Toštalna plaSSaai * gotovini
L. V. Št. 14 (»Jntro« XIK,n.rh*
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova uL — TeL 3492 in 2498.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13. — Telefon št 2456.
Podružnica Celje: Kocenova ulica * št — Telefon št 190.
Podr^žnitC Jesenice: pri kolodvor* št. 100.
Podružnica N«wo mesto: LJubljana«
cesta št 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
LJubljana, torek 7. aprila 1931
Cena 2 Dir
Ponedeljska izdaja
Ponedeljka izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — NaroSa se posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašaleih dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva nlica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 8125 in 312«.
Ilaribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2562).
Oelje: Kocenova ul. 3. Telefon št IM
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p« tarifu.
VOJNI MINISTER GENERAL HADŽIČ PODAL OSTAVKO
Za novega ministra vojske in mornarice je bil general Dragomir Stojanovič - General Stevo
razpoloženje
imenovan armijski Hadžič stavljen na
Beograd, 6. aprila. AA. Z ukazom NJ. Vel. kralja je sprejeta ostavka, ki jo je podal minister za vojsko in mornarico armijski general Stevan Hadžič, ki je stavljen na razpoloženje.
Novi vojni minister
Beograd, 6. aprila. AA. Z ukazom NJ. Vel. kralja je na predlog predsednika ministrskega sveta imenovan za ministra vojske in mornarice prvi adjutant NJ. Vel. kralja armijski general Dragomir J. Stojanovič.
Beograd, 6. aprila. AA. Danes ob 10.45 Je v predsedništvu ministrskega sveta pred predsednikom ministrskega sveta in ministrom za notranje zadeve armij-skim generalom Petrom Živkovlčem pri-
segel novolmenovani minister za vojsko in mornarico prvi adjutant NJ. Vel. kralja armijski general Dragomir J. Stojanovič.
Novi minister vojske in mornarice gene« ral Dragomir Stojanovič je bil rojen 5. av« gusta 1878 v Knjaževcu. Vojno akademijo Je dovršil v Beogradu ter je že pred sve« tovno vojno zavzemal v naši vojski visoka mesta. Od 18. septembra 1923 do 30. julija 1925 je bil komandant dravske divizijske oblasti v Ljubljani, nakar je bil imenovan za inšpektorja artiiljeriue. V času svetovne vojne je bil poveljnik srbskih artilerijskih polkov ter se je boril tudi na francoski fronti pri Verdunu. i"918. je bil dodeljen oddelku vrhovne komande, od 1919. do 1920 pa je bil zastopnik načelnika artiljerij« skega oddelka vrhovne komande. V zad« to jem času je bili prvi adjutant Nj. Vel kralja.
Demlsija romunske vlade
V soboto popoldne je demisijonirala celotna vlada Miironesca — Kralj Karol je poveril mandat za sestavo Koncentracijske vlade londonskemu poslaniku Ti-
tulescu
Bukarešta, 6. aprila <L V soboto Je Mi-ronejtcova vlada podala ostavko. Glavni vzrok vladine ostavke je dejstvo, da je parlament odklonil preteklo sredo zakonski načrt o udeležbi države pri tvornici razstreliv »Nitroger« v Dicso-Szent-Mar-tonu, ki je bila doslej v švicarskih rokah. Zbornica je hotela na ta način demonstrirati proti trg-ovinsk^mu ministru Ma-noilescu, kar je bilo razvidno že iz tega, da je že popoldne istega dne soglasno sprejela zakonski načrt, ki ga je podpisal tudi vojni minister. Med tem je Manoilescu demisioniral in ga ni bilo mogoče pregovoriti, da bi svojo ostavko umakniL V zadnjih dneh sta bila Mironescu in Manoilescu ponovno sprejeta od kralja v av-dijenci. Kralj ni pristal na predloge ministrskega predsednika o imenovanju novega trgovinskega ministra, zaradi česar je bila demisija celotne vlade neizogibna.
Dosedanji trgovinski minister Manoilescu, proti kateremu je nastopila poslanska zbornica, se je svoječasno, kakor znano, zelo zavzemal za sedanjega kralja Karola ter je vršil tudi kurirsko službo med njim in njegovimi pristaši v Romuniji. Zaradi tega' je prišel celo pred vojaško sodišče, bil pa je oproščen. Manoilescu, ki je študiral v Parizu, je strokovnjak v gospodarskih vprašanjih, s svojimi mnogimi novimi načrti pa je izzval tudi mnogo nasprotnikov.
Tudi vodja narodne kmetske stranke Maniu, ki se mudi v Genovi, je bil pozvan, naj se takoj vrne, da bo sodeloval pri reševanju krize. Zdi se, da bo do koncentracije le težko prišlo, čeprav je to velika želja kralja. V vodilnih krogih liberalne stranke dvomijo, da bi se mogla osnovati široka koncentracijska vlada.
Bukarešta, 6. aprila d. Kralj je demisijo vlade Mironesca sprejel in mu poveril vodstvo vladnih poslov do sestave nove vlade. Kralj je izrazil željo, naj bi se osnovala vlada nacionalne enotnosti, v kateri naj bi bili tako narodni zaranisti kakor liberalci. Romunska narodna kmetska stranka, ki ima v poslanski zbornici pet gesti n vseh mandatov, v senatu pa približno^ dve tretjini, si je izgovorila rok za premislek, dokler se ne vrne Maniu, dočim je liberalna stranka izjavila, da je načelno
Poslanik Titulescu
pripravljena sodelovati v koncentracijski vladi. Končna odločitev je odvisna od narodne kmetske stranke.
Bukarešta, 6. aprila d. V političnih krogih splošno sodijo, da bo dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade poslanik v Londonu Titulescu. Kralj Karol je odgodil konzultiranja političnih voditeljev, dokler ne dospe Titulescu iz Londona. Njegov prihod pričakujejo za jutri ali v sredo.
Poloficielno glasilo narodne kmetske stranke »Dreptatea« je objavilo beležko, v kateri pravi, da se je pri zadnjem po-setu Titulesca v Bukarešti pokazala narodna kmetska stranka pripravljeno pomagati pri uresničenju vladarjevih želja glede na sestavo koncentracijske vlade vseh političnih strank, zaradi česar bi se Titulescu imel vrniti 12. aprila, v sporazumu z glavnim vodstvom narodne kmetske stranke pa je Mironescu smatral za potrebno, da pride čim prej do političnih izprememb, ki bi imele za posledico osnovanje koncentracijske vlade. Isti list izraža upanje, da bo Titulescu uspel v svoji akciji.
Bukarešta, 6. aprila d. Kralj je brzojavno obvestil poslanika v Londonu Titulesca, da mu je poveril mandat za sestavo nove vlade. Titulescu je mandat sprejel.
Nova angleška demarša v Sofiji
Posredovanja Anglije v sporih med Grčijo in Bolgarijo — Pred demisijo vlade Ljapčeva — Razpust Sobranja
in razpis novih volitev
Sofija. 6. aprila. U V potttSonfh krogih je zbudilo veliko pozornost, da se je angle. gki poslanik Waterlow, ki je v nedeljo te* der odšel na dopust, pretekli četrtek zopet vrnil v Sofiijo, ko je bil prej sprejet v Beo* gradu od vnanjega ministra dT. Marinko* Viča.
V petek je nato pretil vnarejega ministra Burova ter mu je po nalogu angleškega vna« njega ministra Hendersona priporočil, naj sprejme angleški posredovalni predlog o ureditvi spornih vprašanj med Bolgarijo in Grčijo. Kakor znano, je angleški predlog, da se naj ta sporna vprašanja predlože v rešitev posebnemu razsodišču, Grčija spre« jela že pred šestimi tedni, dočim je bolgar« ska vlada izjavila, da ne more pristati na odločitev razsodišča v vseh vprašanjih in da »e morajjo izločiti nekatere zadeve, ki so bile po bolgarskem mnenju že rešene ali pa so postale brezpredmetne.
Angleška demarša je v sedanjem trenut« ku bolgarski vladi zelo neprijetna, ker 6e že prihodnji mesec vrše volitve v sobranje in ker bi ji diplomatski poraz še bolo osla«
bil njeno že itak siabotoo stališče ▼ voffl* nem boju.
Sofija, 6. aprila, d. »Zarja« poroča, da smatrajo v vrstah demokratske stranke kot gotovo, da bo Ljapčev prisiljen podati ostavko najkasneje do 9. ali 10. t. m. Isto potrjuje tudi »Utro«, ki pristavlja, da hoče Ljapčev s tem dati priliko kralju za konzul« tiran je opozicijskih voditeljev. Predsednik vlade Ljapčev bo jutri sprejet od kralja v aivdijenci, v kateri mu bo predložil ukaz o razpustu parlamenta in razpisu volitev. Prvi ukaz bo predsednik vlade prečital v Sobranju 8. t. m., ukaz o rarpisu novih vo« litev pa bo objavljen v službenem listu.
Poset dr. Beneša v Atenah odpovedan
Pariz, 6. aprila, d. Kakor poročajp iz Aten, je bil poset češkoslovaškega vnanjega mi« nistra dr. Beneša v Atenah odpovedan, ker v sedanjem trenutku ne more za dalje 6a»a oditi iz Prage.
General Stevo Hadžič
Odlikovanje banov in podbanov
Beograd, 6. aprila. Nj. Vel. kralj je od« likoval z redom Jugoslovenske krone II. vrste bana dra\>ske banovine dr. Draga Marušiča, bana savske banovine dr. Iva Pe« roviča, bana moravske banovine Jeremijo Ziva.noviča; z redom Jugoslovenske krone III. vrste pomočnika bana dravske banos vine dr. Otmarja Pirkmajerja, pomočnika ministra za notranje posle Dobrico Matko« viča, pomočnika bana primorske banovine Andrijo Zdravkoviča, pomočnika bana vr« baske banovine Jovana Zeca in pomočnika bana dunavske banovine Dragomiira Tod o* roviča.
Železnica Priiep—Bitolj izročena v promet
Beograd, 6. aprila, p. Danes je bila izročena rednemu prometu novi železniška pro« ga normalnega tira Priiep «Bitolj.
Poljski dijaki v Beogradu
Beograd, 6. aprila, p. V Beograd je do« Sla večia skupina dijakov in profesorjev kmetijske fakultete v Poznanju, ki so gosti naših dijakov in ki bodo poset ili vse večje 'krajev v državi. Poljski dijaki bodo dospeli na svojem potovanju tudi v Ljubljano.
Nova avtomobilska cesta Cetinje—Primorje
Beograd, 6. aprila. AA. S sklepom ministra za zgradbe je odobrena trasa za banovinsko cesto prvega reda Cetinje - Ka-budžija v dolžini 30.050 km. Cesta bo vezala Cetinje direktno s Primorjem.
Komisija za zgradbo silosov
Beograd, 6. aprila. AA. S sklepom ministra za trgovino in industrijo je imenovana v tem ministrstvu posebna komisija, ki bo napravila načrte za graditev silosov. Komisija bo začela s proučevanjem raznih sistemov silosov.
Polovična vožnja za vinske sejme v Mariboru in Zagrebu
Beograd, 6. aprila, AA. S sklepom ministra za promet je odobren 50-odstotni popust za vožnjo na državnih železnicah obiskovalcem vinskih sejmov v Zagrebu od 11. do 14. in v Mariboru od 10. do 13. apr;. la t. I. Olajšava velja od 7. do 17. aprila.
Petdesetletnica čsl. ministra Bechyna
Praga, 6. aprila, d. Namestnik ministr-skega predsednika, minister za prehrano Rudolf Bechvne, vodja češkoslovaške so« cialno«demokratske stranke, je danes pra* znoval svoj 50. rojstni dan. Ob tej priliki je prejel iz vseh krajev mnogo čestitk. Mi« nister Bechvne je bil rojen 1881 v Nym-burku ter se je v mladih letih učil ključav« ničarstva. Iz ključavničarske delavnice je prešel k novinarstvu ter je bil v 1. 1908. in 1909. dunajski parlamentarni poročeva« lec socialnodemokratskega dnevnika »Rov« nost« v Brnu, čegar glavni urednik je bil poznejši ministrski predsednik in češkoslo« vaški poslanik v Berlinu Vlastimil Tusar. Kasneje je minister Bechyne prevzel kot glavni urednik vodstvo lista »Hlas lidu« v industrijskem mestu Prostejovu. 30 let star je postal poslanec v dunajskem dr» žavnem zboru. Po polomu avstroogrske monarhije ni bil samo med prvimi politiki češkoslovaške poslanske zbornice, temveč med prvimi političnimi voditelji češkoslo« vaške republike.
Ako želiš imeti lep' knjige, pristopi k Vodnikovi družbi
Bruning in Curtius
povabljena v London
Angleška vlada namerava povabiti nemškega državnega kancelarja in zunanjega ministra v London n& razgovor o carinskem sporazumu z Avstrijo
London, 6. aprila. AA. »Timee« poročajo, da sta dobila nemški kancelar Brfining ia vnanji minister dr. Curtius povabilo angleške vlade, naj v teku maja privatno pose-tita London. Istočasno bi prispel v London francoski vnanji minister Briand.
Berlin, 6. parila AA. V političnih krogih je zbudila veliko senzacijo vest lista »Times«, da namerava angleška vlada povabiti zunanjega ministra Curtiusa in kancelarja Bruninga na politično konferenco v Chequers.
Iz avtoritativnih krogov se Izve, da bodo na tej konferenci razpravljali o avstrijsko-nemški carinski pogodbi m
da Je bilo to povabilo nameravano že dolgo časa pred objavo tega sporazuma. Nadalje poročajo uradno, da bi nemški državniki drage volje sprejeli povabilo. Datum konference doslej še ni bil določen. Na konferenci bodo razpravljali, če pride do nje, o splošnem političnem položaju s posebnim ozirom na vprašanja, pri katerih sta obe državi posebno iirteresirani.
Glede na vest »Times«, da »e bo te
konference udeležil eventuelno tudi francoski zunanji minister Briand, ni tz Pariza ne iz Londona nobenih avtentičnih poročiL
Povratek ministra Demetroviča
Včeraj se je vrnil iz Prage minister Demetrovič — Pomen nove trgovinske pogodbe s ČSR
Beograd, 6. aprila, p. Danes se je vrnil iz Prage v Beograd minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič. Beograjski novinarji so se mu peljali nasproti do No« vega Sada. Minister Demetrovič jih Je sprejel v svojem salonskem vagonu ter se je z njimi prijazno zgovarjal vso pot do Beograda. O pravkar podpisani trgovinski pogodbi med našo državo in Ceškoslova-ško je izjavili:
Znano je, da so se trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Češkoslovaško razvijali na podlagi trgovinske pogodbe, sklenjene 14. novembra 1928. Ta pogodba je vsebo-vala samo določbe splošnega trgovsko*po» litičnega značaja, manjkal pa ji je tarifni in veterinarski del.
Ta nedostatek se je opažal zlasti pri jiv goslovenskem izvozu v Češkoslovaško, ki
je padal ali pa vsaj zastajal v razmerje z uvozom rz te države. To je privedlo do novih pogajanj in do zaključitve nove tr» govinske pogodbe. Za karakteristiko te po« godbe zadostuje dejstvo, da so v njej iz« popoln j ene omenjene praznine, ker »o se carinsko«tarifne in veterinarske zadev« ugodno rešile, zlasti glede obstoječe težko« če v sedanjem času. Našim kmetijskim proizvodom so zagotovljeni ugodni pogoji za izvoz oziroma je zagotovljena njegova stabilnost. Pri tem so ostale nedotaknje-ne zaščitne določbe glede na našo indu-strijo in njen nadaljnji razvoj. Dopolnilni trgovinski sporazumi bo samo ojačil brat« ske odnošaje med češkoslovaškim in jugo« slovenskim narodom, ker nudi obema dr-ž a vama širšo m solidne jšo gospodarsko podlago.
Aretacije komunistov v Berlinu
Berlin, 6. aprila. AA. Za velikonočne praznike je policija aretirala nad 200 komunistov, ki so skušali prirediti kljub policijski prepovedi protiverske demonstra« cije. Policija je morala večkrat razgnati komuniste, ki so skušali demonstrirati. Pri tem so demonstranti razbili več šip na cer« kvah, ker je policija prišla prekasno. Nad Berlinom se je pojavilo med prazniki leta* lo, ki je metalo komunistične proglase in rato izginilo brez sledu.
Pomorska pogajanja Francije in Italije
Pariz, 6. aprila, d. Vnanji minister Briand je imel pretekli petek daljši razgovor z italijanskim poslanikom grofom Manzo« nijem o avtrijsko*nemškem carinskem dogovoru in o iitalijansko-francoskem pomorskem sporazumu. Kakor poroča »Petit Pa-nisien«, sta razpravljala predvsem o težavah, ki so se pojavile pri redakciji pomorskega sporazuma med francosko in italijansko vlado. Te težkoče so samo podrejenega značaja ter ne ogražajo glavnih točk sporazuma. Tičejo se predvsem nadomestitve obrabljenih vojnih ladij z novimi. Nastale težkoče so bolj tehničnega kakor političnega značaja. V nasprotju s temi informacijami zatrjuje »Echo de Pariš«, da so nastale težkoče zelo resne. Italija in Velika Britanija sta namreč mnenja, da Francija ne sme nadomestiti izločenih vojnih ladij, ki bodo znašale do 1. 1936. 80.000 ton, dočim zastopa Francija nasprotno stališče, da ji je neobhodno po« trebno nadomestiti teh 80.000 ton, ki bi jih morda v danem primeru znižala toda na 66.000 tonu
Grozote potresa 7 Managui
Managua, 6. aprila, d. V Managui Je poveljstvo ameriških mornariških čet ter narodne garde proglasilo obsedno stanje, kž s« izvaja z vso strogostjo. Doslej Je Mto ustreljenih 19 oseb zaradi prestopkov proti varnostnim ukrepom, predvsem pa za radi kršitve predpisov o preprečenjn križnih bolezni ln zaradi plenenja. Med njta>l so bile justaficirane 4 osebe, ker bo kljub strogi prepovedi pile okuženo vodo Je®» ra.
Na razvalinah poraženega mesta sa kM-
raijo velike Jate jastrebov, M so jih privabila razpadajoča trupla ponesrečencev. V malem jezeru v žrelu nekega ugaslega vulkana so našli 40 trupel žensk, ki so tam-kaj prale perilo in ki jih je potres zagnal v vodo, v kateri so utonile.
Prebivalstvu porušenega mesta grort n<>-va nevarnost in sicer stekline, ker ee potikajo po ulicah mnogoštevilni psi, tel »o zaradi žeje in lakote stekli. Mnoge osebe *c bile že napadene od steklih psov. Poeeboe patrole imajo nalogo, da postrele vse pse, ki se potikajo po ulicah, dočim drugi oddelki pokopu je jo ubite živali.
Rešenci s parnika »Floride*
Marseille, 6. aprila. AA. Sem je dospelo 450 potnikov s ponesrečenega parnika >Floridec Med njimi je 180 izseljencev iz Italije, Jugoslavije in Sirije, za katere sta se posebno zavzela italijanski in jugoslovenski konzul.
Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet"?
Indska pagoda t plamenih
Prva slika o požaru svetovno znane pagode šve Dagon v Burmi. Kar ni uničil potresi
Z maju 1930, ta je razdejal zdaj ogenj,
RAZBOJNIŠKI POBOJ CELE DRUŽINE
Grozovit velikonočni dogodek v Jelovcu nad Kamilico
Neznan ropar je ponoči s sekiro pobil in poklal petčlansko rodbino posestnika Dohaja — Pobral je 2000 Din izkupička za jabolka — Strašno razburjenje prebivalstva — Kdo je zverinski morilec?
Maribor, 6. aprila.
Včeraj zjutraj se je po mestu in po vsej Dravski dolini bliskovito razširila vest o strašnem petkratnem umoru, ki ga je izvršil v velikonočni noči doslej še neizsledeni zločinec v hiši kmečkega posestnika Dobaja v občini Jelovcu, župnija Kamilica pri Mariboru. Sprva so krožile
najrazličnejše verzije,
dokler niso končno pričele prihajati od očividcev prve avtentične vesti, ki so povedale, da leži v hiši kmeta Alojza Dobaja s sekiro ubit Dobaj sam in vsi člani njegove rodbine izvzemši 26-let-nega sina Ivana, ki ni spal v hiši marveč stalno v hlevu. Umorjeni so: 64-letni Aloizij Dobaj, njegova 70-letna sestra Kunigunda, ki mu je pomagala gospodariti namesto pokojne zene, njegovi hčerki 37-letna Alojzija in 31-letna Tecreziia ter 6-letni Rajmund Gosak, ki ga je vzel Dobaj pred leti k sebi kot re-jenca. Vsi so imeli s sekiro razbite m deloma strašno razmesarjene glave. Smrt jih je dohitela v posteljah^ le o 1-letna Terezija se je zločincu očividno za hip postavila v bran, pa se je pobita zgrudila na tla.
Kraj zločina
Občina Jelovec se razteza zapadno od Kamnice deloma proti Sv. Križu, deloma proti Selnici ob Dravi in lezi večinoma v hribovitem terenu Kozjaka. K Dobaievi hiši se odcepi pot od glavne obdravske ceste par sto korakov pred graščino Viltuš in se vije po jarku nekoliko v višino. Dobajeva hisajezi stran od poti precej na samoti, vec sto korakov od dragih hiš. Je to dom sred-niega kmeta, ki je imel kakih 20 oralov remije. Dobaj je bil znan kot izredno delaven in priden gospodar in se je zlasti mnogo bavil s sadjarstvom, ki mu je leto za letom donašalo lepe dohodke. Kadar ni mogel sadia prodati skupno v večiih količinah, ga je sam ah v kosu nosil ali na vozičku vozil na mariborski trg. Posestvo ie bilo brez dolga in uo-baj je imel celo naloženega precej denarja v Mariboru pri spodnieštajers.v* Ljudski posojilnici.
Dobajeva hiša ie lepo zidana, ima veliko kuhinjo, ki je služila obenem kot jedilnica in kot spalnica za štir osebe. Vhod v hišo od spredaj in izhod, ki ?e zadaj, gre skoz! kuhinio. Soba je na desno od kuhinje, zadaj za hišo pa je prizidan hlev. Oče Alojz Dobaj je spal vedno sam v sobi. Vsi ostali razen sina Ivan, ki je, kakor že rečeno, spal stalno v hlevu, pa so spali v kuhinji. Ljudje pripovedujejo, da Dobajevi nikdar niso zaklepali hiše, ne podnevi ne ponoči. Je to posledica velike zaupljivosti našega naroda v hribovitih krajih. Sam je pošten pa veruje, da je pošten tud: ves ostali svet...
Skrivnostni pomagač pri nakladanja sadja
Pred kratkim tednom dni je gospa Krstičeva iz Maribora kupila in nalozua pri Dobajevih večjo množino jabolK, baje za okrog 2100 Din. Pri spravljanju in nakladanju je takrat pomagaj neKi neznanec, ki je prišel mirno, ces, da isce dela. Poznali ga niso in so ga pustili, da je pomagal. Jedel je z Dobajevimi istega dne opoldne in zvečer. Pripovedoval je, da je od nekod iz Avstrije, da ga zasledujejo financarji kot tihotapca, da pa zna denar dobro skrivati r.a. Stari Dobaj ni možakarju nič kaj prav zaupal in je še rekel ostalim domacm, da se je treba tega človeka čuvati. Možakar je zvečer izginil.
Usodna noč
V noči od sobote na nedeljo Doba-jev sin Ivan v hlevu ni imel mirnega spania. Kakor vsako leto doslej, je ime. tudi letos častno nalogo, da je na velikonočno jutro že na vsezgodaj začel streljati iz možnarjev v proslavo velikega praznika.
»Okrog polnoči je moralo biti,« tako pripoveduje Ivan, »sem vstal in sel v sobo pogledat na uro. Ko sem stopil v očetovo sobo nisem čul nikakega d> hania. Klical sem očeta, on pa se m oglasil. Stopil sem k postelji in na svojo grozo videl, da je ves v krvi s prese-kanim vratom in dvakrat presekano 10-banjo. Skočil sem v kuhinjo, kier sein našel v postelji sestri Alojzijo in Terezijo, teto Kunigundo in 6-letnega rejen-ca Gosaka z razbitimi in strašno razmesarjenimi glavami.«
Ivan je takoj skočil skozi sprednja vrata in še videl tam odhajati od hiše moškega, v katerem je takoj spoznal človeka, ki je pred dnevi pomagal nakladati jabolka. Zaklical je za njim:
»Kaj delaš tu?«	..
Neznanec pa je za vpil nad njim:
»Molči, sicer bom še tebe.«
Nato pa je jadrno izginil v temo. Iv<ui je skočil k sosedovim, par sto korakov daleč v stran, jih zbudil in jim sponc;l grozno novico. Hitro so poslali kurrja v dolino k orožniku v Selnico, iz gradu VUtuša pa so na vse zgodaj telefoni-a-li orožniški četi v Maribor. Na lice me sta so takoj prihiteli orožniki pod vodstvom kapetana Djebeliča iz Maribora in tudi orožniki iz Selnice. Nudil se :im je
strašen prizor
Soba, kjer je ležal oče, zlasti pa kuhinja, v kateri so ležale ostale štiri žrt-
ve, — vse je bilo poškropljeno s krvjo, tako tudi strop, stene in tla. V kuhinji, kjer so ležale v mlaki krvi štiri žrtve, ni bilo nič razmetanega. Tam sta bi)i razen treh postelj in peči samo še kmečka miza in skobelnik.
Gospodarjeva sestra Kunigunda je ležala v postelji s popolnoma razsekano glavo, tako da obraza sploh ni bilo mogoče spoznati.
Z večkrat presekanima glavama s;a ležali v svoji postelji 6-letni rejenec Rajmund Gosak in 37-letna hčerka Alojzija, ki se je pred smrtjo še očividno hotela dvigniti pa je omahnila tako, da ji je obvisela glava preko roba postelje. Z glavo od svoje postelje pri peči proti oknu je ležala na tleh tudi z večkrat od sekire preklano glavo 31'
letna Terezija. Njej je zločinec odsekal tudi štiri prste leve roke. V sobi, Kje-je ležal v postelji ves v krvi in z ve*, krat presekano glavo ter s presekanim vratom oče Dobaj, je bilo vse razmetano. Omara in kmečka skrinja sta bi'i nasilno odprti. Naš'i pa so, Koliko; se je moglo doslej ugotoviti, vsi -azen denarja, tudi hranilne knjižice od Spod-nje-štajerike ljudske posuiiinice.
Po mnenja sina Ivana i? mora'0 bit: denarja 2000 Din, kar je oče d-bil za sadje. Vsega je izkupil 21 JO £>n. .;d tega je dal njemu siotak.
Na oknu v očetcvi sobi ?"> tnvi rud-vso okrvavljeno sekiro, z česir se da sklepati, da je zločinec najprej ubil o»H-ta, nato pa še poklal ostale čline rodbine v kuhinji. Po tem se je zopet vnJ v očetovo sobo in tam poiskal d-2iar.
Včeraj popoldne je prišla na iice mesta
sodna komisija
ki so jo tvorili gg. preiskovalni sodn;k Habermut, zastopnik državnega tožilstva Sever in prosektor bolnice dr. Hriba r. Komisija je do podrobnosti ugotovila dejanski stan, nakar so žrtve strašnega zločina prepeljali v mrtvašnico v Kamnico, kjer se je danes vršila obdukcija vseh petih trupel. Obdukcijo sta izvedla dr. VVank-miiller in dr. Pavlič.
Kdo je zločinec?
Občinstvo naravno ugiba na vse strani, kdo je zločinec. Iz izjav sina Ivana, ki je v ponočnem neznancu spoznal po-magača pri nakladanju sadja, pred dobrim tednom dni, je sklepati, da je zločin, kakršnega naša kronika že zlepa ne pomni, izvršil ta skrivnostni neznanec. A kdo je neznanec? To vprašanje je sedaj v ustih naroda in oblastev. Sum je padel na zločinca, ki ga oblasti iščejo že par let zaradi soudeležbe pri nekem drugem umoru. V tej smeri je tudi uvedeno obsežno zasledovanje zverinskega izvršilca grozne mo-ritve.
Velika požarna nesreča pri Vitanju
Na Fužinah pri Vitanju je do tal zgorela velika žaga zagrebškega podjetnika Bliihja — škoda znaša preko 1 milijona — Skoro 50 delavcev z rodbinami na cesti
Vitanje, 6. aprila. Na veliki petek okrog pol 5. zjutraj
razmi stroji, kakor cirkularni, predvsem pa stroji za izdelovanje palic za dežni-
je gasilska tromba zbudila mirno speče i ke, ki so bili pred kratkim vmontirani.
Vitanjčane. Po cesti se je slišal glas: »Fužine gorijo!« In res, ves južni del vitanjskega gorovja je bil zavit v gost dim, ki se je videl kakor megla. Alarmirani so bili takoj domači gasilci, ki so pod vodstvom svojega načelnika g. Tischlerja z motorko nemudno odhitel na kraj nesreče. Ko so prispeli gasilci tjakaj, se je streha velikega objekta že sesula in ognjeni zublji so s podvojeno silo švignili visoko v zrak. Videlo se je, kakor da so bili vsi obrobni hribi v ognju. Pogled na besneči ognjeni element je bil veličasten in obenem grozen.
Kljub izvrstnemu delovanju nove mo-torke in veliki požrtvovalnosti gasilcev je ogromna žaga pogorela do tal. Velik polnojarmenik se je v vročini razžarel in je zaradi gašenja z vodo na več mestih razpočil. Električni motor, ki je deloval s 100 KS, je zgorel. Uničeni so še
Ognjeni element je v dobri uri izpreme-nil krasen objekt v kup pepela in zvitega železa.
K sreči je bilo vreme mirno, tako da so okoli stoječi objekti, kakor elektrarna, parilnica za bukovino in velika lesna skladišča, ostali nepoškodovani. Zgoreli so tudi 3 vag. rezane bukovine, ki je ostala od prejšnjega dneva v žagi, in precejšnja množina lesa, pripravljenega za pohištvo.
Škoda je ogromna. Po izjavi lastnika velepodjetnika g. Bliihja iz Zagreba znaša preko 1 milijona Din. Žaga je bila zavarovana komaj za 600.000 Din. K gornji škodi pa se morajo še računati velike izgube, ki bodo nastale zaradi zastoja obrata. Prav sedaj je imelo podjetje obesžna naročila iz Španije in bodo ogromne množine podrtih bukovih hlodov uničene, ako ne bodo v kratkem času razrezane. Žaga je bila v obratu
noč in dan. Polnojarmenik je narezal dnevno do 3 vagone desk. Zaposlenih je bilo v podjetju preko 50 delavcev z na-stavljenci. Delavci so bili pretežno domačini, a tudi precej Bosancev je bilo med njimi. S povešenimi glavami tavajo sedaj okoli pogorišča delavci, ki jim je kruta usoda vzela vsakdanji kruh.
Kako je ogeni nastal, ostane najbrž za vedno uganka. Krožijo različne verzije. Najbolj verjetna bo vsekakor govorica, da je katastrofo povzročil kak nepreviden delavec s tem, da je lahkomiselno odvrgel na nepravo mesto cigaretni ogorek. Ko je ponoči ob 2. odšel elektrik g. Božič iz elektrarne mimo žage domov, ni opazil še nikakega ognja. Ob 4. zjutraj ga je pa že zbudilo iz spanja neko čudno pokanje. - Ko je pogledal skozi okno, je bila že vsa žaga v plamenih. Na nesrečo je prav to noč prenehalo nočno delo ob pol 24. in so delavci odšli domov. Ako bi bili delavci «e pri delu, bi bilo morda mogoče ogenj še pravočasno pogasiti.
Uboj zaradi
odpovedi stanovanja
Tragičen dogodek na veliko soboto
Kamnik, 6. aprila
V	soboto dopoldne so se po Kamniku razširile vesti, da so odpeljali v Ljubljano Nograškovega Franceta, ki ga je delavec Fr. Zore udaril z motiko po glavi. O tragični zadevi je naš dopisnik doznal naslednje podrobnosti:
Nekako ob pol 9. dopoldne je bil pozvan g. dr. J. Polec, da pride na Zale št. 6 k Francetu Remsu (vulgo Nograšek), ki je nevarno ranjen. Takoj nato je bila obveščena tudi žandarmerija, ki je odšla pod vodstvom kaplarja Na-potnika v >Šutenbah«, kakor se imenuje kraj, kjer je Nograškova hišica. Ob 9. zjutraj je na Žalah čakal že tudi avto g. Fajdige, namenjen, da poškodovanca odpelje v ljubljansko bolnico.
V	hiši št. 6 je ležal France s presekano lobanjo in mu je dr. Polec nudil prvo in tudi zadnjo pomoč. Ob pol 12., šele potem, ko so dali Franceta v poslednje olje, ga je g. Fajdiga v spremstvu brata Lojzeta Remsa odpeljal v bolnico. Med potom je brat opazil, da postajajo Francetove roke vedno bolj mrzle in da je izgubil zavest. Koj po prihodu v bolnico ob pol 13. pa je France poškodbi podlegel.
Kako je prišlo do žalostnega dogodka?
Pokojni France je bil pred dvema mesecema odpovedal stanovanje Francetu Zoretu, ki je pri njem stanoval z ženo in dvema otrokoma. Nograškov France je bil slaboumen, a v splošnem miren dobrovoljček, ki je vedno govoril in gestikuliral sam s seboj. V svetovni vojni so ga bili ujeli Rusi v Karpatih. a kljub vsej slaboumnosti je našel pot v domovino. Imel je hišico in nekaj gozda, opravljal pa je tudi razne vožnje. Vcasi ga je bilo videti v Kamniku vinjenega, vendar pa izgredov nikdar ni povzročal. V petek popoldne je vprašal Zoretovo ženo, kdaj se bosta spravila z otroki iz hiše, na-
Vitek §ta§
povzdigniti in obdržati
os kateremkoli meeta telesa bret diete, br«
idravil. kopeli to doleoSasnib idraviloib načino, g trs	—
morete
ranco&kim Izdelkom
T\\brodan
t*o(K>ltM>m» tananja poraba, pušča gub. 2e Šestega dne
Krepi Koto, ne u rtdaa aiptb
lekarna nri Sv. Trofstvu4
ZAGREB. ILIOA 48,
Kjer lahko dobite pojasnilo a tem upeSoeni ired
stvu. Na ttaoSe -priinanie.	5129
Oepot ia Sarajevo: Apoteka kod ,Or!a* Mr. Vrani č
Depot za Skoplje: Dvorska apoteka Bogojevid.
kar mu je ona vrgla v glavo pokrovko pločevinaste škatle in mu s tem povzročila rano na čelu. France je bil nekoliko vinjen in je sitnaril dalje.
Ko je prišel Zore domov, mu je žena pravila o zopetnem preganjanju iz stanovanja. Z Nograškom sta se takoj nato sporekla, nakar je odšel Zore v kuhinjo, se napil žganja ter stopil zopet k Nograšku in mu dejal, da se bosta sedaj pogovorila Nograšek je baš tedaj stopal, bilo je okrog 8. ure, s svetiljko v roki po veži, ko ga je Zore udaril z nekim ostrim predmetom zadaj po glavi. Nograšek se je takoj zvrnil in obležal.
Nograška sta pustila Zoreta ležati v krvi v veži, kjer ga je našel po 9. uri sostanovalec Tone Štele, ki se je vračal z dela v smodnišnici. Prenesli so
ga nato v Nograskovo sobo, kjer je ostal brez pomoči do prihodnjega jutra, ko je neka soseda, ki je slišala, da je Nograšku >slaboc. pohitela k zdravniku in oblasti.
Orožniki eo našli dve okrvavljeni sekiri. Zore pa trdi, da ga je udaril z motiko.
Ko so ee v soseščini menili, da je Nograškov France padel in se pobil, je dejala Zoretova hčerka, ki je stara 6 let, da to ni res, da je padel, ampak da ga je s sekirico >nabil« njen oče.
Zore je, kakor da se ni nič zgodilo, odšel v soboto zjutraj v službo v Knaf-ličevo tovarno usnja. Ob pol 14. so ga orožniki prestregli na potu domov in ga aretirali. Izprva je tajil in dejal, da on ni nič kriv, da je bil sicer jezen na Franceta zaradi odpovedi stanovanja in ga je hotel tudi pretepsti, preden bi šel iz hiše, vendar pa da tega on ni napravil. Popoldne pa je Zore le priznal uboj, nakar so ga ob 20. oddali v sodni zapor. Aretiranec je star 51 let. Ogorčenje zaradi uboja je precej veliko.
Roparski napad v gozdu
Sumljiv in opasen postopač napadel posestnika — Veliko razburjenje med prebivalstvom
Ljubljana, 6. aprila
Po deželi okrog se potepajo vsakovrstni tipi, ki prežijo na vsako priliko, da se okoristijo s tujim blagom. Skrivajo se po cele dneve zunaj v gozdovih, se plazijo po skritih potih in predejo svoje načrte. Včasi pa si nadenejo nedolžne krinke ter prihajajo v vasi in med ljudi kot berači, vsega pomilovanja vredni reveži, ki prosjačijo, a pri tem bistro opazujejo, kje hi se dalo kaj sneti. Med njimi so tudi mladi ljudje, ki znajo biti, kakor je dovolj nazorno in usodno pokazal Laknerjev primer v Mengšu, hudo nevarni, pripravljeni tudi za krvav zločin. Starejši lopovi enako nočejo zaostajati za svojimi mlajšimi tovariši in je pozornost pred njimi prav tako na mestu.
Te dni se je pripetil v bližini St Lenarta v Slovenskih goricah razburljiv dogodek, ki je dvignil na noge vso okolico. Posestnik Martin Erman iz Partinja je imel opravka v št. Lenartu. Zadržal se je tam dalje časa, nato pa se po končanih opravilih napotil zopet proti domu. Korakal je po cesti št. Lenart—Zamarkova in zavil počasi na pot skozi tako zvanl črni gozd. Tu se mu je na samem nenadoma pridružil neznan moški srednjih let. Neznanec je takoj napravil na Ermana nekam neugoden vtis, a se je Erman oočasi pomiril ln postal nasproti tujcu zaupljivejši. Neznanec ga je sprva spraševal razne nepomembnosti, nato pa pričel pripovedovati sam. Pravil je, da je doma od Slatine-Radencev, da ima doma 4 otroke, da je nedavno pogorel, povrhu pa se mu je primerila Se ta nesreča, da mu je zbolela žena, kl jo je moral oddati v bolnico v Mariboru. Pravil je o njeni bolezni in o drugih nadlogah, ki ga tepejo na dolgo ln široko, da se Je na vse zadnje Ermanu skoro zasmilil. Slednjič je pripomnil, da je namenjen ▼ Maribor in da bo vzel ženo zopet domov. Med
kramljanjem sta dospela oba že skoro do konca gozda. Tu pa je postajaj neznanec redkobeseden in se je večkrat postrani ozrl na nič hudega slutečega Ermana. Kakor bi trenil, se je tujec zasukal, skočil pred Ermana in ga ustavil z besedami: sSedaj pa denar sem!« Tisti hip je že tudi dvignil težko palico ia pričel mahati po Ermanu. Udaril ga je večkrat z vso silo po glavi, da je bila njegova žrtev mahoma vsa v krvi. Pri tem je še nadalje kričal nadenj: *Sem z denarjem!« Ermanu se je naposled posrečilo odskočiti v stran in se tako ubraniti nadaljnjih udarcev.
Ko je prišel tako do sape, je Erman odgovoril: »Zakaj bi ti dajal denar?« Na ta odgovor je ropar posegel v žep, iščoč nož. Erman se je tega tako prestrašil, da je tudi sam nemudoma posegel v žep in vrgel listnico z večjo vsoto denarja napadalcu pred noge. Ta se je hitro sklonil, planil po listnici ter jadrno izginil v gosto zaraščeni gozd. Erman je ves prestrašen s hudimi poškodbami ostal nekaj časa na mestu, potem pa se je opotekaje napotil nazaj proti št. Lenartu. Srečal je več ljudi in jim opisal dogodek. Ko pa se je javil tako raztepen na orožniški postaji in še tam povedal, kaj se mu je pripetilo, se je raznesla vest o roparskem napadu bliskovito po vsej okolici. Ljudje so bili mahoma na nogah in so sami za počeli lov za neznanim zločincem. Hiteli so v celih skupinah v gozd in preiskali vsak kotiček. Na zasledovanje so se seveda odpravili takoj tudi orožniki, vendar je ostal ves trud zaman. Lopov je pravočasno odnesel pete ln izginil čez hrib in dol. Erman, ki je bil pozneje natančno zaslišan od orožnikov, ie izpovedal da Je bil napadalec star okrog 45 let, srednje postave, podolgastegs obraza ln povešenlh svetlih brk. Oblečen je bil v temno obleko, na glavi je Imel že močno ponošen klobuk ln na nogah precej
Ce otroci pokašljujejo, dajte jim
Kresivol
tekne dobro in naglo
izlečL
strgane čevlje. Na podlagi tega opisa bo ljudje spoznali v napadalcu sumljivega moškega, la je zadnji čas vnovič pohajkoval v okolici št. Lenarta in prosil po hišah miloščine. Tudi drugim ljudem je natve-zil bajko, da je oče 4 otrok in da je po-gorelec. Nosil je pri sebi celo nekaka potrdila, ki pa so bila najbrž ponarejena. Govorica ga je izdajala za rojaka iz krajev med Ljutomerom in Ptujem.
Orožniki so uvedli obširno preiskavo ln vsestransko poizvedovanje ter obvestili tudi orožnike ter sploh varnostna oblastva po drugih krajih in je tako upati, da bo ropar kmalu za rešetkami.
Junaki noža
Kamnik, 6. aprila.
Na veliko soboto proti večeru 6c je na. hajala v neki g.ostilni na Produ družba fan* tov iz Kamniške okolice, kd so bila že pre« csj vinjeni. Iz družbe se je iziočiil 25 letai Pirš Jakob, uslužbenec pri g. Jagod iču iz Grabna. Za njim so skočili 27 letni Vrhov« nik Franc in njegov 21 letni brat iz B ko<v. nik a ter Ulčar Franc iz Nožic pri Homca. Vsi trije so navalili nanj. V rokah napadi* cev so se zasvetili noži.
Pirš se je takoj po napadu zgrudil, nakar ga je trojica pričela obdelavami z žepnima noži in mu zadala tri rane v hrbet in eno v stegno, najtežjo pa pod srcem. Ta je precej opasna. Po klamju so se fantje umaknili zopet v gostilno ter nadaljevali s pitjem. Očividec napada je bil Repanšek Lovrenc, ki je spravil težko ranjenega Pirša, ki je izgubil ogromn.o krvi, k zdravniku g. dr. Pplcu, ki mu je nudil prvo pomoč. Repan« šek je hitro tudi obvestil orožnike, kj ®o aretirali okrog pol 12. ponoči vse napadal« ce. Ti seveda tajijo krivdo in sploh ne pri« znavajo udeležbe. Repainšek pa trdi, da je dobro videl, kako sta oba brata Vrhovnika suvala z nožem.
Pri Francu Vrhovni«, ki 'Je zidar, so našli še okrvavljen žepni nož. Za Repanska pa priča ne more trditi, da bi bil suval, ven« dar je pa bil udeležen. Mlajši Vrhovnik j« na vojaškem dopustu in se je oblekel ▼ ci« vilno obleko, da je mogel vz Bakovnika ▼ Kamnik. Pri padcu je ranjeni zavpil: »Jaa sem zadet!« — nakar mu je eden Vrhovni« kov odgoivoril: »Si že dobil, kar si hptel.« Franc Vrhovnik se je svoj čas klal že r Tumjicah. Po zash šan ju m preiskavi na policiji so aTetirance odvedli v »odne aapo« re. Pri napadalcih so našli poleg nožev tu* di 1400 Din denarja.
"""""BAJAZO""""
ZA MOTOCIKLISTE,
dežne plašče za dame in gospode, pomladanske površnike, trenchcoate prodaja po neverjetno nizkih cenah tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana
Pol srnjaka pod ženskim krilom
Kamnik, 6. aprila
Te dni je patruljiral kamniški orožnik kaplar Napotnik v Cerkljah pri Sv. Lenartu in je v snegu zapazil sledi srnjaka in kaplje krvi. šel je po sledeh in ob pečini našel nekaj dlak srnjaka in sled, kjer ga je divji lovec odložil. Sledil je naprej in tako ga je pot privedla do hiše posestnika Jagodica.
Orožnik je stopil ▼ hišo in pričel s preiskavo. Zdelo se mu je, da je prišel baš ob pravem trenutku. Neka ženska se je prav sumljivo obnašala in tarnala, da ji je slabo. Orožnik jo je pozval, ker mu je njena debelost postala sumljiva, naj se premakne, kar pa ona ni hotela. Izgovarjala se je, da ji je tako slabo, da se niti premakniti ne more. Orožnik jo je nato odmaknil v stran — in izpod krila se je prikazalo pol srnjaka, ki ga je ženska ▼ zadnjem hipu skrila...
V shrambi, ki je bila zaklenjena to ključev ni bilo najti, da je bilo treba s cepinom odrahljati ključavnico, je orožnik našel še ostalo polovico srnjaka in velik škaf postriženih dlak srnjadi. Zadeva je prijavljena sodišču.
Huda posledica malenkostnega spora
Krško, v aprilu.
Kako malenkostni so včasih vzroki, kf vodijo do nesreč in samomorov, kaže dogodek, ki se je odigral te dni ▼ tukajšnji okolici. Te dni so pokopali tu žrtev nepremišljenosti, komaj 27 let staro ženo pose-stnika Janeza K. iz Volovnika, ki je izvršila samomor.
Ozadje temu dogodku je prav neverjetno, toda žal povsem resnično. Med ženo Ano in možem Janezom je nastal spor zaradi tega, ker je mož porabil 3 Din za tobak Zaradi omenjenih^ 3 Din se je prepir vršil ves dan in je mož upal, da se bo žena vsaj preko noci pomirila.
Zgodaj zjutraj sta se naslednjega dne podala mož in žena v vinograd, kjer sta imela opravka z obrezovanjem trt. Nenadno pa je žpni postalo slabo- Pričela je bljuvati in tožiti o bolečinah v trebuhu. Ker bo bolečine postajale vedno hujše, je skrbni mož dal ženo odpeljati v bolnico, kjer je nesrečnica izpovedala, da je pred odhodom na delo zaužila strup, in sicer eno kroglico tako zvane bele mišnice, ki jo je našla doma. Zdravniki so se takoj potrudili, da so ji iz-prali želodec, toda strup je že tako prešel v kri, da je mlada žena še istega dne umrla.	.
Sodi se, da je obupno dejanje storila t duševni zmedenosti, ki jo je povzročila huda jeza. Z g. K., ki je znan skrben go-snodar in dober človek, sočuvstvuje vsa okolica.
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Velikanski uspeh!!
Tino Pattiera
najslavnejši sodobnik tenoristov poje v grandijozni filmski operi:
Fra
Diavolo
Poleg tega najnovejši zvočni tednik in šaloigra z »Micky« miško
Predprodaja vstopnic od 11.—13
»Elitni kino Matica"
VEDNO ZADOVOLJNI
»
boste z Vašim perilom, ako ga perete po preizkušeni Schichtovi metodi. To se pravi: zvečer z Žensko hvalo namočiti — s tem nesnaga popušča, zjutraj s Schichto-vim terpentinovim milom enkrat izkuhati — s tem se
nesnaga odstrani.
CELO DELO PRI
Velika nos Ljubljani m okolici
Izredno pestra kronika dogodkov
Ljubljana, 6. aprila
Velikonočne praznike smo imeli — v pogledu vremena — prav lepe. V soboto se je "nestalno vreme uneslo in velikonočna nedelja se je posvetila v toplem pomladnem objemu solnca. Na velikonočni ponedeljek se je sicer nebo zopet začelo oblačiti, vendar so počitničarji in izletniki imeli dovolj srečen in ugoden dan razvedrila. Kmetje pa si že močno želijo dežja, ker je zemlja zelo izsušena. Treba je vsaj nekaj pohlevne moče, pa bo vsa pokrajina mahoma začela zeleneti.
Oba praznika je bil v Ljubljani na vseh kolodvorih velik promet, vendar za spoznanje manjši kakor druga leta. Pripeljalo se je v mesto okrog 10.0C0 oseb, odpeljalo pa tudi najmanj toliko izletnikov in turistov. Na tisoče Ljubljančanov se je odpeljalo na Gorenjsko, deloma tudi na morje. Promet na kolodvoru' se je vršil vzorno, brez vsake nezgode. Med drugimi so v Ljubljano v soboto prispele tudi gojenke zadnjega letnika učiteljišča iz Sombora, ki so jih nastanili v Mestnem domu. Gojenke so oba dneva napravile izlete v razne kraje Slovenije.
Pri vsem mirnem razpoloženju prebivalstva, ki ob velikih praznikih še posebno čuti pomanjkanje denarja, je kronika dogodka letos zelo črna in žalostna. Bilo je dosli pretepov, primerili pa so se tudi čisto nenavadni tragični dogodki, ki jih podrobno obravnavamo posamič.
Vstajenje
Dočim se lani zaradi dežja velikonočne procesije niso mogle vršiti, je bilo vse to letos lepo opravljeno. Kakor običajno, je bila tudi letos najimpozantnejša procesija iz stolnice, katere so se med drugimi udeležili minister inž. Sernec, podban dr. Pirkrnajer, divizionar general Bogoljub Ilič, komandant mesta general Popovič, župan dr. Puc, deputacija občinski svetnikov, skoro vsi tukajšnji konzuli in razni odlični predstavniki naše javnosti. Pri procesiji je g. škof dr. Rožman nosil Najsvetejše. Svirala je godba dravske divizije pod osebnim vodstvom podpolkovnika dr. čerina. V sprevodu je korakal tudi oddelek vojaštva s čeladami.
Procesija se je vršila v soboto ob pol 17.. nato je bila trnovska in frančiškanska. Vsem je prisostvovalo ogromno število ljudi, enako tudi ostalim cerkvenim obredom na praznike.
Prav lepa je bila križanska procesija, ki se je vršila v soboto ob 20. Valvazorjev trg. Emonska in Cojzova cesta so bile razsvetljene, križevniški in Zupanov vrt pa sta bila okrašena z lampijončki. Edina procesija na velikonočno jutro je bila is cerkve" Si ca Jezusovega in je tudi tu bilo zelo mnogo ljudi.
KINO IDEAL
Danes ob 4., «/28 in 9. uri zvečer! HAROLD LLOID
v smehapolni burki
Junak nad junaki
smeh:
KROHOT!
LFITJE!
Nagla smrt na cesti
Nagla smrt je doletela na velikonočni ponedeljek 65-letnega postreščka Matevža Bučarja. Okrog 9. zjutraj je peljal svoj dvokolesni voziček po Miklošičevi cesti, ko se je pred palačo Pokojninskega zavoda nenadoma zgrudil. Mimoidoči dijak Vinko Savlatnik, šofer Martin Tavčar in natakar Jakob šimen so mu takoj priskočili na pomoč in ga dvignili, toda vsaka pomoč je bila zaman. Bučar je bil že mrtev. Zadela ga je srčna kap. Nesrečnega moža so prenesli v vežo Zadružne banke in obvestili o dogodku policijo. Prispela sta policijski zdravnik dr. Avramovič in nadzornik Močnik in na zdravnikovo odredbo so truplo pokojnega Bučarja prepeljali na njegov dom Pred škofijo.
Zasaeen tat
V noči od nedelje na ponedeljek je v Šolskem drevoredu službujoči stražnik Gra-cijan šker! zasačil sumljivega moškega, ki se je potikal po drevoredu. Aretiral ga je in zalotil pri njem 6 žarnic, ki jih je mož odvil na mesarskih stojnicah. Stražnik je neznanca odvedel na policijo, kjer so spoznali v njem brezposelnega delavca Antona N.
Huda nesreča na Šmarni gori
šmarna gora, Katarina in ostali prijazni holmi so bili oba praznika polni izletnikov in obiskovalcev, žal se je na šmarni gori pripetila izredno težka nesreča, na Katarini pa grd zločin.
Na velikonočni ponedeljek je odšla večja skupina dijakov iz Ljubljane na šmarno goro. Med njimi je bil tudi 18-letni dijak Milan Lileg iz Rožne doline. Fant si je izbral precej tvegano plezalno partijo: plezal je skupno z dvema tovarišema na
Turne, kjer se je pred nekaj leti ubil izvrstni turist De Reggi. Sredi kamina je Lileg nenadoma izgubil ravnotežje, omahnil in zdrknil v globino. Kotalil se je več metrov globoko in je slednjič nezavesten obležal na produ pod skalo. Nesrečo so opazili pasanti s ceste, ki so takoj nato obvestili ljubljansko reševalno postajo. Avto je prispel pod šmarno goro že čez deset minut. Reševalna akcija je bila zelo naporna. Fanta so privezali na nosilnico in jo previdno spuščali po produ nizdol. Ponesrečenega dijaka so nato prepeljali v bolnico. Kakor nam poročajo, je dobil precej hude notranje poškodbe, vendar je upati, da bo kmalu okreval.
Krvav poboj na Sv. Katarini
Na Sv. Katarini je oba praznika kar mrgolelo turistov in izletnikov. Danes popoldne pa je bila pozorišče krvavega dogodka. Več delavcev je popivalo čez mero, upija-nili so se in v pijanosti začeli obdelavati z noži. žrtev pretepa je postal 20-letni delavec Rudolf š k r a b e 1, zaposlen v tobačni tovarni v Ljubljani. Fant je dobil več sunkov z nožem v glavo, hrbet in levo nogo, kjer ima prerezano žilo. Ob 4. popoldne je bila reševalna postaja telefonič-no pozvana na pomoč. Nesrečnega fanta so prepeljali v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično in se je bati, da bo poškodbam podlegel. Pretepače zasledujejo orožniki.
Ranjenec brez ušesa in drugi nesrečniki
France Jeran. 201etni delavec, ki stanuje v kanalu pod Resljevo cesto, je v nedeljo zvečer popival v Pajkovi gostilni na Dunajski cesti. V gostilni je nastal pretep, med katerim je nekdo Jeranu odgriznil levo uho.
Žrtev pretepa je postal tudi inštalaterski \ajenec Stanislav Kuhec iz Ljubljane. Ta je popival v kleti na Kongresnem trgu, pozneje se je pa stepel z drugimi delavci. Med pretepom ga je nekdo oplazil s stolom tako močno po glavi, da mu je prebi! lobanjo.
Precej težko se je ponesrečil v nedeljo stražnik Jože Zoreč iz Ljubljane. Peljal se je z motornim kolesom na Brezovico, rn našli vožnji je pa nevarno padel. Zlomil si je "nogo, ima pa tudi težke notranje poškodbe.
Mizarski mojster Ivan Lavriha iz St. \ i-da nad Stično, se je v soboto popoldne peljal proti domu. Nasproti nm je prišel neki voznik, kateremu se ni mogel izogniti. Za-vozil je s kolesom l>od konja in voz ter si zlomil nogo in dobil precej občutne poškodbe po vsem telesu.
Vse omenjene je v zdravljenje sprejela ljubljanska splošna bolnica.
Novi grobovi
Včeraj je po kratki bolezni preminul v Ljubljani sosp- Žarko Boltauzcr, višji davčni upravitelj v pokoju. Pogreb pokojnika bo v sredo ob IG. _ V Šmartnem pri Litiji je na veliko nedeljo umrla gospa Ivana Knaflifeva, rojena Verbičeva, v starosti (50 let. Pokopali bodo pokoinico v sredo ob 10." na domačem farnem pokopališču. — Na veliki petek je po mučni bolezni umrl_ v Radovljici podnarednik gosp. Fran Razin-ger, ki so ga pokopali na veliko nedeljo na 'domačem pokopališču.. — V Ljubljani je na veliko noč umrla v starosti 07 let gospa Franja Tuttova, soproga tipografa v pokoju. Pogreb pokojnice bo danes ob 15. — V Ljubljani ie umrl včeraj po kratkem trpljenju gosp. Jernej Scrjak, trgovski poslovodja in posestnik, častni meščan in bivši občinski svetnik, star 66 let. Pokopali ca bodo v četrtek ob pol 1B. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
Mariborski velikonočni prazniki
Maribor, 6. aprila.
Pod vtisom groznega zločina v Jelovcu sf> vsi ostali lokalni dogodki stopili v ozad« jc. Velikonočni prazniki /. izredno lepim pomladnim vremenom so izvzemši nekaj policijsko kaznivih nerodnosti potekli v ne« navadnem in prav idealnem miru. Meščani so oh a praznika izkoristili za izlete v žc zelenečo okolico, na>jveč p os cinikov jc ime« la Kamnica, dal je K,ošaki_ in R 'dvanje.
Za izpremembo smo dobili po dolgem času tudi cirkus. Razprostrl jc 6voje šotore za palačo Pokojninskega zavoda in privabil mnogo radovednega občinstva.
Lepo vreme je opogumijo tudi vodne športnike, ki so s čolnički v kopalnih oble« kah križarili po tokrat že precej prijazni Dravi. Tudi nekaj kopalcev -jc bilo včeraj popoldne na levem bregu Drave, kar ie spričo še zelo hladne vode vsekakor ornem« be vredno in značilno za vročekrvnost ne« katerih Mariborčanov.
Prav neobičajno pa se čuje, da ni bilo čez praznike nič nezgod, dočim s^o druga le« ta tvoriti pretepači in pa streJijači z mož«
narji običajni prekopraznični naraščaj za bolnico.
Srečo v nesreči je imel Fran Pristovnik iz Studencev, ki se jc s svojim motornim k.olcsom v Vrbanovi ulici po neprevidnosti nekega še ncizslcdcncg i voznika zaletel v cestni jarek, kamor jc priletel s tako silo, da si je zlomil — motorno kolo. sam pa je ostal nepoškodovan.
Žalostna praznična kronika tudi v Zagrebu
Zagreb, G. aprila (č) Zagrebška^ praznična kronika beleži celo vrsto tragičnih dogodkov in samomorov. Na velikonočno nedeljo zjutraj je izvršil samomor policijski stražnik Vasa Padalič. vodom iz Črne gore. Na velikonočno nedeljo bi se imel poročiti s svojo izvoljenko, toda iz neznanih vzrokov se je stvar razdrla. To si je vzel tako k srcu. da je vso noč popival, zjutraj pa jc prišel v kasarno in se ustrelil v srce. Bil je litkoj mrtev.
Danes popoldne je šla prostovoljno v smrt 221etna služkinja Barica Lackovie iz Zlatara. Tudi pri njej je igrala uloso nesrečna ljubezen, poleg tega pa si je vzela k srcu nedavno smrt matere in odpoved službe. Vrgla se ie skozi okno petega nadstropja na dvorišče in je obležala z razbito lobanjo. Pol ure po prevozu v bolnico je podlegla poškodbam.
Žalosten konec je vzelo veselo popivanje dveh delavcev, Gjure Kreševca in Blaža Durkana. Oba sta se ga tako natreskala. da nista mogla stati na nogah. V Tkalčiccvj ulici sta padla tako nesrečno, da si ie Kre-ševac razbil lobanjo, Durkan pa zlomil levo roko. Oba so prepeljali v bolnico.
Najlepši okras vaše sobe so p « v e 6 a v e
vaših posnetkov od plošč ta filmov, katere vam dovršeno napravi drogerlja
K A N C 25S
Ljubljana — Maribor
Hud karambol motorja z avtomobilom
Cerknica, 6. aprila Na veliko nedeljo okrog pol štirih popoldne sta se zaletela drug v drugega pod tako zvanim Kastelinovim klancem avtomobil, katerega je šofiral Franc Mele iz Cerknice, in je vozil po klancu navzgor proti Cerknici, ter motociklist Meden, vul-go Jagrov iz Topola pri Cerknici, ki je pridrvel iz Cerknice in vozil po klancu navzdol. Motociklista, ki je zadel v sprednji avtomobilov odbijač, je vrglo v zadnji, 4 mm debeli blatnik, katerega je s svojo glavo zbil, njegovega spremljevalca pa je vrglo preko avtomobilove strehe na tla, kjer je nezavesten obležal.
Oba ponesrečenca sta odnesla precejšnje poškodbe, a ležita zaenkrat še v domači oskrbi. Precejšnja škoda je tudi na avtomobilu. šofer avtomobila je ostal nepoškodovan. Nesreča se je zgodila zaradi neprevidnosti: baje sta se hotela šofer in motociklist izogniti drug drugemu na napačno stran. Uvedena je preiskava, ki bo pojasnila podrobnosti in krivdo zaradi usodnega dogodka.
Huda nesreča pri obešanju zvona
Ljubljana, 6. aprila Nocoj okrog 21. so pripeljali z vlakom v Ljubljano zelo poškodovanega 55-letnega strojnika deželne elektrarne v Žirovnici g. Petra Gateja. Mož je pomagal obešati v cerkveni stolp nov zvon. Nesreča pa je hotela, da je z zvonom in tramovjem vred zgrmel na tla. Poklicani zdravnik je ugotovil dvojni zlom leve roke, prelom ključnice in zlomljena rebra. Notranje poškodbe ponesrečenca bodo dognali v ljubljanski bolnici, kamor ga je s postaje prepeljal reševalni avto.
Ljubljanska opera
V	sredo se ponovi melodiozna, pravljična češka opera JŠvanda dudakt z gosp. Jankom v naslovni ulogi. Sodelujejo ge-Poličeva, Thierrvjeva ter gg. Marčec, Zupan in Rumpel v večjih ulogah.
V	četrtek se uprizori učinkovita opera »Luizac z go. Z.l. Gjungjenac - Gavellovo v naslovni ulogi. V glavnih ulogah nastopijo src. Gostič, Primožič in gdč. Španova. Obe operi bo dirigiral ravnatelj Polič.
Noseče matere morajo skušati vsako zateganje odpraviti z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Jelovški morilec
v rokah pravice
V Slivnici pri Hočah so orožniki sinoči aretiral! RudolSa Mohorka, ki je zločin priznal
(Glej poročilo na //. strani.)
Maribor, G- aprila ob 22. Nocoj okrog 20. jc patrulja mariborske žan-(lanncrije pod vodstvom komandirja kapetana Alije Djemidžiea izsledila morilca Dobajeve rodbine, o koje tragični usodi poročamo na drugi strani. Morilec jc neki Rudolf Mohorko, brezposelni postopač, ki ga zasleduje mariborsko okrožno sodišče že zaradi nekega drugega umora, ki je bil izvršen pri Sv. Križu pred nekaj leti. Aretirali so ga na cesti v bližini Slivnice pri Hočab. Mohorko jc dejanje takoj priznal. Odvedli so ga v Maribor, kjer ga sedaj zaslišujejo.
Zlobna roka zanetila požar
V	Velikem vrhu je v noči
gospodarsko poslopje
Šmartno ob Paki, 6. aprila.
V	velikem tednu je bilo vse mirno in praznično. Tudi gostilne so počivale in bile skoro brez prometa. Spričo malega obiska gostiln je lahko šel na veliki petek zvečer gostilničar g. Lctomja iz Velikega vrha v Šmartno ob Paki k cerkvenim pobožnostim. Mož 6C jc potem ob tri četrt na 23. vrnil domov ob luninem svitu. Kot skrben gpspo« dar jc še prej pregledal vse prostore, pre« den je Sel počivat.
Cim je dobro zaspal, se je zudila njegova žena zaradi šuma, ki sc je slišal iz gospp« darskega posolpja. V zli slufn/ji jc pogleda« Ia skozi okno in prestrašena opazila, da jc gospodarsko poslopje v plamenih. Hitro jc zbudila moža in oba sta skušala rešiti iz plamenov, kar bi se še mogl.o rešiti, a jc bil njun uspeli neznaten, ker jc požar napredo« val z veliko naglico. V teku pol ure so pri« hiteli na pomoč gasilci iz šmartnega ob Paki in iz 1'aškc vasi. Bili pa so brez brizgaln, ker v bližini Lctonjeve gostilne ni zadosti vode. Nahaja se tam sam/> nekaka jama. na« polnjena z deževnico, ki bi jo brez uspeha uporabila ena sama brizgalna v desetih mi« nutah. Gasilci so prinesli s seboi samo kavi j c.
Na uspešno gašenje sicer sploh ni bilo mi« sliti, ker je bilo poslopje skoro hipno po« polnpma v ogntju, posebne nevarnosti za druga poslopja pa ni bilo. G.orcči objekt je zgorel do ta!, vendar ogenj nI zajel močno obokanih vinskih kleti, ki so sc nahaja'c pod gospodarskim poslopjem, škoda znaša okrog 50.000 Din in je le na polovico krita
na veliko soboto zgorelo
gostilničarja Letonje
z zavarovalnino. Teden dni pred požarom ie mož hotel še to zavarovalnino znižati, kar mu jc pa obranila žena, kakor da je že slu« tila nesrečo.
Vse okolnosti ka/ejo. da je bil ogenj pod« takujen, kajti komaj slabe četrt ure prcij je gospodar pregledal vse prostore in ni našel nikjer ničesar sumljivega. Morda je zanetil ogenj isti zločinec, ki je žc lan: spravil dva gospodarja v nesrečo.
Ogenj zaradi nerodnega dimnika
Planina pri Studencu, G. aprila
V sredo dopoldne je velik dim naznanil požarno nesrečo v Planini. Ogenj je nastal v domu g. Vincenca Greglja v Planini pri Studencu in upepelil poslopje, v katerem je stanoval posestnikov viničar.
Kako je prišlo do požara, se ne ve. Najbrž se je užgala slamnata streha, ki je pokrivala lepo leseno stavbo, stoječo na nizkih zidanih temeljih. Iz kuhinje je vodil lončen dimnik, ki se je pri prehodu skozi streho končaval "v pločevinastega. Ta je najbrž pregorel, in tako povzročil nesrečo. Ta možnost je tem bolj verjetna, ker se je užgala najprej streha v sredini in je požar na mah objel vse ostalo leseno poslopje.
Ognjeni element je imel dobro hrano v lesu in ni končal prej, dokler ni bilo vse uničeno. Poleg vsega drugega je zgorelo tudi več sodov z vinom. Posestnik trpi občutno škodo.
Mirno
kofeina prosto zrnato kavo
spanle
krepi telo in duH. Pijte torei
KAVO HAG
Objave
*	Obleke in klobuke kemično fisti, barva. plisira in lika tovarna Jos. Reich.
♦	»PAS« ovratnik jc iz inipregnir »nega platna.
Iz LfaMtane
Pevski zbor Glasbene Matice
Danes v torek ob 18.15 ženski zbor, ob 20. moški zbor.
Poroka. Včeraj dopoldne se je v cerkvi pri Sv. Petru poročil član Narodnega ?le-dališča gosp. Modest Sancin z gdč. Ljubico Sketovo iz ugledne rodbine iz Ilirske Bistrice. Obilo sreče!
ITO zobna oasta n a i b o I j š a ! Afrika govori .. •
Redkokdaj je bilo v Ljubljani za kak Mm tako zanimanje kakor za dslo »Afrika govoric. Prav. Kar vidi človek v tem vtli-kem ekspedicijskem filmu, tega doslej še nismo videli in culi raz filmsko platno.
Snimali so ekspedicijo, ki se je pod vodstvom Pavla Hoeflerja napotila v najtemnejše predele Afrike in prepotovala »črni kontinente od enega oceana do drugega. Vse svoje avanturistične doživljaje so verno posneli s filmsko in zvočno kamero. Na potovanju so se srečali z bojevitim plemenom Massai. spoznali so pritlikavce plemena Pisrmejev. To so kaj zanimivi človečki. Povprečna višina teh ljudi ie 1.20 m in redkokateri doseže 38 kg teže. Podrejeni so svojemu kralju, čigar oblast je dedna. Ženitev pri njih je na poskušnjo, torej vidimo, da so v tem oziru zelo moderni. Sol jim je najljubša slaščica Streljajo z zastrupljenimi puščicami, s katerimi zadenejo tako točno, da je smrt cislo sigurna, če te 1 tak pritlikavec vzame »na muho«.
Nad vse lepi so posnetki živali. Vidimo velikanske črede žiraf, antilop, rinocerov. Krasna je slika, ki nam predočuje veliko jezero, pokrito z nepreglednimi jatami fla-mingov. — Gnu je najkomičnejša žival Afrike. In potem slika, ki nam nazorno predočuje tako imenovano »egiptovsko nadlogo? — kobilice. Roji, mnogokrat dolgi do loO km in široki do 80 km. da često dobesedno zasenčijo solnce, prilete nad ubogo pokrajino in v par urah je spremenjena v golo pustinjo. Višek prizorov pa so posnetki levov. — Hladnokrvno in mirno se približujejo filmski kameri, pri kateri snitnajo drzni operaterji prizore, ne meneč se za opasno-d, s katero izpostavljajo svoje življenje. Potem vidimo lov na leve, prirejen od domačinov. Z ostrimi sulicami napadejo leva koncentrično, dokler ne podleže in izkrvavi. In zmagovalci prirede veliko slavnost in plešejo do ekstaze okrog mrtvega : kralja pustinje-.
To ie v glavnih potezah kratek opis ve-lepoučnega filmskega dela, katero vsakomur priporočamo v ogled. Zanimanje je bilo za film tako veliko, da so bile vse vstopnice že v predprodaji v soboto pokup-ljene in so morali v nedeljo in ponedeljek ljudje žalostni odhajati, ker ni bilo dobiti prostora. Zbog tega bo ZKD predvajala ta film ves teden dnevno ob pol treh v prostorih Elitnega kina Matice. Blagajna bo odprta dnevno ob 2.
Iz Maribora
a—Grajski kino: Nemški govoreči in zvočni velefilm Grock. Liane Haid. Groch, Har-ry Hard. Union kino: Avstrijski špijonažni proces Polkovnik Redi. Liane Haid v slavnih ulogah. Apolo kino: Polkovnik Svec. Nemi velefilm iz pohoda čehoslovaških do-i brovoljcev v Rusiji.


LIGE SPREJETE
Izredna glavna skupščina JNS je rešila vprašanje lig in sodniško vprašanje — Buren potek skupščine — Lepo uspele nogometne prireditve v Ljubljani — Dva poraza mariborskih železničarjev — Cross country tek za prvenstvo države v Beogradu — Prvo mesto je zasedel Concordijaš Predanič, Ilirijan Sporn se je plasiral kot tretji, Primorjaš Slapničar pa šele kot osmi — Tekmovanje za prvenstvo
moštev razveljavljeno
Vprašanje državnega prvenstva je ostalo na jesenski redni glavni skupščini nerešen j. Takratna glavna skupščina je dala scmo negativno rešitev s tem, da je z večino štirih" glasov odklonila Sknonovičev predlog o
llgTako je ostala uprava JNS pred odprtim vprašanjem, kako naj se ta stvar za le* ♦os uredi. Poskus rešitve vprašanja v u. o. JSS je ostal brez uspeha, ker je zadel na vseobči odpor. Zato se je začelo razmotn* vati vprašanje o sklicanju izredne glavne skupščine, in res se je u. o. JNS odločil za to solucijo, postavivšd na dnevni red med drugim tudi točko: državno prvenstvo.
Medtem je dozorevalo še eno vprašanje: sodniško. Splošno je znano, da sta si prej cej v laseh JNS in ZNS. Prvi je v rokah grupe BSK, v drugem dommira grupa Ju* goslavije. Spor se je zaostril m je moral JNS sklicati izredno glavno skupscino ki pa ni prinesla zaželjene rešitve, ker se je solidarizirala z dotedanjo upravo
Ti dve vprašanji sta tvorili jedro raz* prav na izredni glavni skupščini JNS, za eno ali drugo rešitev v teh vprašanjih se ie dolge tedne vodila ostra in ogorčena kampanja v športnih rubrikah skoro vseh jugoslovenskih dnevnikov in v naših šport* nih glasilih. Pač je tudi v širokih krogih prevladovalo zanimanje za borbo med U* gaši in antiligaši, toda tudi sodmsko vpra-sanje ni ostalo brez svoje pomembnosti.
Grupo antiligašev je vodila Jugoslavija, nasprotni tabor je šel v borbo pod egido BSK Bila je res prava borba, tipičen boj za polnomočja in glasove, kakor se jih spominjamo samo še izza ere proslulih političnih borb. Simonovič je tokrat svoje vrste strumnejše povezal in si tako zagotovil večino za sprejem svojega projekta, obenem obsodil opozicijo na odigranje klaverne vloge, kakršne se gotovo m na*
^Običajno uverturo so tvorile predkonfe-renče, na katerih so se, kakor običajno, rešila vprašanja že vnaprej, glavna skupščina je potem samo še dala svoj blazev žegen. Konferirali so: grupa BSK Jugoslavije in blok delavske grupe. Poslednji se je na glavni skupščini opredeljeval pri po-edinih vprašanjih enkrat za BSK drugič
za Jugoslavijo.	..
Sama skupščina se je vršila v palači dela vsike zbornice in jo je otvoril z običajno zamudo predsednik JNS arh. Zarje Marko-vič Oddanih je bilo 418 povenlnic. Ven-fikacijski odbor, v katerem so bih predstavniki poedimh podsavezov — za LNP inž. Debelak — je verificiral 410 povenlnic, ostale uničili. Slovenski klubi so bih, razven ljubljanskega Slovana.^ zastopani ■vsi, in sicer po inž. Debelaku 17, g. S San* cin' je zastopal Muro, g. dr. Planinšek 3, o dr. Zivkovič, predsednik BLP je imel 8 slovenskih glasov (grupo Ilirije); g. dr. Zivkovič je imel tudi poverilmco mariborskega Rapida, ki jo je pa uničil, ker je imel prav tako poverilnico tudi g. dr. Planinšek.	,
Ze od vsega začetka je kazalo, da bo skupščina dokaj burna, kar je potek tudi
pokazal, ker je prišlo tekom debate o sodniškem vprašanju do fizičnih obračuna« vanj
Povod za načetje sodniškega vprašanja je dala svoječasna afera s. s. Segedinskega iz Subotice. Ko se je JNS lotil tega vprašanja, je sklenil rešiti ga do konca, zbor nogometnih sodnikov se je pa stavil odločno v bran. Na skupščini sta se obe stališči tekom debate ostro ločili in je raz* odelo z ene strani stremljenje JNS, da po» poln orna podredi sodnike svoji ingerenci, dočim so sodniki, naslonjeni na grupo Jugoslavije zahtevali absolutno avtonomijo za sodnike. JNS je ostal neomajno na svo* ji črti in se ni ustrašil niti grožnje s stavko sodnikov, češ da bo v tem primeru pristopil k regeneraciji sodniškega kadra. JNS je pripravil za skupščino tiskan projekt sodniških pravil (podrobnejše bomo o celem sodniškem vprašanju še poročali). Skupščina je ta projekt odobrila, s tem je postal za naš nogometni svet pozitiven zakon. Glasovanje se je izvedlo v obliki vprašanja: za absolutno avtonomijo sodnikov ali za predlog JNS, torej v obliki, ki je pomenjala v bistvu vprašanje zaupnice ali nezaupnice JNS. Uprava JNS je tekom debate s sodniške strani ponujeni kompromis odklonila in s tem manifestirala svojo odločno namero, da to vprašanje de* finitivno in korenito reši. Glasovanje samo je dalo z 250 glasovi upravi JNS sijajno zaupnico. Sodniško vprašanje je s tem za dogledno dobo preloženo ad acta.
To glasovanje v zvezi z verifikacijami in raznimi debatami je v glavnih obrisih pokazalo tudi o številkah moči, s katerimi sta razpolagali obe grupi. Jasno je torej bilo, da bo tudi vprašanje lig šlo skozi. Debata je prinesla zopet vse argumente za in proti ligam, Simonovič pa je predložil skupščini svoj modificirani načrt reorganizacije drž. prvenstva, dasi so zlasti zagrebški vodilni klubi pritiskali na to, da bi iz-nesel svoj predlog v prvotni redakciji Do te koncesije je bil Simonovič primoran na prošnjo raznih podsavezov, katerim se je pridružil po svoiem večinskem zastopniku tudi LNP. Dr. Planinšek v predkonferenci s svojo zahtevo po udeležbi mariborskega prvaka v ligah ni uspel. Svojo zahtevo je ponovil na skupščini, pa se je sporazumno med inž. Debelakom, dr. Planinškom in Si-monovičem našla solucija s tem. da se bo prihodnje leto nudila tudi mariborskemu klubu možnost za udeležbo v lisah. Podrobnosti se bodo še določile. Slična koncesija se je dala tudi skopljanskemu pod-savezu. Z 238 proti 164 je bil Simonovi-čev predlog sprejet in tako so se lige ustvarile, bodočnost bo pa pokazala, kdo je imel prav: g. Simonovič ali protiligaši.
Po tem glasovanju se je pokazalo, da išče opozicija kontakta z večino, kar se je opazilo ob priliki določitve ankete, ki naj prinese končno redakcijo sodniških pravil.
Na.to ie bil z ogromno večino zavrnjen protest ZNP proti zaključku zadnje skupščine JNS o razdelitvi dohodkov v Prvenstvenih tekmovanjih.
Velikonočni nogometni turnir v Ljubljani
Lep uspeh Primorja - Maribor prvi dan presenetil, drugi dan razočaral - Sturm zadovoljil samo prvi dan - Nepričakovano visok poraz Ilirije prvega dne
ISSK Maribor : SK Ilirija
5 : 2 (3 :1)
Maribor: Koren*Priboršek, Bertoncelj II-Prevolnik, Božo, Petan*Kavka, Kirbiš. Pep* ček, Terglec, Hreščak.
Ilirija: Presinger (v II. polčasu Malic)* Janez, Berglez-Unterretter .Dekleva, Pogač-nik*Ice, Oman, Košak, Doberlet, Pfeifer.
Na tej tekmi smo videli, da se Ilirija še ni popolnoma zbudila iz zimskega počiva* nja. Ostala je precej dolžna svojim prija* teljem in sploh naši publiki. Vendar p s. moramo pomisliti, da v nogometu razoča* ranja niso redki dogodki. Prepričani smo, da nas bo moštvo IIirje zopet ugodno izgradilo, česar si vsi želimo. Ilirijanska enaj-storica je igrala zelo požrtvovalno, toda vsaka akcija se ji je ponesrečila._ To velja predvsem za napadalni kvintet, ki se je sicer trudil, toda ve« čas tekme ni mogel najti prave povezanosti. Košak je paradiral z lepimi močnimi streli, ki pa niso bili za nasprotno obrambo nevarni. Oman se ie trudil, da bi vnesel v napad sistem, toda šlo ni. Zdi se, da je Ice trenotno izven forme, na drugi strani pa ga je nasprotna obramba dobro držala, mnogokrat še celo preostro. Doberlet je bil slabši na krilu kot v zvezi, kjer je za njega pravo mesto. S svojimi prodori je bil v napadu najnevarr-nejši, ne sme pa biti preveč egoističen. Pfeifer je bil' priden in na mestu.
Krilska vrsta ima precej krivde za ne* u>°peh proti Mariborčanom. Pogačnik pazi bolj na moža nego na žogo, dočim ie Un» terreiter povsod, samo tam ne. kier bi moral biti ob pravem času. Z ozirom na to je imel Dekleva težko stališče, vendar pa je svojo nalogo po svoji moči izvedel. Solidna je bila obramba, zlasti v drugem delu tekme, ko je vstonil Malič, ki je park nt obranil prav nevarne strele. Berglez in Janez zanesljiva.
Maribor je poslal v Ljubljano razigrano enaistorico. Ze dolgo Mariborčani niso ser-virali Ljubljani tako koristne igre kot v nedeljo. Začetkoma se jih je sicer držala trema. V dvobojih so imeli plus pred domačini zaradi svoje ostrosti, kar j:<m je sodnik prevečkrat spregledal. Najboljši del moštva je brez dvoma napadalna vrsta, ki pa ne igra tako povezano kot dosedaj. Pač pa so napadalci zelo požrtvovalni in vsak skuša -popraviti poereške svojih soigračev. Prav dobro je vodi! napad Pepček. Ugajala sta tudi levo krilo in leva zveza, dočim je bila desna stran slabša. Krilcev Maribor nima, pač pa pet branilcev, kar pa ni ko-
ristno v tekmah z močnejšimi nasprotniki, o čemer se bo Maribor še prepričal. Res pa je, da so se vsi trije krilci izredno trudili, da obranijo svoja vrata. Branilca se lepo postirata, kar je ena glavnih lastnosti lgra-čev na tem mestu, toda druga lastnost — odbojni udarci — jima manjkajo. Koren v golu ni imel posebne prilike, da se izkaze. & Zmaga Maribora je bila docela zaslužena, čeprav je nekoliko previsoko izražena.
Kratek potek igre: V 4. min. prenese Kavka na levo stran in Pepček strelja iz daljave 30 m v levi kot. 1 : 0 za Maribor. Maribor ohrabljen po prvem uspehu stalno napada. Nepovezanost ilirijanskega napada se vedno bolj vidi. V 13. min. dobi žogo Pfeifer, ki s plasiranim strelom izenači. 1-1. Odslej igra ilirijanski napad bolj zrni* seino. Trio Maribora lepo preigrava nasprotnika in v 22. min. beleži Kirbiš drugi gol. 2 : 1 za Maribor. Ilirijanski vratar je pri tem golu ostal popolnoma pasiven. V 34. min. obramba Ilirije okleva in Pepček pošlje bombo v mrežo. 3 : 1 za Maribor. V 9. min. dobi žogo Kavka, ki jo preda pred gol. Malič slabo odbije in Kavka postavi na 4 : 1. Na tem golu nosi v gotovi meri krivdo obramba Ilirije. V 20. min. zabije Hreščak po lepi kombinaciji sre_dnje* ga napadalca in obeh zvez peti gol. 5:1. Ilirija ima sedaj nekaj več od igre. toH-napad ne zna izkoristiti šnns. V 29. nrn. preočitna roka Bertonclja II, ln jo pa sodnik prezre. Iz gnieče pošlje Košak v 35-min. žogo v gol Maribora ter postavi kono« ni rezultat 5 : 2 za Maribor.
Sodnik g. Cimp erman je iz neznanih vzrokov odipiskal tekmo 4 minute prezgodaj. Sicer je imel tekmo dobro v rokah, toda pozna se tudi njemu, da je šele v začet« ku sezone. Spregledal je nekaj offsidov ter glede foulov ni bil vedno na jasnem, vendar pa je v splošnem zadovoljil.
Primorje : Sturm (Gradec)
3 :2 (2 :0)
Primorje: Korče — Svetie, Hassl — Jug II., SI a mič, Pišek II. — Jug I., Slapar, ženica (Erman), Jež, Lojze.
Sturm: Innersvald — Krisper, Fischer — Lamot, Oroszi, Seidler — Pretnar, Flach, Klima, Krušic, Laptoš.
Primorjaši so pričeli tekmo s peklenskim tempom. Kakor skoraj vedno, bi to poslalo za nje v drugem polčasu skoraj usodepol-no. Gostje v prvem polčasu niso mosli pa-rirati gostim napadom Primorja. Ako napadalni trio Primorja ne bi bil premehak,
bi že v začetku tekme sedelo precej golov v mreži gostov. Tako pa je obramba Mur-ma z lahkoto odnašala žogo- V splošnem pa so Primorjaši igrali prav dobro in je v momentih mašinerija funkcijonirala izborilo. V drugem polčasu pa je večinoma imel Slurm igro v rokah. To se je zlasti videlo po težji blezuri Slaniiča. ki je kljub temu vzdržal v igri do izključitve. Sodnik gosp. Schneller je tu storil precejšnjo napako, ker je sicer nehote stal pod vplivom gostov. Tudi pričkanje gostov s sodnikoui ni izostalo. Gosp. Schneller je v drugem delu igre dovolil preostro igro, kar je imelo za posledico več težjih blezur. V prvem polčasu je gosp. Schneller sodil prav dobro, v drugem pa je popustil.
Kakor rečeno, so Primorjaši v prvem polčasu predvedli prav živahno igro, ki je povsem zadovoljila občinstvo. Skoda, da sc v tej enajstorici ne more znajti levo krilo, ki igra zelo brezmiselno. Tudi Pišek II. je še premlad za take borbe kot je bila nedeljska. Prav priden je bil Jug II., ki pa je rinil preveč naprej in zanemarjal krilo. Svetic je bil v tej tekmi taktično boljši od Ifassla, ki ni pokazal igre prejšnje nedelje. Izvrsten je bil Korče v golu in je upati, da bo ohranil to formo. Kljub temu pa nos! krivdo za prvi gol. Tudi Slamič je bil do blezure prav dober in požrtvovalen, a v igri z glavo je vse prekašal. Pozneje ]e taktično slabo' igral- Izredno požrtvovalen je bil Jug I. Slapar in Jež stajzpolpila svojo dolžnost le v prvem polčasu. Erman je pokazal, da je še vedno nevaren šuter, čeprav mu manjka še precej do prejšnje prodornosti.
Gostje so imeli najboljši del moštva v obrambnem triju. Vratar miren in siguren, branilca ostra z lepimi osvobodilnimi streli. Bolj šibka je bila krilska vrsta, v kateri se je najbolj izkazal Oroszi. Izrednega moža ima Sturm v napadalni vrsti v osebi Klime, bivšega avstrijskega internanjonal-ca. Tudi zvezi sta dobri, le strel jima je največkrat slab.
Kratek potek tekme: Primorje takoj začetkoma živahno napada in že v 3. min. zabije Šenica neubranljivo prvi gol, 1 : 0 za Primorje. V 26. min. zagreši Fischer roko v kazenskem prostoru. Docela upravičeno enajstmetrovko strelja Slamič nizko v kot. 2 : 0 za Primorje. Sturm protestira >n prične s preostro igro ter napada. Svetic zakrivi v 41). min. roko v kazenskem prostoru- Sturm strelja upravičeno enajstmetrovko v spodnji rob prečke. Razmerje ostane 2 : 0 za Primorje. Drugi del igre je nudil povsem drugačno sliko kot prvi. V početku še domini ra jo Primorjaši, pozneje pa zelo občutno gosti. Vendar se Ermanu posreči zabiti še tretji gol. 3 : 0 za Primorje. Igra postaja vse preostra. Sodnik greši* parkrat v presojanju foulov v škodo Pr., kar publiko revoltira. V 10. min. krusic težje blezira Slaniiča. Odslej imajo nostje lažje delo. V 22. min. obrani Pr. v kot, iz katerega zabije Sturm svoj prvi gol. :5 : 1 za Pr. Sturm je stalno v napadu in v min- znižajo gostje po lepi kombinaciji p? Klimi na 3 : 2. Primorje se zopet trudi toda ne izdrži tempa. V 37. nun. grd foul Krušiča na Slamiču, ki na to opozori sodnika. za kar ga ta izključi. Proti koncu ie sodnik precej pogrešil zaradi foulov.
Obema tekmama je prisostvovala mnogo-brojna publika. Del občinstva, zlasti za severnim golom, ni pokazal preveč naklonie-nosti črno - belim ter je skušal domačine iritirati. V bodoče bi bilo v interesu nemotenosti igre potrebno, da se občinstvo ne pusti za gole.
Primorje : Maribor
KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA
Miklošičeva cesta lbl
nudi novosti v DAMSKIH PLAŠČIH, OBLEKAH in POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJŠE.
5 : 0 (3 : 0)
Gotovo ni nihče pričakoval, da bo Primorju uspelo tako težko pregaziti nasprotnika, ki je še pred 24 urami s toliko lahkoto odpravil podsaveznega prvaka. Mariborskega moštva ni bilo več prepoznati. Taktika, ki je uspela proti šibkejšemu nasprotniku. se proti čvrstejši in povezanej* š; enajstorici ni obnesla, pomanjkanje kril« ske vrste se je bridko maščevalo.
Igra je ostala zanimiva in napeta samo v svojih začetnih fazah, potem sc jc čedalje bolj pretvarjala v dominantno premoč enajstorice zmagovalca.
Maribor ni skoro niti za trenutek dal nazreti igre prejšnjega dne. Napad, ki je pretežni del igre delal brez podpore od zadaj, je trčil v nasprotnih krilcih na oviro, preko katere mu je le redkokdaj uspelo predreti, in če je predrl, je trčil ob sko« ro nepremagljivo bariero Svetic-Hassl. V posameznih akcijah je uspeval Pepček, toda ena lastovka še ne pomeni pomladi. Sicer je bila leva stran napada zopet močnejša od desne. Krilci, so se omejiti bolj na defenzivno igro in so morali absohira-ti skupno z branilcema pač daleko največji del posla. Vratar je dobra moč. od golov bi ev. mogel rešiti četrtega.
Primorje je izmenjalo vse tri krilce. V svoji celoti se je ta formacija izkazala kot prilično močnejša od one prejšnjega dne. Bili so vsi trije skoro vedno na mestu, sa* mo malenkostna deklinacija se je v črti opažala: Zemljak je malo preofenziven, Pišek, njegov levi partner na za toliko pre* defenziven. Sočan na sredi morda ni dose« zal Slamiča v razdiralnem poslu, zato pa je bolj ugajal v ooziciiski borbi in v dodajanju napadu. Obramba je bila sigurna in je delala kot stroj, opaža se tudi pri Korcetu ponehanje nervoznosti. Napad jc odlično osvajal teren, de^na stran je bila sicer precej močnejša od leve, toda Terček se vendarle počasi uveljavlja; pokvaril je nekaj situacij, zato mu je uspelo enkrat potresti mrežo. Dolfe kot vodja napada se je krasno obnesel. žoge je delil dobro, delal je tudi v polju, kar mnogokrat ni njegova navada, nred golom pa je bil naiopasnej* ši mož. Slapar in Jug sta se odlično razumela.
Postavi moštev:
Primorie: Korče-Svetfc, Hassl-Zemliak, Sočan. Pišek I=Jug I, Slapar, Erman. Jež. Terček.
Maribor: Koren»P1iberšek. Brtoncelj«Ko« nič, Božo. Petan-Kavka, Kirbiš, Pepček. Terglez, Hreščak.
Ze v 2. min. je otvoril Slapar iz komer« ja seore po lepi kombinaciji Jug«Erman* Slapar. Nato protiofenziva M., ki doseže nekoliko kornerjev. Potem pritiska P. V 31. min. pretvori Erman s silno bombo prost strel iz 20 m. 2 : 0 za P. Igra se v kazenskem prostoru M. Par minut pozneje ponovi Erman svoj komad: s kazenske čr* te pošlje mojsterski strel neubranljivo v mrežo. Še v zadnjih sekundah sname vra« tar Slaparju žogo z noge in tako ohran' rezultat polčasa 3 : 0 za P.
V drugem polčasu P. nadalje pritiska. V 9. min. ostro obstreljevanje M. gola, konč« no potisne Terček žogo v mrežo. 4 : 0 za P. Dve minuti pozneje doda Erman Sla« parju, ta prepusti Jugu, ki pošlje bombo tik ob stranski prečki v mrežo: 5 : 0 za P. Tempo počasi ponehava. Sledi bolj odprta igra, primorjanska krilska vrsta obvlada teren. M. prihaja počasi na nasprotno polovico, toda napadi niso nevarni. Obema moštvoma se pozna izčrpanost. Nekaj zre« lih situacij napad P. ne izkoristi. Rezultat ostane do konca neizpremenjen.
G. Dolinar se je s piščalko preveč uveljavljal. V foulih ni doma. prav po nepotrebnem je raztrgal igro. Včasih, ko bi moral piskati, pa je utihnil.
OBLEKE POVRŠNIKE
NAJUGODNEJE PRI
JOS. ROJINA, Ljubljana
Ilirija : Sturm 1:1 (1:1)
Sledil je nastop Ilirije proti Sturmu, ki je dal morda najbolj nepričakovan re7.ul-tat. Sicer je jasno, da ne more imeti nobeno moštvo kar dva dni zaporedoma izrazito slabega dne. vendar je malokdo pro-rokoval Iliriji izglede proti Sturmu- Izkazalo se je, da je delna pomladitev ilirijanskega moštva bila koristna, z druge strani pa je Sturmova enajstorica predvedla za razred siromašnejšo igro kot prejšnji dan.
Igra sama je bila zanimiva do prilično druge tretjine prvega polčasa. Ta del igre pripada Iliriji. Diktirala je tempo m stil jf^e in valila napad za napadom v nasprotno p>Vb. Mlade moči so igrale sveže in požrtvovalno, v kazen, prostoru je seveda ta elan trčil ob zanesljivo nasprotno obrambo. Potem so se Stumovci zavedli, da umejo tudi igro po tleh, ki so jo prejšnji dan ves čas forsirali, in odslej so tudi oni pnnajali češče v nasprotno polovico. Obe moštvi^ sta se odločili za enako taktiko s krilci ojacane obrambe, tako da se je naposled razvila igra v dvoboj med obema obrambama. Odtod slika, ki se nam je nudila skoro ves drugi polčas, ko se je igralo pretežno na sredini: napada sta nosila žogo do nasprotne obrambe, ki je napad zavrnila, slika se ie obrnila — in narobe, po tistem starem-
Jovo na novo.
Mcštvi sta nastopili v postavati:
Ilirija: Malič - Berglez, Strehovec - Pogačnik. Varšek. Belak - Dekleva, kneze-vič. Košak. Žitnik, Pfeifer	_
Sturm: Innervald - Knsper, ^ ^her-Fiala, Seidler, Lamoth - Prettner, Flach,
Oroszv, Kuscbitz, Klima.
Ilirija je imela svojo glavno moc v obrambi. Branilca sta zadovoljivo cisNa. vratar je bil boli malo zaposlen. Od krilcev je bilo opaziti skoro edino Varška, a v napadu sta se močnaiše udejstvovala Pteiter in Košak. P.ovezanost med pocdimmi deli je trpela radi šibke igre stranskih krilcev. Dobro polovico igre ic moštvo d;ktiralo tempo in stil in je napravilo z odločnejšim start.om mnogo bolj svež vtis od nasprotnika. Teh* nično -je moštvo zaostajalo za Šturmovci. ki piv tem pogledu tudi niso niti z daleka dosegli svojih protivnikov prejšnjega dne.
Pri Sturmu jc dobro delala obramba m napadalni trio. krilci le deloma. Vratar jc bil na momente precej zaposlen in je rešil svojo nalogo le deloma zadovoljilo, včasih mu je morala priskočiti sreča na pomoč. V svoji cel.oti moštvo ni pokazalo nič posebne* ga, praviloma bi bilo moralo zapustiti igrišče poraženo.
V poteku igre ni bilo zaznamovati mno« go dogodkov. Po seriji kornerjev na obeh straneh je sredi polčasa zaključil Ruschitz bliskovit napad z ostrim strelom iz 25 m, ki je obsedel. Par minut pozneje jc egahzi« ral Strehovec iz prostega strela iz 30 m. Drugi polčas je potekal v monotoni borbi v polju. Ie sporadično so se pojavljale opasnejše situacije pred enim ali drugim golom. Neodločnost obeh napadov je pre* prečila, da bi se rezultat izpremenil.
G. Deržaj je večino igre imel brezhibno v rokah. Proti koncu pa je močno popustil in si privoščil par nepotrebnih napak,
Železničar (Zagreb) : železničar (Maribor) 4:3, 2:2
Zagrebški železničarji se pokažejo vsako drugo leto v Mariboru, ne da bi zapustil njihov nastop trajnejši vtis. Ce so odnesli zmago, je v redu, ker je pač Zagreb v nogometu močnejši. To lahko trdimo tudi po včerajšnji zmagi Zagrebčanov. Zagrebčani niso izpolnili pričakovanja. Mislili smo, da bodo po nedeljski zmagi nad državnim prvakom Concordijo predvajali res vzorno igro. Glavna odlika njihovega moštva je dober, včasi tudi preoster start. Razen tega so precej hitri, sicer pa operirajo s skromnimi sredstvi. Pokazali so le nekaj dobrih taktičnih potez, tehnično niso posebno na višini. Napade so uprizarjali preko kril. Petorica v napadu je bila precej izravnana in le desno krilo je neverjetno hitro. Krilska vrsta je nekoliko boljša. Krilci so bili prav tako kot oba branilca močnejši v razdiranju kakor v resnosti napadov. Podajanje žoge je bilo mnogokrat vse prej ko točno. Le pri kom-binatornem delu je moštvo prekašalo domačine. Ima pa dobrega vratarja.
Mariborski Železničarji so iznenadili s svojo dobro formo. Ze sam rezultat kaže, da so bili nasprotniku enakovredni, čeprav bi bil rezultat lahko tudi obraten, ne da bi se moglo oporekati, vendar stil igre naših železničarjev ne more zadovoljiti. Mariborčani so igrali brez izrazitega sistema. Obramba, zlasti Wagner, je bila dobra in zanesljiva. Krilska vrsta ni bila na obi-
čajni višini. Frangeš je bil dostikrat prepočasen. Napad se je prav pogosto uta-boril pred kazenskim prostorom, tu pa je njegova umetnost nenadoma usahnila.
Igra ni bila na posebni višini. Pogrešali smo duhovitih zasnov. V zadnjih fazah je bila odprta ob rahli premoči Zagrebčanov in je postala proti koncu prvega polčasa bolj fina. V drugem polčasu so Mariborčani bili precej agilni. kljub temu pa niso mogli doseči boljšega uspeha. Proti koncu igre so Zagrebčani napadali z vso silo in so tudi v zadnjem hipu dosegli iz kornerja zmagoviti gol.
Železničar (Zagreb) : železničar (Maribor) 6:2, 3:2
Druga tekma med zagrebškimi in mariborskimi železničarji v ponedeljek je končala z visoko zmago Zagrebčanov. Mariborčani so popolnoma odrekli in je le sodniku pripisati, da ni bil poraz še večji. Zagrebčani so igrali drugo tekmo mnogo bolje od prve in so to zmago neoporečno zaslužili. Njihova napadalna vrsta je igraje uhajala po mili volji v nasprotnikov kazenski prostoi. V moštvu mariborskih železničarjev je bila ožja obramba še najso-lidnejši del, napad pa je bil tudi tokrat zelo raztrgan, vrh tega pa se je še poslužil preostre igre. Krilska vrsta je popolnoma odpovedala in je pošiljala napadu neuporabne žoge. To velja zlasti za Antoličiča in Ronjaka. Frangeš je igral nekoliko bolje kakor v nedeljo. Sodil je g. Nemec v stilu začetnika.
Predtekma Rapid rez. : železničar rez. 5:2 (2:1). Zaslužena zmaga Rapidovcev. Sodil je dobro g. Jančič.
Ostale nogometne tekme
Varaždin: Rapid (Maribor) : Varažrtin-ski SK 2:1 (1:0). Sodnik ni priznal treh regularnih golov Mariborčanov. — Varač-dinski SK : Wiener Polizei 3:1.
Beograd: BSK ; Nicholson, (Dunaj) 2:3 (2:1).
Zagreb: Ha.šk : Szabaria 5:1 (2:1), Gradjanski : Szabaria 5:1 (3:1), Wiener Polizei : Policajski SK 5:1 (3:0).
San Jago: Hajduk : Colo-Colo 3:3 (0:0). Audax : Hajduk 6:3 (5:1). Audax je bil ojačen z argentinskimi igrači. Sombor: BSK : SK Sombor 1:0. Sarajevo: Soko (Beograd) : Slavija 5:2, Sašk : Soko 3:2.
Novi Sad: Concordija (Zagreb) : Vojvn-dina 0:0.
Budimpešta: Vasas Jugoslavija (Beograd) 5:3 (4:2). Ujpest : Jugoslavija 7:3, Ujpest : FTC 3:1, FTC : Vasas 7;0.
Praga: Sportklub (Dunaj) : Bohemians 6:5.
Dunaj: Hungaria : Rapid 4:3 (3:1), Austria : Furtli 6:0 (3:0), Austria : Hungaria 0:0. Rapid : Fiirth 6:4 (1:2).
Nurnberg: Admira (Dunaj) : FC Nurn-berg 2:1.
Berlin: Vienna : Hertha 3:2. Braunschwe:g: WAC : Eintracht 5:1. Kodanj: Slavija (Praga) : team Kodanja 6:0.
Prvenstvo države v cross country teku
V nedeljo se je v Beogradu vršil tek v cross corntrv za prvenstvo države, pod po-kroviteljstvom vojnega ministra generala Hadžiča.
Priredite.ljs.ki klub BSK je bil določil r dolžini približno 850 m dolgo progo, ki .i* vodila okoli igrišča, delegat JLAS pa je na svojo pest odločil, da se tek mora vršiti na tekališču. ki je dolgo približno 430 m.
Sodniški zbor ni mogel kontrolirati pr<»-tečenih krogov nad 60 prijavljenih tekmr>-ralcev .in zgodilo se je večkrat, da so razni tekmovalci pretekli po en krog manj, oziroma po en krog več.
Seveda ni bilo mogoče na templju take pogrešne konstatacije določiti na cilju pravilen redosled tekmovalcev, zaradi česar je sodniški zbor bil prisiljen verificirati sa-mo osem prvoplasiranih poedincev, ostalo pa je vse moral anulirati.
Ob 11. uri so se pojavila na startu kom-p letna moštva BSK in Jugoslavije iz Beo-grada, Haška iz Zagreba. Primorja in Ilirije iz Ljubljane in Železničarjev- iz Maribora, katerima sta se pridružila poedinca Predanič (Concordija) in Koren (Mara-thon) oba iz Zagreba.
Po strelu ostra borba za vodilno grupo;' močan veter znatno ovira tekmovalce od starta do cilja.
Računa se na ostro borbo favoritov Predan iča (Concordija), Tučana (Hašk), Slan-ničarja (Primorje) in sporna (Ilirija), ki nudi gledalcem res lep užitek, toda naj-preje Spora, pozneje pa Slapničar popustita in sicer prvi po 4 km, drugi po šestem kilometru, tako da se daleč na vodstvo izrineta Predanič in Tučan, ki vodita medsebojno borbo do 100 m pred ciljem. V lepem spurtu si Predanič osigura vodstvo ^n premaga Tučana s približno 10 m naskoku. šporn se opomore jn plasira na tretje mesto, dočim si po efektni borbi osigura četrto mesto Podpečan (železničar). Kot peti je prišel na cilj talentirani novinec BSK Sretenovič. Krevs (Primorje), ki je bil precej zaostal v sredi proge, pojača v zadnjih tisoč metrih tempo in pusti za seboj ne samo mnogih tekačev, ki so bili plasirani pred njim, temveč celo Stefanoviča (BSK) in svojega klubskega kolego Slap-ničarja.
Neuspeh Slapničarja je v prvi vrsti pripisati dejstvu, da se ga je v sredi proge lotila močna mrzlica mišičevja, ki ga je prisilila, da je dal vse iz sebe, da je za-mogel priiti na cilj.
Omenjamo, da je bilo pri vseh 'tekačih" Primorja in Ilirije, zlasti pri najmočnejših opaziti, da niso dosegli forme, ki so jo pokazali pri prvenstvu Ljubljane. Edino Krevs (Primorje) in T1ova.r (Ilirija) sta pokazala znaten napredek.
Za pet prvoplasiranih so pokrovitelj in prijatelji tega lepeara športa iz Beograda darovali pet krasnih in dragocenih daril, ki so bila razdeljena zmagovalcem.
Celotni izid prvenstva za moštva je bil zaradi desorganizacije razveljavljen.
ŽENA V SODOBNEM SVETU
Beseda o redukciji poročenih žen
Danes se mnogo govori in se obeta velik tispeh k izboljšanju gospodarske krize in ccmiljenju brezposelnosti od redukcije poročenih žena. S tem jc mišljena poročena žena v poklicu, v kolikor ni že njen mož brezposeln.
Samo po sebi je umevno, da se v časih gospodarske krize povzamejo vsi koraki in da se od posameznika zahtevajo žrtve za omiljenje obstoječih razmer. Toda zelo važno je, da se pri sličnih ukrepih tehtno preudari, koliko bi to resnično koristilo stvari, tem bolj, ker bi pri redukciji poročene žene prišla v poštev razmeroma le mala skupina in bi se ž njo razbremenil le majhen del na delovnem trgu. Bo li učinek z odpravo pročenih žena tako velik, da bi bilo upravičeno, da se vzame poročeni ženi pravica do zaslužka, ki si jo je v tako težkih bojih končno priborila?
Na prvi pogled bi si človek obetal od odpustitve poročenih žen iz službe in nadomestka brezposelnih moških delovnih sil vsaj delno omiljenje krize To bi odgovarjalo dejstvu, če bi bili današnji brezposelni zmožni vršiti iste poklice in funkcije, ki so jih doslej izvrševale poročene žene. Ali temu ni tako!
Mnoge poklicne žene so danes samostojne posestnice obratov ali pa pomagajo svojim možem v obratih. To so predvsem žene obrtnikov (pekov, mesarjev i. dr.), malih obrtnikov in kmetovalcev. Gospodarstvo teh obratov je skoraj vedno odvisno od neplačanega dela žene. če bi se te neplačane žene zamenjale s plačanimi možmi, bi bila v mnogih primerih rentabiliteta podjetja zmanjšana in obstoj rodbine ogrožen. Poleg tega ni samo delo žene, ampak tudi njeno nadzorstvo nad drugimi močmi, ki pride v poštev in bi se s plačanimi nastavljenci ne moglo nadomestiti. Nikomur še ni prišla na um absurdna misel, da bi se nadomestilo sodelovanje teh ženS. s plačanimi močmi, dasi bi v tem primeru prišlo veliko število zaposlenih žen v poštev.
Mnogo poklicnih žen je delavk in name-žčenk v gospodinjstvu. Nadomestitev zadnjih po moških močeh že po naravi sami ne pride v poštev. Delavke pa so po večini nameščene v takšnih obratih, kjer so se izkazale sposobnejše od moških tako v tekstilni, papirni, .živilski industriji, mod-nh ateljejih itd. Gre za specijelne funkcije, za katere bi odgovarjajoče število moških moči niti ne bilo na razpolago. Poleg tega so delovne plače žen in moških različne. Plača, ki jo prejme poročena žena, da prispeva k obstoju rodbine, bi nikakor ne zadostovala možu, da bi ž njo lahko vzdrževal vso rodbino. Naposled pa prav gotovo ne vzame poročena žena dvojnega bremena, poklica in gospodinjstva, nase zgolj iz same zabave, če se obremeni z obema, stori to pod pritiskom razmer, ker pač ne zadostuje možev zaslužek za vzdrževanje številne rodbine.
Nekaj odstotkov poročenih žen v poklicu je »samostojnih«. Semkaj spadajo voditeljice in posetnice trgovin in pa prosti poklici: zdravnice, advokatke, umetnice i. dr. Tudi tukaj se redukcija praktično ne da izvesti, žene v prostih poklicih vrše posel, ki je odvisen od izvršujoče osebe, če n. p i", slikarica. pusti svoj poklic, se ne more nadomestiti z brezposelno moško močjo, če želi kdo kupiti njeno delo, ne pojde k drugemu, da bi kupil temu »slič-no« umetnino. Pri zdravnici bi bil v najboljšem primeru uspeh ta, da bi bil namesto nje pozvan drug, znan zdravnik, nikakor bi pa ne bil s tem omogočen obstoj absolviranemu medicincu. Tudi daje marsikatera žena prednost ženski zdravnici, in ravno poročeni ženski zdravnici, ker pričakuje od nje večjega razumevanja za njen položaj in so ji njeni človeški nasveti in razumevanje ravno tako dragi, kakor njeno medicinsko zdravljenje. Isto velja za ženo-advokata. So primeri, v katerih pride ravno žena v poštev. Zato je tudi zelo pogrešeno, da bolniške blagajne ne nastavljajo ženskih moči, »ker jim ni potreben zaslužek«. Ne gre za to, če ga zdravnica potrebuje, gre za zdravnico, ki je potrebna, danes bolj kot kdaj prej.
Slednjič ostane še majhen odstotek zasebnih nameščenk in uradnic. Kar se tiče prvih, nimajo država in javne oblasti nobenih sredstev v rokah, (razen pritiska javnega mnenja), da bi jih odstranili. Poleg tega pri poročenih nastavljenkah ne gre za prav mlade moči, temveč za starejše osebe na dobrih mestih, ki so že imele priliko, da so se ponovno odlikovale. Te ne morejo biti brez nevarnosti nadomeščene z mlado, brezposelno moško močjo, katera bo šele svojo sposobnost za to mesto mogla izkazati.
Redukcija zadene torej predvsem poraženo žensko uradnico, prav majhen odstotek vseh poročenih ženskih moči. Tudi pri njih je neverjetno, da bi bile brez nadalj-cega lahko nadomeščene z mlado moško
Opr. št. 150-23-1931-1.	5454
Razglas o lieitacifi.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na dan 13. aprila 1931 ob 11 uri dopoldne javno pismeno ofertno licitacijo za zidarska dela pri renovaciji zdraviliškega poslopja Suzora v Laškem.
S kolkom za 100 Din opremljene ponudbe je vložiti v zaprtem in zapečatenem ovitku, kateri mora nositi napis »Ponudba na opr. št. 150-23-193U, do 13. aprila 1931 do 11. ure dopoldne v sobi št. 205. Miklošičeva c 20-1.
Ponudbe se morajo vložiti na posebni tiskovini, ki se dobi obenem s splošnimi in podrobnimi pogoji za ceno Din 20 pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba 233, od 8. do 12 ure.
Licitacija se vrši označenega dne ob 11. uri dopoldne v sobi 203 na Miklošičevi cesti št 20-1
Okrožni nra«f za zavarova-delavcev
V Ljubljani, dne 3. aprila 1931
silo. Gotovo je na razpolago dovolj mladih učnih moških moči, ki bi zasedle ženska mesta. Toda pedagoško, ni vseeno, če je vzgoja ženske mladine v rokah žene ali moža. Gospodarski efekt od redukcije pri tej razmeroma majhni številki žen bi pač ne prišel v poštev. Da bi se vzbudil videz, da se k omiljenju brezposelnosti vendar nekaj pripomore, se skuša postaviti mala-skupina pod izjemo. Takšni ukrepi so ue-osnovani in nevarni S tem, da si reducirana poročena žena ne bi mogla več vzdrževati plačane služkinje, bo opravljala domača dela sama, tako bo nastala spet druga brezposelnost in željeni uspeh ne bo dosežen.
Brezposelnost se na ta način ne bo odpravila s tem, da se s takimi malimi sredstvi odvrne pozornost od velikih ukrepov, ki bi bili potrebni za omiljenje krize, žene so v teku dogodkov zadnjih let bile postavljene na nove postojanke. Iz osvojil-nega boja je nastal boj za obstoj. Zdaj jim ni več potrebno da bi se borile proti tradicijonalnim oviram, ki so se iim stavile nasproti, ko se jim ni potrebno več boriti za višja, mesta, za študij na univerzah itd., gre njih boj proti oviram, ki se jim, v dobi bede in pomanjkanja stavijo nasproti. Najboljše moči se naj aničijo, naj bodo obsojene v brezdelje, — moči, ki so v teh težkih časih tem bolj potrebne. V boj za obstoj so bile žene prisiljene, vzele ga bodo nase da si obdrže zavoj evane pozicije. Ne bodo pozabile, da ni pozicija, ki jo danes morajo še braniti, nič dokončnega, da je še neskončno mnogo dela potrebno na potu k samostojnosti in neodvisnosti, na potu k stanju, ko bodo enakopravne in enakovredne včlenjene v verigo vseh tvornih moči.
Naše gospodinjske pomočnice
Po lanskem kongresu Jugoslovenskega ženskega saveza v Zagrebu so se začele zbujati in gibati tudi one naše žene, ki so zaposlene pri domačem gospodinjstvu: gospodinje in njih pomočnice. Saj je tudi gospodinjstvo poklic, stan, kakor druge
stroke. Splošne socijalne razmere so danes tako urejene, da so zaposlenci kateregakoli poklica moralno in gmotno zaščiteni le takrat, če imajo oporo v svoji stanovski organizaciji. Zato se pri nas ustanavlja organizacija gospodinj in tudi organizacija njih pomočnic — služkinj.
Nam se zdi to nekaj novega, nekaj, kar sprejemamo z malodušnostjo in s pomisleki, kar pa je po drugih državah že staro in tako samo po sebi umevno in upravičeno, kakor je upravičen obstoj stanovskih organizacij, podpornih društev itd. — Večina naših gospodinj gleda na svoje delo in družino s starega vidika in ima o poselskem vprašanju svoje nazore, ki so pač utrjeni v njih časovno zastareli du-ševnosti, a so v današnjih težkih socijalnih in gospodarskih prilikah brez podlage.
Pri nas, žal, še ni prodrlo razumevanje, da je tudi gospodinjstvo pridobitna stroka, bodisi za gospodinjo ali za služkinjo. Saj ga skoro ni dekleta, ki bi videlo v gospodinjstvu poklic in bi se odločilo zanj s tisto samozavestjo, kakor n. pr. šivilja ali uradnica za svojo stroko če mora pozneje kot žena živeti za gospodinjstvo, se čuti nekako manj vredna, delo v domači hiši se ji zdi nehvaležno, ne dvigne ji zavesti, da je storila nekaj, kar je vredno plačila in priznanja. Prosvetljena žena se zato danes poteguje, naj se tudi gospodinjstvo prizna kot poklic.
če se je do danes gospodinja počutila pri domačem delu nekako ponižano, kaj šele služkinja! Koliko je deklet, ki bi se bile odločile za hišno pomočnico zato, ker jih to veseli, in bi se bile tudi rade pripravile, izučile za to delo? Vse so prepričane, da je hišno delo izredno manj kot vsako drugo in to ne v zadnji vrsti zato, ker smo doslej vsi smatrali služkinje za socialno nižji razred kljub temu. da smo jim zaupavali svoje najdražje in najbližje: svojo deco, svoje zdravje in denar, kuho, čiščenje, nakupovanje!
Končno se je tudi pri nas začelo reševati poselsko vprašanje. Gospodinjske pomočnice same si snujejo stanovsko organizacijo in si žele lastnega glasila. Marsikatera gospodinja s skrbjo zasleduje ta razvoj; če bodo imele svojo organizacijo, nas bodo prisilile, da iim bomo morale dajati višjo plačo, več prostega časa. več uvaže-vanja... Morda bo to res; pa bo tudi res,
da bo ta organizacija navajala svoje članice k pravilnejšemu pojmovanju dolžnosti, ker jim bo dajala priliko, da se bodo izobrazile v svoji stroki ln da bodo razumevale poleg stanovskih pravic tudi stanovske dolžnosti.
Vsak delodajalec bo pritrdil: čim bolj je njegov uslužbenec v svoji stroki podkovan, in čim višjo izobrazbo ima, tem vestneje izpolnjuje svoje delo. Plača, ki je delu primerna, prinaša tudi gospodarju večjo korist kot plača, katero daje brezbrižnemu uslužbencu, ki se sicer ne poganja za boljše delovne pogoje, pa zato tudi brez vneme in odgovornosti opravlja svoje delo.
Tudi gospodinji bo lažje s pomočnico, ki se bo zavedala svojega položaja, če bo imela določen čas za začetek in konec dnevnega dela, vmes še uro oddiha in med tednom prosto popoldne, bo delala z večjo vnemo, ker bo vedela, da mora delo v tem času končati, če bi imela po kosilu uro odmora, bi ne stikala med delom po časopisih in knjigah ter jih skrivaj čitala, ker bi to lahko storila v svoji prosti uri. Ko bi imela med tednom prosto popoldne, bi se pri zunanjih opravkih ne ustavljala s prijateljicami in bi ne hodila vmes po svojih opravkih, saj pojde lahko tiste ure, ko bo prosta ženska, ki mora rano vstajati in ne hodi zvečer nikdar ob uri spat, pa mora brez prestanka delati ves dan, nima moči, da bi se pri delu hitro obračala, nima smisla, da bi štedila pri kurjavi tn svečavi, saj lahko gori, saj mora goreti, dokler ona dela, pa čeprav do polnoči... Sicer se pa nikar tako ne bojmo poselske organizacije, kajti tudi brez te bi se položaj gospodinjskim pomočnicam izboljšal. Vlada že pripravlja nov poselski zakon, v katerem bo marsikatera času primerna ugodna novost za služkinje.
čas je, da se tudi gospodinje postavimo na moderno, bolj socialno stališče. Ali ni skrajno sebično in nepremišljeno, če zahtevamo od posla, da dela od ranega jutra do pozne noči brez odmora za našo družino in se pri tem še izgovarjamo, da moramo tudi me ves dal — in še pono-noči — misliti na gospodinjstvo! Saj je med gospodinjo in njeno pomočnico vendar tako velika razlika! Gospodinja skrbi za osebe, ki so njena kri; to delo je njena življenska naloga in dolžnost To delo ji nalaga ljubezen do družine, ki jo bo v bolezni in starosti sprejela v svoje ljubeče okrilje. Pomočnica pa služi tujim ljudem, njeno delo je delo za plačo, ne za ljube-
Veliko izbiro vsakovrstnega pohištva
lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka
I. REFŠE. tvornica ln zaloga pohištva,
Telefon 3228 LJUBLJANA, Dvorni trg št. 1. Telefon 3228
Najbolje kupite
v •
I!©#©
za dom, obrt in industrijo samo
Flfasttef®
Ali bodo pleše
res izginile?
čudijo se, da je pri nekaterih rast las zopet oživela Nič novega, od kar je >INES« iznajden. — Kdor ga uporablja, mu koreninice poženo zopet zdrave lase.
Lonček mazila »INES« 38 Din. Naroča se pri »INES«, Ljubljana, Merosodna ulica 1/12. 214?
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš preljubi jeni sin in •brat, gospod
Franc Razinger
peš. podnarednik
dne 3. t m. po mučni bolezni mimo v Gospodu
zaspal
Pogreb nepozabnega ee je vršil t nedeljo, dne 5. t m. na pokopališče v Radovljici
V	Radovljici, dne 3. aprila 1931.
ŽALUJOČA RODBINA: Franc, oče; Kristina, mati; Jaromlr, brat;
Vlasta, sestra.	5470
Švicarski pletilni stroj »DUBIED«
Elegantna oprema, neprekosljiv materijal! Pisalni stroj! v 3 velikostih. - Novost! - šivalni stroj kot damska pisalna miza samo pri
TELEFON 2913.
- LJUBLJANA
ZMERNE CENE TUDI NA OBROKE!
16.—26. maja
Spomladanska mednarodna razstava in vzorčni sejem v Novem Sadu
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da Je naša ljubljena soproga in zlata mamica, stara mama, tašča, teta, gospa
FRAN J A TUTTA
soproga tipografa v pok.
po dolgi, mučni bolezni, p revi d en a a svetotajstvi za umirajoče, dne 5. t m. v starosti 67 let Bogu vdano izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojne se vrši dne 7. t. m. ob 3. uri iz hiše žalosti Hranilnična cesta št. 2 ma pokopališče k Sv Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi
s t. Krištofa
Oton Tutta, sopTog; Marija Hener. roj. Tutta, Herta
Fani, hčere; Oskar, Ralmund, sinova; Slavka Tutta roj. Pečan, Zinka Tutta roj. Trink, sinahi; Jakob Hener,
zet, vnuki in vnukinje.
Shajališče balkanske trgovine. Nazoren prikaz jugoslovenske trgovine in obrti.
Najboljša prilika za sklepanje novih trgovskih zvez. 50% popust v podvozu. Olajšave za vizume. Podrobnejše po
datke daje
SEJMSKI URAD NOVI SAD
kakor tudi potniški uradi in častna zastopstva.
I
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni
dr. Aleksander Vikentjev
BIVŠI ODVETNIK V MOSKVI
v ponedeljek, dne 6. aprila 1931 ob 18.45 po dolgi, mučni bolezni v 54. letu svoje dobe Bogu vdano preminul
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredr 8. aprila t. 1. ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Mariboru.
Pragersko, dne 6. aprila 1931.
Inž. Teodor Map, In rodbina.
zen. Ce oboli, se Je bodo čim prej reSBL In kam naj gre potem?
Res je: današnje prilike so take, da najboljšega posla ne moremo imeti dolgo bolnega v hiši. Kaj šele starega! In če vidimo to nujnost pri sebi, moramo biti toliko pravični in nesebični, da priznamo tudi služkinji upravičenost njenega stremljenja po samopomoči in organizaciji ter jo tudi podpiramo pri tem prizadevanju. P. H.
Ali je žena sposobna za sodni poklic?
»žena ne more postati sodnik.« Neštetokrat se čuje ta izpoved, odkar se je pojavilo vprašanje, če je žena sposobna za to odgovorno mesto. Večja emocija žene bi lahko postala pri sodniški objektivnosti in preudarnosti usodna, je izgovor, kadar gre za vprašanje poklica, ki si ga je moški zase privilegiral. Nekateri trdijo, da žena, ogrnjena v talar, z lasmi pod bare-tom, ne bi mogla napraviti na obtoženca respekt vzbujajočega utiša. Vendar so se kljub hudemu nasprotstvu proti sodnicam že nekatere države odločile, poveriti ženam ta posel. V USA imajo že nekaj sodnic, ki so zelo ugledne in priljubljene. Nemčija je že tudi poskusila, da pritegne v sodno službo žene. V najnovejšem času je češkoslovaški pravosodni minister izjavil v senatu, da naj se prosta mesta zasedejo z ženskimi juristi. Svoj sklep Je utemeljil s tem, da se premalo moških moči poteza za sodniška mesta, a je lojalno priznal, da se ženi po končanih juridičnih študijah mora nuditi možnost, da lahko zasedejo mesto sodnice. Po zadnjih vesteh so na češkoslovaškem nastavljene štiri ženske sodnice. Tudi avstrijski justični minister je dokazal, da ni nasprotnik ženskih sodnic, ko je na zadnji seji proračunske debate poročal, koliko prošenj žena je bilo vloženih za sprejem v službo sodnih pripravnic. Seveda je splošen ugovor, da ne primanjkuje moških moči. Toda naval na sodniška mesta ne more biti vzrok, da se omeji krog, iz katerega naj se izbere najsposobnejše. Zvanje za sodnika je poklic posameznika, v svobodnem preudarku predstojnika in se z daljšim skupnim delom s kandidatom lahko presodi njegova posebna zmožnost za to Iz množine kandidatov, iz rezervoarja, ki nikdar ne more biti dovolj velik, naj bodo le tisti redki izbrani, ki nosijo v sebi poklic za sodnika. Dober sodnik mora biti kakor dober zdravnik, ženij.
Prav nobene Škode ni, če se Javi za to mesto več prosilcev kakor jih je potrebnih. Nasprotno: čim večji bo rezervoar, tem lažja bo izbera sposobnih moči. Prt izberi sodniškega naraščaja se ne sme ozirati na vzdrževalce rodbin, temveč na talente za odgovorno mesto, ženi se tudi očita, da bi »preuranjeno« sodila, da Je in-tuitivnejša od moža. če Je žena resnično intuitivnejša od moža, potem je manj ša-blonska in bolj nadarjena za občutke človeških potreb in za sodstvo predistinirana, kajti čim bolj se oddaljuje justica od tega človeškega pravzroka, tem večja je njena kriza. Naši človeško, ne paragraf sko čuteči sodniki, so najmočnejši nosilci državne ideje, nanje se naslanja ljudstvo.
In zato bi se ljudstvo kaj kmalu navadilo na ženo-sodnico. Ne, po naravi spola ni žena izobčena od sodnega poklica. Seveda ne vsaka žena, ki bi se javila k temu, temveč le tiste posebno izvoljene naj se izberejo za ta poklic, kajti današnja doba potrebuje bolj ko kdaj prej pravična ljudi na svojem mestu.
žena v boja proti alkohola. Alkohol je gotovo najhujša ljudska kuga, ne kar se tiče neposredne umrljivosti, temveč škodljivosti ljudskega zdravja in vsega narodnega gospodarstva. Saj čitamo skoro dnevno v časopisih o okscesih, zagrešenih v pijanosti, o zlorabljanju žensk in otrok, o raznih pokoljih in pobojih, ki jim je bila podlaga pijanost. O vsakdanjosti, ko so zaradi pijančevanja očeta oškodovani žena in otroci, ker ne ostane od plače dovolj za hrano in obleko, se v časopisih sploh ne govori. Žena ima tem večji vzrok, da se z vso silo bori proti alkoholu, ker pri nas pijančevanje ne nazaduje, temveč nasprotno. Najbolje je še tozadevno v Finski, kjer stoji na vseh mizah pri kosilu steklenica vode. V Združenih državah ai tako imenovani boljši sloji za vsako ceno nabavijo pijačo. Toda široka masa je trezna. Sodnije in umobolnice nimajo opravka s pijanci kakor pri nas. Rodbinsko življenje je postalo iskrenejše, blagostanje delavca se je izboljšalo, odkar mu je vzeta možnost, da i zmeče svoj tedenski zaslužek za zdravju škodljive izdatke. Znano je, da so ameriške žene pripomogle k temu, da je bila sprejeta prohibicijska odredba. Tudi slovenske žene imajo dovolj tehtne vzroke, da zastavijo vse svoje moči, da omeje to strašno ljudsko zlo. Namesto da bi hodile v gostilne klicat mladino, naj jo sploh ne puste vanjo. Kakor bodo matere vzgojile sinove, takšni bodo pozneje možje.
oglasi imajo siguren uspeh?
Petrolejski plinski kuhalnik
S V JE A"
59
brez stenja, da se povsem regu-brati.
1 liter vode zavre ▼ S minutah. — Čeden in praktičen.
50 LETNA IZKUŠNJA t tej stroki.
Prodajajo Jih vse dobro sortirane trgovine z železnino
Aktie-Bolaget
MAX SIEVERT
STOCKHOLM (ŠVEDSKA).
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNI0N<, LJUBLJANA
PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I
poštni predal 45.
priporoča svoje Iz borne izdelke, in sicer;
svetlo in črno pivo v sodili in steklenicah pekovski kvas, čisti rafinlrani in denaturiranl Špirit.
Podružna pivovarna v Mariboru
TELEFON: LJubljana 2310 in 2311. — Maribor 202S. BRZOJAVI: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor.
Dekle k otrokom
»dravo, z M a njem nemškega jezika, z dobrimi priporočili, »e išče za nameščenje ▼ Karlovcu e 15. »prMom. Ponudbe, napisane r nemškem j<wiku, naj se poSjejo na oglasni oddelek »Jutra« pod žtevilko »#7S<.
13878-1
Mfinarskega
pomočnika
Eduard Mftses.nel, valčm in umetni mlin, Vič it. 55.	12870-1
Gospodična
■možna vsaj d« 3000 Din kavcije in vešča nekoliko pisarniških del, odpremanja pošiljk ter sprejemanja denarja 8« takoj sprejme za stalno. Ponudbe s podatki na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna in vestna«.	12861-1
Perfektno kuharico
7.* Zagr«b iščem. Nastopi }*hko 15. aprila ali pa 1. majska.. Pismene ponudbe Tva ^rwpo Kamila Radovan, Zagreb, M')šin«kijeva ulica 66.	12S74-1
Kontoristinja
■bBjejša zanpna moč z dobri mi spričevali, sa-m-ostoj-na delavka se sprejme. (Prednost imajo reflektan-tinje, ki so v trgovini z mešanim btagorn izurjene. Naslov pove oglasni od-dekk »Jutra«. 12842-1
ČeVlJ. pomočnika
sprejmem za gomie dele in v potrebi za šivana in »bita boljša dela s prrre-zovalnim tečajem v starosti od 52—30 l«t. Delo trajno. Naslov t ogl. odd. »Joti««.	12840-1
Kontorist
vnšIS knjigovodstva, korespondence, zmožen si en-., hrvat. in nemškega jezika v govoru in pisavi se išče. Potovanja zmo-žni imajo prednost. Ponudbe na ">gl. odd. pod »Lesna industrija,.	12844-1
Oglarje
n hdelavo oglia iz pri- J pravljenih drv išče za takoj Anton Milavec, Cerknica.	12847-1 |
Na prodaj
14 postelj, 14 nočnih omaric, 14 umivalnih miz, starih, hotelskih iz trdega lesa in dobro ohranjenih. 24 žičnic, okna in vrata, deloma nova. Nov pralni stroj. — Vprašati pri vra-tarju hotela' »Orelc v Mariboru.	12876-6
Kupim
Tračno žago
7(1 do 9n cm DraTK-ra vodilnih koles in sk->belnvk (Dikte-nhobel) 350do 400 irm odprtine kuin.n »stoj. Ponndbe — p Mi iti na Teslov Kari Carotta, Radeče pri Zidan«®! m >stu. 12879-7
Posojilo
do 10 tisoč se išče za dobro idočo obra v s^rho razširjenja obrti. Odplačevanje mesečno proti garanciji. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod -.Sigurnost 41 c	12860-16
mlin. Lega: južno pobočje Pohorja, ob državni cesti Slov. Bistrica — Maribor, avtobusna postaja. Posestvo je remtabilno in lahko preživlja dvoje družin. — Rediti je mogoče 12 glav goveje živine. — Podrobnosti o prodaji, ceni in event. slike posestva na razpolago pod naslovom: J. Peče, Slov. Bistrica. 12875-20
Čevljarstvo
dobro vpeljan«, obstoječe 30 let, prodani s hišo v večjem industrij, kraju. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	12846-20
idSU
Prazno sobo
s posebnim vhodom iščem v bližini Tivolija. — Inž. C. Jeglič, Magistrat.
12878»-23
Solnčno sobo
opremljeno, v bližini glavnega kolodvora oddam. — Maistrova št. 14. 12869-23
Opremljeno sobo
s hrano oddam. Naslov v
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih tenab Cerne — juvelir Ljubljana, Wottova nI. 3. 88	" 12868-33
	Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12864-23
fUHHmmiuJ	
	Sobo preprosto toda čiste e posebnim vhodom in elektriko iščem za 1. maj (ev. tudi 15. april). Ponudbe na ogl. oddelek »Jutna« pod »Ab-solvirama koneervatorist.ka«
Stanovanje 2 sohe, kuhinja, balkon fti vse pritikline oddam s 1. majem v novi hiši. Moste, Poljska pot 29. 12862-21	
EESZ31	leoOO-zo
	Sobo s kuhinjo oddam sssrski oeebk Nas!o«' v »glasnem oddelku »Jutra«. 12867-21
Krasno posestvo na prodaj v bližini Slov. Bisfriee, aromdirano, 35 oralov, in sicer 8 oralov strog« sortira nega v i-n ograda, prvovrstni pridelei znianega renomeja, 6 oralov njiv, 6 oralov goida in 15 oralov travnika ter sadonosnik s 300 rodnimi drevesi. V sredini posestva je dvoje docela TenoviTMih stanovanjskih hiš, iizredno pripravnilh za letovišče večje družine, 2 viničariji, 2 gospodinjska objekta, 3 kleti, 1 drvarnica, 1 čebelnjak in domači	
	OŽenitve
	Vdovec 40 tat star želi znanja e gospo aii gospodične staro od 30 do 50 let z nekaj premoženja v svrho ženit-ve. Poseduje dobro kavarno in kimo. Reflektira &pe-cijelno na Slovenke. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vdovec«. 12855-25
IkrpUl
G. Tomo!
Prejela 500 Din. Hvala. — Vesele praznike. Poljub. Vekoslava.	12850-24
Anica
Vesele — srečne prasnike v nadi — na Te vedno misleči Ivan.	IS®4-34
Telefon 2059
**Premog suha drva
Pota«*. Bohoričev« 6
IZVANREDNA ranJKAl Železna dolinska patent
postelja rloiljiva, • tapecira/lom madracoffi, W* lo praktična *a vsako hišo, hotele, nočne eluž-be in potujoče ' osobe stane samo Di» J90.—• Razpošiljam po poitoe« no m povzetju.
tako
IZGLEDA SLOŽEN
OTVO®£H
Lesena patent postelja,
zložljiva, s tapeciranim madracom. telo praktična. stane samo D 288.
Leialka t« sunian!« —
(Liegestnhl) najnovije vrsti, slane samo Din 150.
Madrad	«
sois stanejo samo D »5». l. BROZOV1C, ZAGREB ILICA 82.

Modroce
vrhne, Ia afrik, močo« blago, po 340 Din, iloiljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najeeneje nudi Rudolf Sever, Marijin trg 2.	130-30
Najboljša reklama
ld zraven nese Se lep dohodek, je na vsak način lepa fotografija Vašega kraja — vasi, trga, mesta, letovišča, Vaše trgovine, gostilne, restavracije, obrti .trafike itd. — Pišite še danee sa prospekte in cenik na tvor-nioo fotografskih razglednic in slik: Lojze Smuč, Ljubljana VTT, AleServčeva ulica 26.	98
Če nujno rabiš sliko
za legitimacijo, jo dobiš v 10 minutah pri Jožko Smu-cu, rndusfcr. in umet. fotografu v Ljubljani, WoI-fova ulica 12.
Na javni dražbi
se prodaeta dve bSi s poslopjem, vrtom in njive v Iški vasi.	12873-S2
Kunci
T«S Cfctaohilla mladičev ter tri šestmesečne samce prodam. Porneje tudi črne reka. Josip Laurič, Vransko pri Celju. 12489-27
Opr. st 150-26-1931-1.
5453
Y okriljn svojih Ijnbfh Je prenehal »ve«
Razglas o licitaciji.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na dan 13. aprila 1931 ob 10. uri dopoldne javno pismeno ofertno licitacijo za pečarska dela pri renovaciji zdraviliškega poslopja Suzora v Laškem, ponudbe je vložiti v zaprtem in zape-
S kolkom za Dm 100 opremljene čatenem ovitku, kateri mora nositi napis: >Ponudba na opr. št. 150-26-1931«, do 13. aprila 1931 do 10. ure dopoldne v sobi št. 205, Miklošičeva cesta 20-1.
Ponudbe se morajo vložiti na posebni tiskovini, ki se dobi obenem s splošnimi in podrobnimi pogoji za ceno Din 20 pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba 233, od 8. do 12. ure.
Licitacija se vrši označenega dne ob 10. uri dopoldne v sobi 203 na Miklošičevi cesti št. 20-L
Okrožni urad za zavarovanje delavcev
Y Ljubljani, dne 3. aprila 1931.
Žarko Boltauzer
višji davčn". upravitelj v pokoju
po kratki, vdani borbi, dne 6. aprila tU petdeeetsedmemi leto starosti.
Nepozabnega soproga, predobrega papana, sama, brata, sraka lt<L, bomo spremili v večno nirvano Sv. Križa v sredo ob 4. nri popoldne.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1931.
FANI, soproga; ROMAN, BRANKO, NADA, ZORA, SILVA DRAGA, FRANJO, MILAN, sinovi In hčere. — ANTONIJA, mati. — RAJKO BOLTAVZAR, mag. rač. rav. v pok.; BRIGITA SPREITZER, POLDI
GORUP1Č, brat in sestri.
SADNO DREVJE
Jablane, hruške, slive, češnje, marelice, breskve, lešniki, kostanji, ribizel, kosmulje, nešplje itd., je še na zalogi v drevesnici
Josip Rosenberg, 5424
MARIBOR, Tržaška cesta št. 64. Telefon intr. 2301. — Brzojavi: Rosenberg:, Maribor. — Zahtevajte sezname!
Avgust Kobilica,
tapetnik in dekorater Ljubljana, Dunajska c. 25
vhod Dvofakova ulica 3, dvorišče se priporoča za vsa dela tovrstne stroke.
"II
Agente
proti fftrajn.0 ugodnimi te-redirimi pogoji za prodajo »ktoelmh nepogrešljivih artiklov sprejmem. — Hitro odločni interesenti naj pišejo na Agenturo m komisije »Omnia«, Miklošičeva ee?ta 14.	12S S9 5
2—3 potnika
večča. zgovorna m vajena dobrega nastopa, sprejme- I mo za prodajo električnih hišmh potrebščin. Vpeljejo | se v posle po pooblaščencu Vn-arme. Nudi se visoka provizija m potni stroški.
_ Ponndbe na Boettieher,
LjwWjana, Frančiškanska, 10-1., kateri je od 8. do 4. dalje osebno navzoč.
12872-5 |
Fiksum In provizijo
dobe v manufakturi verzl-ranl potniki za obisk pri-ivatnih strank v Ljubljani, okolici ln vsej Dravski ba-»ovinL Nastop takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubija nI pod Šifro »Fiisum«.
80665

Čamernikova šoferska šola
LJubljana, Dunajska e. 36 i (Jugo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana ] Prospekt zastonj; pišite ponj
251

Uradnica
■ trgovsko naobraibo s I prakso želi primerno službo. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod šifro »Zanes-Ijiva uradnica« na oglasni oddelek »Jutra«. 1-2866-2 |
Absolvent
S gimnazij in trgovskega I tečaja, želi primerno mesto z« pozneje ali za takoj pod šifro »Zanesljiv I absolvent«.	12843-2 |
Mlad trgovski
pomočnik
stroke, vaj fin tudi v reizanjit Sip, okvirov, v gostilni Ln kleti, z enoletno prakso želi promeniti službo od 20. aprila naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12848-2
Vj*cxla4T%
Strešne opeke
več že preizkušene »Bo-brovee«, ter raz.no stavbno I orodje io materijal se proda. — Poizve se pri e-tavb. družbi »Gradiom«, | Ljubljana, Sredina št. 15.
12871-6 |
Puhasto perje
»isto, Sobano, kg po 48 Din druga vrsta po Dun 88 kg. tisto, Sobano, kg po 48 Din ln čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem pov zetju L. Bromovi6, Zagreb Eica 82. kemična Čistilni«! perja.
Po trudapolnem 'dete je odhitel k svoienro Bogu na5 nadvse ljubljeni soprog, zlati papa, stari papa, brat, zet, tast, svak, stric, gospod
JERNEJ ŠERJAK
trgovski poslovodja, posestnik, častni meščan, bivši občinski
svetnik, itd.
po kratkem trpljenju danes ob pol 11. uri dopoldne, previden z zakramenti za umirajoče v 66. letu starosti.
Pogreb nepozabnega se bo vršil iz hiše žalosti, Floriia tiska ulica 11, v četrtek ob pol 18. popoldne na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo brate v župni in v drugih cerkvah.
Vsi, ki ste poznal! vzor-moža — molite zanj! V Ljubljani, dne 6. aprila 1931.
Žalujoče rodbine: Serjak, profesor Zupan, Brečko, Lindtner, Leske, Br&ček in ostalo
sorodstvo«
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena žena, mati, stara mati, hčer, sestra, tašča, gospa
Knaflič
KaHo lo Seriin vrtino obiskale, kako nevesto svoio občuduje.' Ljubezen ga k radosti opominjal To bo prekrasna mla'da gospodinja?
Pri pranja ona šali se igraje, razlaga ljubčka svojemu smehljalei \ >Ves trud mi milo Ilntorog prihrani -h živel boš srečno ti ob moji strani/«
roj. Verbič
v nedeljo, dne 5. t. m., previdena s svetotajstvi v 69. letu mirno zatisnila svoje trudne oči.
Pogreb blage pokojnice bo v sredo ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Šmartnem na farno pokopa-
1»VV
lisce.
ŠMARTNO PRI LITIJI, dne 6. aprila 1931.
Globoko žalujoče rodbine:
KNAFLIČ Šmartno - Kamnik, A. D0MICEU, Maribor, Ing. K0BLER, Litija, VERBIČ, Vrhnika - Sap, BRICELJ, Vrhnika, VERBIČ, Logatec, VERBIČ,
Vrhnika.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d, i kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. ysi v Ljubljani,