, če se mu zahode, zna osvetlili tudi zapletena ikonografska in kontekstualna vprašanja, se lahko prepričamo ob branju referata o mozaikih Eufrazijeve bazilike v Poreču iz leia !962.'-1 Čeprav se njegov prispevek redko citira, vse kaže, da je prav on prvi opozoril na dvojnost programske zasnove, "ki je neposredno osredotočena na Bogorodieo in na Kristusovo poj a v o V njegovi božji naravi in ne na kristoloSki kompleks v dvojnem aspektu Človek-Bog". Tj nam po Kaste! ieu razkriva "polemično stališče m dvoj m položaj škofa Eufrazija". Teza se ponavlja celo v standardnih priročnikih, na primer v delu Early Christian and Byzantine An (H arm o nd s won h 1979% p. 122) Johna Bee-kwitha; ki pa citira kol vir le študijo J. Maksimovič iz leta 1964 ...
Profesor Kastelic ne je seveda priložnostno. Se zlasti v svojih tehtnih knjižnih ocenah, dotaknil tudi mnogih drugih vprašanj, vendar žal o vseh na tem mestu ne moremo posebej spregovoriti, seveda pa napeto pričakujemo, kaj nam bo Se povedal. Ko je davno tega objavil oceno Starih Grkov svojega učitelja Antona Sovreta, seje prav na koncu uslavil ob neustreznih ilustrativnih lisbaliarhaične plastike ■ n zaključil s Stigestivnim stavkom o akropo I ski Kori "v njeni nadčasovni in vendar natančni monumental nosi i". Ali se v teh besedah skriva zametek posebne, Se neuresničene publikacije?
Nazadnje velja Se opozoriti, da so tudi z vidika umetnostne zgodovine izjemno dragocena dolgoletna prizadevanja profesorja Kaslelica. da bi v Narodnem muzeju ustvaril zares vsestransko strokovno biblioteko z ustreznimi knjižnimi serijami. priročniki in periodiko z vseh jezikovnih podroeij. Naj navedem le dva primera: po K a sle J če vi zaslugi v Sloveniji danes le Narodni muzej razpolaga s kompleino izdajo del Jacoba Burckhaidta in le u mi je mogoče dobi Ei letnike 1.955-1965 pomembne ameriške strokovne revije i he Art Bulletin,
Danes bo profesor Kastelic ob mislili na vse pretekle izkušnje verjetno zamahnit z roko in ponovil za I loraeijem: hi-utus Mr, qui prorul He gol lis Mi pa mu. hvaležni za vse, kar je storil, da bi nas obvaroval pred zatohlo provinci a I no ozko stjo, v oščimo še admuttox annosl
Stanko K oko le
1 .1. Kastehe. Blejska fibula s kentavroin lokoxlrelirm. Arheotaild vrstnik, MH-\IV_ 19621963.545-50 (cf. Opera selscla,pp. 127-1.13 j.
J. Kastelic, l.o stile l' il Lioiieettoileiiloosatei tleilabiiMlicuEufrusianau I'aren/i^/lfridet
VI Cttngresso interrlationale tli ariheologia c rruhifld, Ravenna 2.1. - 3D. i\. I 962, Ravenna I9fr5,pp. 4K9; idem, -'slil m idčju lini/m knv (.-nI ia/1 janske bu/ilikc v foretll, Silula. VIII, l%5.pji 209-212 (cf. Opera leletia, pp. 124* 125). i X i. Kaste lie, kaven ski mozai k i. Atein sodobnost, lil, 11-12, 1955, pp 1093-1096,
12