KBcen er gj&* Korzo/Corso Verdi, 51 Gorica/Gorizia novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 27 (1259) Čedad, četrtek, 12. julija 2007 KBcen er u * Korzo/Corso Verdi, 51 Gorica/Gorizia 1 Mittelfest dei diritti, magari anche del piccolo diritto di un piccolo popolo a sopravvivere con la sua lingua e la sua cultura. Mittelfest comunque legato a Cividale, che punta sul festival anche per la sua candidatura aU’Unesco. Mittelfest come sfida e opportunità di conoscenza, quest’ultimo concetto nelle sagge parole del presidente dell’associazione che organizza l’evento, Furio Hon- Diritti, un elenco aperto sell. Questo si può dire, a poche ore dall’apertura del festival. Un festival nel segno, ovviamente, di Moni Ovadia, il quale - lo ha fatto anche nella conferenza stampa di presentazione del cartellone a Cividale - giudica le polemiche (il Mittelfest sarebbe troppo orientato a sinistra) come “il sale della vita e della democrazia” ma ovviamente le rimanda al mittente. Ovadia che per il penultimo anno conduce questo progetto, e spera che “per la prossima direzione artistica si investa su una persona giovane”. segue a pagina 3 IL PROGRAMMA A PAG. 10 Budin o dvojezični nižji srednji šoli v Rimu Na vseh ravneh se množijo prizadevanja, da bi letos prišlo do ustanovitve državne dvojezične nižje srednje šole v Spe-tru. O tem se je vladni podtajnik Miloš Budin v torek 10. junija pogovarjal na ministrstvu za šolstvo z namestnico ministra Mariangelo Bastico, s katero je obravnaval tudi druga vprašanja povezana s slovenskimi šolami v FJK. Podmini-strica je izrazila željo Prodijeve vlade, da se izpelje pomemben projekt dvojezične nižje srednje šole v Spetru in da so možnosti, da bi se pouk lahko začel s šolskim letom 2007-2008. Vso podporo in zagotovila glede kritja stroškov je večkrat izrazil tudi deželni odbornik Antonaz, nobenih ovir ni na deželnem šolskem ravnateljstvu. Projekt podpirajo skoraj vsi Zupani Nadiških dolin, vse pa se je ustavilo, kot vemo, zaradi politične odločitve špetr-skega Zupana, da ne sproži potrebnega postopka. O tem je tekla razprava na srečanju levih demokratov Nadiških dolin, ki sta se ga udeležila tudi deželna svetnika Tamara Blazina in Igor Dolenc. Zelo ostro je bilo ocenjeno ravnanje špetrske desničarske uprave, ki postavlja pod v-prašaj ustavno in zakonsko zajamčene pravice staršev in obenem spodkopava v temelju delo prejšnjih uprav, ki so dolgo let vlagale za uveljavitev načel demokracije, strpnosti, dialoga in spoštovanja vseh i-dentitet. Deželni svetnik Ssk Mirko Špacapan je s tem v zvez v-ložil svetniško vprašanje predsedniku Illyju. % Delegacijo italijanske vlade v Sloveniji je vodil Miloš Budin Sodelovanje med sosedi raste Delegacija italijanske vlade, ki jo je vodil vladni podtajnik Miloš Budin je bila v ponedeljek 9. julija na uradnem obisku v Sloveniji. To ni bilo eno od tolikih srečanj med predstavniki sosednjih držav, kajti je prvič vodil delegacijo italijanske vlade Slovenec. V središču pozornosti so bili odnosi med Italijo in Slovenijo s posebno pozornostjo na gospodarsko sodelovanje in na prometne povezave v sklopu petega evropskega koridorja. V temu okviru je bilo potrjeno, da bosta v naslednjih dneh ministra za promet Italije in Slovenije podpisala v Rimu meddržavni sporazum za gradnjo železnice med Trstom in Divačo, s tem pa bosta državi zahtevali od Evropske unije finansiranje (42 milijonov evrov) projektiranja tega dela železnice, ki sodi v 5. evropski koridor. Napovedali so tudi ustanovitev delovne skupine za obravnavanje gospodarskih vprašanj med državama. Minister Rupel se je na srečanju dotaknil tudi vprašanja zaščite slovenske manjšine in izrazil pričakovanje, da bo italijanska vlada sprejela seznam 32 občin, ki ji ga je posredoval paritetni odbor ter izrazil upanje, da bo predsednik države čimprej podpisal dekret, ki določa teritorij, kjer naj se izvaja zakon. O tem vprašanju je bilo govora tudi na srečanjih, ki jih je Miloš Budin imel v nedeljo na italijanski ambasadi v Ljubljani, kjer je sprejel delegacij slovenske in italijanske manjšine. Slednji so opozorili na finančne težave TV Koper ter se zavzeli zato, da italijanski parlament odobri globalni interesni zakon za italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški. “Srečanje z ministrom Ruplom je bilo pozitivno tudi zaradi sličnosti stališč” je dejal podtajnik Budin. “Tudi osebno mi je v veliko čast, da bomo kot italijanska vlada sodelovali s slovensko vlado prihodnje leto, ko bo Slovenija predsedovala Evropski Uniji”. H lungo giorno di Satie “illumina” la Postaja (JE WW , BERLINSKI /£* ZID/ BO PAOLA / je MEJA MEO I PRU ITALIJO IN {SLOVENIJO. V ©/vvSTeT m Un’operazione “Fitzcarraldo”, è stata definita, e non a torto. Dalla mezzanotte di sabato 7 luglio, nella Juljova hiša, la nuova sede degli artisti di Topolò, diciannove pianisti (anche locali) si sono alternati sulle note di “Vexations”, composizione scritta nel 1893 dal francese E-ric Satie. leggi a pagina 9 M Nadiške doline bodo od 14. do 22. julija spet prizorišče tradicionalnega lutkovnega festivala, ki je prišel do svoje štirinajste izvedbe BERI NA STRANI 8 2 novi matajur Četrtek, 12. julija 2007 m Izredno in dragoceno naravno bogastvo Trbiškega gozda Visoko obletnico bodo zabeležili nadvse slovesno v soboto 14. julija v Zajzeri Tisoč let Trbiškega gozda Napovedali so prisotnost Notranjega ministra Amata in predsednika Senata M arini ja TrbiSki gozd, Čudovita gozdna površina ob vznožju Julijskih Alp, ki se razprostira po približno 24.000 hektarjev, ima tudi zelo Častitljivo zgodovino. PrviC ga zgodovinski viri omenjajo leta 1007, ko ga je cesar Henrik II. Sveti podaril bamberški škofiji na Bavarskem. Od tistega leta je Trbi-ški gozd veC kot sedemsto let pripadal nemški kneževini, dokler ga ni leta 1759 odkupila avstrijska cesarica Mari- ja Terezija. Na podlagi mirovnega sporazuma po prvi svetovni vojni je Trbiški gozd prešel v italijansko državno posest, kasneje je bil s Konkordatom iz leta 1929 zaupan v upravo Skladu za kult, danes ga upravlja Sklad za verske stavbe, ki deluje v sklopu Notranjega ministrstva in ima kot nalogo skrb in ovrednotenje te dragocene naravne dediščine. TisoC let Trbiškega gozda bodo nadvse slovesno praznovali v soboto 14. julija v Zajzeri v občini Naborjet-OvCja vas. Svečanosti se bodo namreC udeležili najvišji predstavniki države in dežele. Na trojeziCnem vabilu Notranjega ministrstva je ob 10. uri napovedan prihod predsednika Senata Franca Marinija, notranjega ministra Giuliana Amata in podtajnika Ettoreja Rosata. Slovesnost se bo pričela ob 10.30 s pozdravom župa- na iz Naborjeta Alessandra Omana in predsednika Pokrajine Viden Marzia Stras-solda. Sledili bodo posegi univerzitetnega profesorja Edmonda Luperija, predsednika dežele Furlanije Julijske Krajine Riccarda Illyja, ministra Giuliana Amata in predsednika Senata Franca Marinija. Sledil bo kulturni program, ki ga bosta oblikovala PolifoniCni zbor iz Rude in Godba iz Severne Furlanije. P LS11X0 iz Kima Stojan Spetič Slovenija je majhna in mlada, vsekakor manjša in mlajša od Italije. Zato je razumljivo, da so slovenski škandali manjši in ne tako pomembni kot italijanski. Poglejmo naprimer afere s prisluškovanjem tajnih služb. V Sloveniji duhove že nekaj tednov buri Sova, ki ni ptic (ta se piše z malo začetnico), paC pa kratica za slovensko obveščevalno varnostno agencijo, skratka tajno službo. Vsak dan Časopisi pišejo o tem, kaj so groznega počenjali slovenski poklicni vohljači: prirejali orgije v tajnem stanovanju, podarili uro upokojencu, placali indijskega vraCa za predsednika republike, z nemškimi kolegi prisluškovali temu, kar se pogovarjajo na nemirnem Balkanu. Prav med prisluškovanjem po Balkanu, baje s Trdinovega vrha ali Svete Ge-re, kakor se tistemu kuclju paC pravi po naše ali po hrvaško, naj bi pred dvema letoma odkrili, kako naj bi se Janez Janša s hrvatskim premjerom Ivom Sanade- rjem dogovarjal o in-sceniranih incidentih v Piranskem zalivu, kakor se po slovensko re-Ce hrvatski Savudrijski uvali. Za bralce le kratek pouk, da je to isto morje. No, Janša vse zanika in grozi s tožbami, vsi se vsevprek obtožujejo, slovenska tajna služba pa je za odpad, saj ji niti tuji partnerji veC ne verjamejo. V Italiji je vse drugaCe. Tajne službe, od Ovre do Sismija, so se vedno vmešavale v politiko in počenjale neCedne stvari, od poskusov državnega udara do prisluškovanja nasprotnikom oblasti. Vmes so bili še ugrabitve imama Abu Omarja in prekupčevanje z orožjem v Libanonu, da o veC ali manj prikriti pomoči domačim teroristom niti ne govorimo. Zadnja afera je dozorela pod okriljem Berlusconijeve vlade. Tedaj naj bi posebni vohunski oddelek pri italijanskem Telekomu s pomočjo Pia Pompe vneto prisluškoval in pisal dosjeje o kakih stopetdesetih sodnikih, politikih, Časnikarjih, ki so skupnega imeli le to, da niso bili prijatelji Cmega viteza iz Arco-reja. Zgodilo se je celo, da je sodnik Caselli, znan vodja protimafijske službe, imel od države placane varnostni- ke, hkrati pa so mu sledili še drugi, kakor se v žargonu pravi, z lažno brado opremljeni vohljači. Ko je vse kazalo, da bo po njem udarilo, je Berlusconi takoj zagnal vik in krik, Cež da levica napihuje prisluškovalno afero, da bi prikrila lastno krizo in neuspehe. Iz leve sredine so tokrat reagirali bolj umirjeno in previdno. Predlagali so oblikovanje posebne parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi imela pristojnosti sodstva. Bivši vodja tajnih služb general Nicolo Pollari je takoj izjavil, da bi rad pričal pred tako komisijo, Ce ga vlada prej odveže spoštovanja državne tajnosti. Se veC, pripravljen bi bil pričati o dvajsetih letih skrivnosti tajnih služb. Seveda se Pollari brani in z namigom, da ima veliko povedati, pa mu ne pustijo, v bistvu grozi vsem, ki so na oblasti, Ceš da o vseh veliko ve. Bivši Berlusconijev notranji minister Claudio Scajola pa meni, da bi zadostovalo, Ce bi Pollarija zaslišal COPACO, odbor za nadzor tajnih služb. Seveda, saj so njegovi Člani prisegli, da bodo spoštovali popolno molCeCnost. Bojim se, da iz te moke ne bo kruha, ker so vsi krvavi pod kožo. Ali, kakor pravijo na jugu tako apeninskega kot balkanskega polotoka, v bordelu zaman išCeš devico. ——Aktualno ~ Slovenija ne zavira poti Hrvaške v EU Na Hrvaškem je nastopil poseben Cas priprav na volitve in morda so tu pa tam kakšne formulacije nekoliko bolj ostre, kot bi bile sicer. Tako je pred dnevi v Kopru, ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov sredozemskih Članic EU komentiral slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Dodal je, da Slovenija nima nobenega namena blokirati Hrvaške pri njenem vključevanju v EU, želi pa si, da bi Hrvaška izpolnjevala evropske standarde. Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije je namreC pred nedavnim ocenilo, da Slovenija otežuje napredek Hrvaške v pogajanjih z EU, ter Slovenijo opozorilo, da v pogajalski proces med Hrvaško in EU ne bi smela vnašati odprtih dvostranskih vprašanj. S tem seje Zagreb odzval na izjave zunanjega ministra Rupla, da Slovenija pozorno spremlja pogajanja Hrvaške z EU, saj ima pri veC poglavjih interes za razpravo. Te izjave je Rupel iznesel na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in pri tem kot posebej sporna izpostavil poglavja, o katerih Hrvaška še ni zaCela pogajanj z EU. Slovenija zahteva, da Hrvaška pred odprtjem pogajanj o ribištvu v celoti uresniči maloobmejni sporazum. Pri poglavju o pravosodju, svobodi in varnosti pa Slovenija zahteva, da Hrvaška pojasni, da meja na morju in na kopnem še ni določena, kot že ves Cas trdi Zagreb. Rupel je v Kopru dejal, da gre pri omenjenih dveh poglavjih za zahteve EU, ne pa za zahteve Slovenije. "Ribolov je problematika, ki se tiCe EU in o kateri Slovenija sama ne more odloCati, področje o katerem se Slovenja in Hrvaška ne moreta sporazumeti med seboj, ampak se je o tem treba sporazumeti v EU," je dejal slovenski zunanji minister. V zvezi z določitvijo meje v Piranskem zalivu pa je pojasnil, da so Hrvati v zvezi s tem navedli izraCun, ki temelji na njihovem enostranskem * Minister Dimitrij Rupel pogledu na potek meje med Slovenijo in Hrvaško. IzraCun temelji na predpostavki, da je ta meja že doloCena, kar Ljubljana trdi, da ni res in Ce nekaj ni res, tudi EU ne more zamižati in tega dopustiti. Velja omeniti, da se je Dimitrij Rupel ob robu srečanja zunanjih ministrov sredozemskih Članic EU sestal tudi s podsekretarjem na italijanskem zunanjem ministrstvu Firmianom Crucianellijem. Pogovarjala sta se o sporni uveljavitvi hrvaške ekonom-sko-zašCitne ribolovne cone za Članice EU. S Crucianellijem sta se le informirala, kaj se dogaja, sledili pa bodo politični koraki, saj na tehnični ravni ni bilo mogoCe doseCi nobenega dogovora. Na podlagi izjavj slovenskega zunanjega ministra je hrvaška kmeCka stranka od hrvaške vlade zahtevala, da se nedvoumno distancira od izjav Dimitrija Rupla in jasno potrdi, da bo najkasneje do 1. januarja 2008 hrvaška zaščitna ekološko-ribolovna cona veljala tudi za Članice Evropske unije. Stranka je ob tem spomnila, da je že večkrat opozorila, da aprilsko poročilo Evropskega parlamenta o napredku Hrvaške na poti v EU v letu 2006 ni dobro za Hrvaško, ker so v njem slovensko in hrvaško vlado pozvali, naj pri reševanju odprtih vprašanj upoštevata sklepe Evropskega sveta iz junija 2004 in naj ne izvajata enostranskih dejanj. To njeno stališče po oceni hrvaške kmečke stranke potrjuje tudi Četrtkova izjava slovenskega ministra Rupla, (r.p.) Sfumata la candidatura unitaria Ognuno il suo I liberaldemocratici (LDS) sosterranno la candidatura di Mitja Gaspari, già governatore della Banca centrale slovena che ha guidato l’ingresso della Slovenia nell’area dell’euro ed ex ministro delle Finanze, alle elezioni presidenziali del prossimo autunno. Lo ha dichiarato la presidente Katarina Kresal aggiungendo che i sondaggi lo indicano più favorito nella competizione con il candidato del centro destra Lojze Peterle. Nel frattempo il direttivo dei socialdemocratici (SD) ha confermato il suo appoggio al diplomatico e docente di diritto Danilo Tiirk. Sembra dunque sfumata l’ipotesi di u- na candidatura unitaria dell’opposizione a tutto vantaggio di Peterle. Intesa Italia - Slovenia I ministri dei Trasporti di I-talia, Antonio Di Pietro, e di Slovenia, Janez Božic, presenteranno a Bruxelles, entro il 23 luglio, una domanda congiunta di finanziamento per 42 milioni di euro da destinare alla progettazione della linea ad alta capacità ferroviaria Trieste-Divaccia. Il Corridoio V sta facendo grandi passi avanti. Per definire il punto di contatto tra la linea i-taliana del Corridoio V, che oggi si chiude a Càttinara, e quella slovena, la Regione ha lavorato molto. Il tracciato definitivo sarà quasi tutto in galleria, perché, ha sottolineato l’assessore regionale Lodo-vico Sonego, tanto l’Italia che la Slovenia hanno dimostrato pieno accordo sull’importanza di realizzare opere che abbiano il minor impatto ambientale possibile. Bled rimane allo Stato La Corte costituzionale slovena ha respinto, il 21 giugno scorso, il ricorso presentato dalla parrocchia di Bled riguardante il processo di de- nazionalizzazione e quindi bocciato la sua richiesta che l’isola di Bled possa tornare di proprietà della Chiesa. La sentenza, resa pubblica nei giorni scorsi, sancisce la proprietà statale sull’isola di Bled. Brnik si sviluppa E’ stato appena inaugurato un nuovo terminal all’aeroporto Jože Pučnik di Lubiana che si sta velocemente adeguando anche al superamento di Schengen e modernizzando. Del resto il principale scalo sloveno, con i suoi 120 decolli ed atterraggi al giorno ed il milione e mezzo di viaggiatori all’anno si sta affermando come un importante aeroporto regionale sullo stesso livello di Venezia ed in competizione con Zagabria. Giornalisti recalcitranti Janez Markeš, direttore del settimanale Mag, con tutta probabilità il 1. agosto prossimo sarà nominato nuovo direttore responsabile del quotidiano Delo. I giornalisti della testata lubianese però non gli hanno dato il loro gradimento. Dei 168 membri della redazione hanno partecipato al voto poco più della metà, appe- na 95 giornalisti, a dimostrazione della stanchezza della redazione di fronte a continue pressioni dall’alto ed iniziative di normalizzazione. A favore di Markeš hanno votato 38 giornalisti, 2 le schede nulle e 55 i contrari. A giugno inflazione a 0,4% A giugno l'inflazione mensile in Slovenia è stata dello 0,4%. Il tasso annuale è del 3,6%. Lo rileva l'Istituto di Statistica Nazionale. L'aumento dei prezzi è dovuto alla crescita dei costi nei servizi (+ 0,9% mensile) e merci (+ 0,1% mensile). I prezzi delle merci semi-durevoli sono aumentati dello 0,2% e nei beni non durevoli sono cresciuti dello 0,1%. četrtek, 12. julija 2007 H diritto d’asilo, l’accoglienza e la dignità dell’uomo Predrag Matvejevič saggista e scrittore, nato a Mostar in Bosnia-Erzegovi-na, attualmente docente a La Sapienza di Roma e Pierluigi Di Piazza, sacerdote e fondatore del Centro d'accoglienza Balducci a Zuglìano, si sono confrontati giovedì scorso al teatro Ristori sul tema del diritto d’asilo. Il quarto degli incontri del Mittelfest, dedicati ai diritti è stato introdotto e condotto da Gianpaolo Carbonetto che è partito dai documenti internazionali e dalla costituzione italiana. “Lo straniero, al quale sia impedito nel suo paese l’effettivo esercizio delle libertà democratiche garantite dalla Costituzione italiana, ha diritto d’asilo nel territorio della Repubblica secondo le condizioni stabilite dalla legge. Non è ammessa l’estradizione dello straniero per reati politici”. In tutti i documenti si parla di asilo ed accoglienza in senso positivo, ha sottolineato Carbonetto, ma nel nostro paese è rimasto per decenni un diritto solo enunciato e quando recentemente si è tentato di normarlo si'■è pensato soprattutto “a chi doveva rimanere fuori". E poi ha chiesto e si è chiesto “La fame è meno terribile della tirannia e del dispotismo?” Matvejevič si è autodefinito “esiliarne ereditario”: il padre, appartenente all’ aristocrazia russa e ortodosso nel 1920 è stato costretto ad abbandonare il suo paese, la madre era u-na croata cattolica della Bosnia Erzegovina, e lui nel J99I è stato costretto a lasciare Mostar ed il suo paese “perché non si può lottare con la penna contro le pallottole". Ha parlato Predrag Matvejevič Pierluigi Di Piazza della differenza tra chi richiede asilo e quindi ci si riferisce ad una condizione individuale, e /’ emigrazione che è un fenomeno collettivo, ha evidenziato il dolore, le umiliazioni a cui è soggetto chi ha bisogno di asilo e di chi è in esilio, che deve chiedere il permesso di soggiorno e la cittadinanza del paese che lo ospita, rinunciando alla propria. Matvejevič oggi ha la cittadinanza italiana grazie all’ intervento di molti intellettuali, ma all’inizio non l’aveva nemmeno richiesta perché “non volevo rinunciare alla mia, non volevo darla vinta ai nazionalisti”. Del fenomeno dell’emigrazione, di un’umanità dolente in fuga dai luoghi impoveriti del mondo, dove non si sentono più nemmeno le voci ma solo il crepitar delle armi, in fuga dalla violenza e dal mar- u tirio ha poi parlato don Luigi Di Piazza che ha accolto nel centro Balducci di Zuglìano decine e decine di persone. La traversata del Sahara chiusi per settimane su camion, la fame, la sete, il terrore delle onde alte e del mare che “ha inghiottito molte vite e copre tutto, anche le nostre responsabilità" : questo è il vissuto di migliaia di persone che vivono qui tra noi in Friuli, ha detto Di Piazza. La sua è stata una riflessione profonda sull’interdipendenza delle situazioni a livello locale e planetario, sul capitalismo, neoliberismo e militarismo che generano le guerre, sulla nostra ipocrisia per cui ripudiamo la guerra ma continuiamo a produrre armi e diffonderle nel mondo. Rendere possibile e praticabile ì’accoglienza significa porre un'alternativa. Di Piazza ha parlato della teologia della liberazione, ma anche del salto culturale ed antropologico che riguarda ognuno di noi, il nostro rapporto con l’altro che non è solo lo straniero. Spesso lo riteniamo inferiore e comunque il diverso viene considerato come qualcuno da omologare, si tratta invece di “riconoscere la pari dignità di tutti, un principio scritto e dichiarato, ma troppo spesso stracciato, smentito, dimenticato. “E’ la dimensione e-tica che ci dovrebbe vincolare sempre”. Oggi, giovedì 12 luglio, si terrà nella chiesa di San Francesco il quinto incontro sul diritto alla resistenza, ospite d’eccezione il magistrato Francesco Saverio Borrelli che ne parlerà assieme all' antropologo Nicola Gasbarro. 3 Ma quello dei diritti è un elenco aperto...” Da sabato a Cividale la 16A edizione del Mittelfest Shel Shapiro ed Edmondo Berselli, tra i protagonisti del festival dalla prima pagina Ovadia che se non altro ha scelto un tema forte, quello dei Diritti umani, che accompagnerà gli spettatori dallo spettacolo-evento sulla rievocazione della Rivoluzione francese (nel cementificio, sabato 14 luglio, con la regia di Roberto Andò e l’interpretazione di una musa del cinema europeo, Isabelle Hup-pert) passando per la kermesse nella cava di Tarpezzo, u-na maratona che a livello locale fa già discutere per la sua ambientazione, perché in fondo, tra i tanti diritti, c’è anche quello di poter vivere tranquillamente in un paesaggio senza ferite. Quello dei diritti è comunque “un elenco aperto, non siamo disposti a rinunciarne ad alcuno, sì invece ad aggiungerne altri” ha ribadito in questi giorni Honsell. Il Mittelfest tenta di armonizzare questa esigenze con quelle del teatro di prosa, della danza, del teatro danza. Con confronti, quelli che si stanno susseguendo, e che nei prossimi giorni vedranno protagonisti Saverio Borrelli, Nicola Gasbarro, Leoluca Orlando, Piercamillo Davigo, Gino Strada ed Ekkehart Krippen-dorff. Tra gli altri appuntamenti collaterali c’è la cerimonia di conferimento della laurea ad honorem a Vaclav Havel da parte dell’Università di Udine. Havel, scrittore e leader politico ceco, leader del movimento per la difesa dei diritti umani “Charta 77” e guida della “rivoluzione di velluto” del 1989 a Praga che contribuì alla caduta del “cortina di ferro”, non sarà purtroppo presente, per motivi di salute, alla cerimonia in programma lunedì 16 luglio. I “Il mondo cosmico àNiblaSop Mercoledì 18 luglio, alle 17, si terrà a Cividale, in Via Paolino d'Aquileia 4, la presentazione del volume “Il mondo cosmico di Nikola Sop”, edito dalla Forum dell'Università di Udine. Autrice del volume è Fedora Ferluga-Petronio, professore ordinario di Lingue e letterature serba e croata presso l'Università di U-dine. Fedora Ferluga-Petronio si occupa già da anni del poeta croato di origine bosniaca Nikola Sop (1904-1982) che rappresenta il vertice assoluto della poesia metafisica della letteratura bosniaca e croata e può essere considerato uno dei massimi rappresentanti della poesia metafisica in campo eu-| ropeo. 1 “Mittelimmagini”, parentesi del festival dedicata alle arti visive, nasce dalla collaborazione tra l’Associazione Mittelfest e la Società operaia di mutuo soccorso ed istruzione di Cividale, con l’intento di puntare i riflettori sulle produzioni cinematografiche minori italiane e di confine. Le proiezioni si svolgeranno nelle due sale allestite in foro Giulio Cesare 15, sede della Somsi. Il programma prevede nove giornate di proiezioni dedicate ad alcune delle principali realtà del cinema italiano alternativo. Ad inaugurare la serie saranno le ultime produzioni e coproduzioni del Kinotalje di Gorizia. Sabato 14 luglio alle 18 e alle 21 saranno proiettati “L’uomo di Stregna” di Paolo Rojatti, “Moja meja / Il mio confine” di Anja Medved e Nadja Velušček, “Passeranno anche stanotte” di Matteo Oleotto e, alle 24, “Sešivalnica spomina / Ricuciture di memorie” di Anja Medved e Nadja Velušček. Il ciclo prevede proiezioni quotidiane fino a domenica 22 luglio. Del progetto fanno parte anche i “Viaggi nella parola”, presentazione e incontro con i protagonisti di cinque videointerviste a celebri esponenti friulani della cultura e dell’arte: Francesco Tullio Altan, Novella Cantarutti, Luciano Fabro, Massimo Gerardi e Claudio Magris. “Prehajanja / Passaggi” je video anketa, v kateri 17 likovnih umetnikov z obeh strani goriške meje odgovarja na štiri vprašanja: o vlogi slikarstva in umetnosti nasploh; o sliki, ki je okno in oknu, ki je slika; o preživetju s slikarstvom ter nacionalni identifikaciji. Avtorica Anja Medved je s kamero beležila misli in obraze umetnikov, njihove poglede, zlasti pa razmišljanja na začetku tretjega tisočletja. Video anketa je pokazala, da gre za prehajanja v Casu, prostoru in v umetnosti. Eno obdobje se konCuje, zaCenja drugo. Nekateri umetniki izpostavljajo, da je najmočnejša stvar v prostoru prav toCka prehoda, zanima jih pogled z obeh strani. Spet drugi govorijo, da je vsaka umetnina neke vrste prehod v vzporedno Dve Gorici, umetniki in umetnost: “Eno obdobje se končuje, začenja drugo” Anja Medved je avtorica videoankete “Prehajanja / Passaggi” realnost. Nekateri pa smatrajo, da danes nima več smisla govoriti o umetnosti kot oknu ali prehajanju, saj je realnost postala tako zelo realna, da ni veC Casa za njeno imaginacijo. Video anketa “Prehajanja / Passaggi” v produkciji Kino-ateljeja je nastala v sklopu razstave Universe of art / Vsemirje umetnosti, ki jo je za Mestno galerijo Nova Gorica pripravila kuratorka Klavdija Figelj ter ob sodelovanju z goriškim društvom Prologo in razstavo Passaggi na Goriškem gradu. Iz besedila Anje Medved v katalogu razstave: “Okno je kot slika. Oba imata okvir, to- čno določeno vizuro in perspektivo. In slika je kot okno. Vendar okno s pogledom na kaj? MogoCe je v Casu, ko ne moremo verjeti nobeni reprodukciji stvarnosti veC, sled kretnje s Čopičem še najbliže resnici. Slikarstvo vedno zr- cali realnost. Ne glede na to ali je ta abstraktna, izmišljena ali popolnoma odsotna. Je jezik, ki neprestano nastaja in ga zato ne moremo nikoli popolnoma razumeti. Uci nas gledati pogled, da bi se za trenutek ozavestili.” Goriška umetnica Silva Klajnšček v videu “Prehajanja / Passaggi" prof. Aleksander Ipavec je naredil velike korake in se izkazal tako na koncertih kot na raznih tekmovanjih. Napredoval je tudi Mali orkester Piuramaura prof. Fabia Devetaka. Naj povem, da bo letos konec avgusta spet imel enotedensko delavnico v Ple-stiščah, v občini Tipana. Začeli smo pred dvema letoma, letos jo bomo ponovili tudi s podporo Zavoda za sloven- sko izobraževanje in projekta Od-meje, ugotovili smo namreč, da je za otroke lepa in bogata izkušnja”. Potem so tu uspehi tudi dali tudi priznanja najboljšim gojencem, ki so prejeli več nagrad v naši deželi in Sloveniji. Naši gojenci so se tudi letos udeležili tekmovanja v Povolettu, niso prejeli nagrad a so se spet izkazali. Rad bi dodal tudi, da so nekateri učenci šli na izpit na konservatorij v Videm.” Ob individualnih in skupinskih lekcijah ste tudi letos organizirali več koncertov. Imeli smo veliko internih nastopov, naši gojenci pa so med letom večkrat igrali, nastopili so večkrat tudi v Beneški galeriji in v sodelovanju z drugimi društvi in organizacijami. Zelo veliko nastopov je imel Harmonikarski orkester. Med koncerti, ki smo jih kot šola organizirali pa bi omenil koncert Božične "LO STRUMENTO VOCE" Stage di formazione per principianti ed esperti, per imparare a cantare nel modo giusto, usando la tecnica di Bel Canto, con il soprano Krisztina Nemeth. Corso a numero chiuso. Speter / San Pietro al Natisone - 25 - 29.07.2007 "Seminar za mlade flavtiste, violiniste in kitariste - Seminario per giovani flautisti, violinisti e chitarristi"- 25.08 - 2.09.2007 Plestišča (Tipana) / Platischis (Taipana) Info: Glasbena Matica Speter - Ul./Via Alpe Adria 69 - Speter / San Pietro al Natisone od ponedeljka do petka / da lunedì a venerdì - umik /orario: 9.00 - 12.00; tel. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com ^ četrtek, 12. julija 2007 Kulturno-izobraževalna ustanova je stopila v trideseto leto delovanja v Spetru Uspešno in ustvarjalno leto za Glasbeno šolo Kanalska dolina M. Grege Mojster fotografije in veliki prijatelj Slovencev videnske pokrajine Milan Grego nas je obdaril še z eno fotomonogra-fijo, ki jo je posvetil Kanalski dolini. Knjiga Kanalska dolina -La Valcanale je predkratkim izšla pri založbi Družina v Ljubljani kot njeni predhodnici Beneška Slovenija, ki je bila objavljena leta 1998 z uvodnim esejem Žive Gruden in Rezija iz leta 2001 za katero je uvodni esej napisal Roberto Dapit. Tokrat je avtor informativnega prispevka Rafko Dolhar, uvodni pozdrav je prispeval pa župnik v Ukvah Mario Gariup. Tudi v tem primeru je knjiga dvojezična. Posebno mesto v monografiji imajo čudoviti fotografski posnetki Milana Grega, ki je več let in v vseh letnih časih zahajal v dolino, da bi ujel v svoj objektiv najlepše podobe in bistvo Kanalske doline. Predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò s sodelavci se je pred nekaj dnevi v Čedadu srečala s predsednikom in ravnateljem Slovenskega raziskovalnega inštituta Milanom Bufonom in Emidijem Susičem. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi pokrajinska predsednika Skgz in SSo Iole Namor in Giorgio Banchig, je bilo v središču pozornosti vprašanje sodelovanja med dvema ustanovama in predvsem razvijanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti v videnski pokrajini še zlasti potem, ko se je Slovenski raziskovalni inštitut umaknil s tega območja. Izhodišče razmišljanja je bila skupna ugotovitev, da Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini morajo planirati svoj vsestranski razvoj in uveljavitev slovenskega jezika in kulture. Prav v ta namen je bil lansko leto ustanovljen Inštitut za slovensko kulturo. Potrebno je vlagati najprej v človeške resurse in potenciale, je bila skupna ugotovitev, v videnski po- krajini pa si posebno mesto zasluzita skrb za širitev znanja slovenskega knjižnega jezika še posebej med mladimi intelektualci in dodatno izobraževanje v Sloveniji. Poglobljeno razpravo, v katero so posegli tudi Rudi Bartaloth, Viljem Cemo in Riccardo Ruttar, sta predsednika Milan Bufon in Bruna Dorbolò sklenila s podpisom pogodbe o sodelovanju. Sklenjeno je bilo, da bo večji delež razopolo-žljivih sredstev namenjen štipendijam in razvoju človeških rezursov, druga smer delovanja je raziskovalno delo in tu pridejo v poštev tudi nagrade za raziskave in diplomska dela, tretje je pa poglavje publikacij. Prvo bo Inštitut pripravil že letos v sodelovanju z vidensko univerzo in kot rečeno s podporo Slorija. Z njo bo predstavil furlanskim in italijanskim sosedom slovensko manjšino v Furlaniji, njeno jezikovno specifiko razčlenjeno po teritoriju, zgodovino, kulturno podobo in dejavnosti, ki jih razvija. Igrajo Anna, Adriano, Roberto an Manuela V soboto 21. an v nedeljo 22. julija z igro “An oča za mojo hči” Beneško gledališče sre l notle na Li v Lipo an potle ivek Beneško gledališče, že vsi vedo, ima narvič diela polie-te, kadar lahko igra na odpar-lem an ima za strieho sarnuo zvezde an kadar je vič ljudi doma po naših vaseh. Ima pa že nekatere tradicionalna srečanja z našimi ljudmi. Adno od telih, ki je neformalno pa nimar privabi puno gledaucu, je tisto že tradicionalno v Lipi pred Paškualovo hišo. Lietos pride gor Beneško gledališče v saboto 21. julija ob 20.30. uri, dielo je “An oča za mojo hči”, ki gaje napisu Adriano Gariup an igrajo on, Roberto Bergnach, Anna lussa an Manuela Cici-goi. Drug dan, v nediejo 22. julija popudan gre Beneško gledališče le s tisto igro pa “na turnejo” v Livek, kjer so organizal an beneški kulturni popudan, saj so povabili tudi moški pevski zbor Matajur iz Klenja, ki po zapieu pod vodstvom dirigenta Davida Clodig. Vlagati v znanje in človeške resurse Bruna Dorbolò in Milan Bufon Glasbena šola Glasbene matice v Spetru je stopila v svoje trideseto leto delovanja. Začela je namreč svoje dejavnosti pomladi leta 1977 v Petjagu. Lepo obletnico bo praznovala jeseni z začetkom novega šolskega leta, hkrati pa bo zabeležila tudi desetletnico delovanja svojega Harmonikarskega orkestra. Obračun tridesetletne dejavnosti Glasbene šole v Benečiji je več kot pozitiven, se zrcali v splosni rasti glasbene kulture pri nas, v številu gojencev, ki jo obiskujejo in so diplomirali na konservatorju v Vidmu, v bogati glasbeni ponudbi s številnimi koncerti in nastopi. Po številu gojencev je špetrska Glasbena šola precej močna, saj jo obiskuje ena četrtina od vseh gojencev Glasbene matice, nima pa niti enega profesorja zaposlenega, kar bi nedvomno dalo šoli večje garancije tudi glede kontinuitete. Kljub temu pa je močen steber slovenskega kulturnega in izobraževalnega sistema v videnski pokrajini. Kot je navada smo ob koncu šolskega leta zaprosili koordinatorja špetrske šole Davida Clodig za obračun opravljenega dela. “Glasbeno šolo v Spetru redno obiskuje skoraj 120 učencev in to je tudi naša zgornja meja, saj jih ne bi mogli sprejeti več zaradi prostorske stiske. Ni velikih nihanj in številčno gre torej za konsolidirano realnost. Ce vzamemo v poštev kakovost pa lahko rečemo, da smo napredovali na ravni skupinskega glasbenega izobraževanja in izražanja. Harmonikarski orkester, ki ga vodi Davide Clodig posameznih gojencev. in posnetek od “Res je. Na zaključnem enega izmed koncertu, ki je bil 6. junija v koncertov Spetru smo ob prisotnosti Glasbene matice predsednice Nataše Paulin in ravnatelja Bogdana Kralja podobe v bamaški cierkvi in skupine Jararaja aprila v telovadnici na Lesah, oba sta imela prav lep uspeh. Med dejavnostmi, ki smo jih izpeljali v lanskem šolskem letu so tudi seminarji, med njimi seminar za pianiste v Spetru. V sklop dejavnosti Glasbene matice sodi tudi otroški pevski zbor Mali lujerji. “Otroški zbor nadaljuje s svojo dejavnostjo. Letos smo se v glavnem posvetili projektu CD pri katerem so sodelovali dvojezična špetrska šola in šoli iz Koroške in Slovenije. Ob tem je prav, da povemo, da smo tudi letos organizirali tečaj diatonične harmonike za odrasle, ki ga je vodila Anna Bemich in za katerega je vedno precejšnje zanimanje”. Kateri pozitivni aspekt bi posebej izpostavil? “Lepa novost je, da od letošnjega leta imamo na razpolago prostore v slovenskem kulturnem centru v Spetru in to nam je veliko pomagalo razvijati naše dejavnosti. Tu smo imeli koncerte in vse naše iniciative, tu sta imela skupinske vaje oba orkestra. Prej sta bila prisiljena vaditi v Beneški galeriji, ki ni bila najbolj primerna”. Katera je pa senčna plat? “Zal, nismo še uspeli priti v Terske doline. Začeli pa smo lani s poletno delavnico in letos bomo nadaljevali po tej poti. Lani smo prvič organizirali med Bardom in Tipa-no likovno-glasbeno delavnico za otroke tistega območja, vodila sta jo Luisa Tomase-tig in Fabio Devetak. Letos jo bomo ponovili v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje in projektom Od-meje. Nekaj se le premika”. Aktualno novi matajur četrtek, 12. julija 2007 5 Finanziamento regionale alla Comunità montana Torre Natisone Collio Scuole, 700 mila euro per la messa a norma Sono 33 i progetti che la Regione ha ammesso a finanziamento, per il 2007, all'interno del Piano di valorizzazione territoriale. Si tratta degli interventi che la Regione promuove per sostenere i servizi resi in forma associata dagli Aster e dalle associazioni dei Comuni. Tra gli enti finanziati c’è anche la Comunità montana Torre Natisone Collio, per la quale si prevede un finanziamento di 707.350 euro (su u-na spesa complessiva di 1.010.500,00 euro) per la messa a norma di edifici scolastici. L’ente aveva previsto i progetti nel programma presentato alla Regione, nel quale erano stati inseriti anche interventi per la diffusione degli impianti fotovoltaici presso gli edifici pubblici del territorio e la realizzazione di percorsi ed itinerari turistici. Interventi che, almeno per il 2007, non hanno trovato riscontro. Il programma riguardante la messa a norma, la manutenzione e l’ammodernamento degli edifici scolastici prevede un tempo di realizzazione valutato in 24 mesi. Beneficiaria del finanziamento è la Comunità montana, mentre i Comuni di San Pietro al Natisone, Tarcento, Attimis, Faedis, Lusevera, San Floriano del Collio e San Leonardo saranno i soggetti attuatori e cofinanziato- ri per il 30% degli interventi. Per l’assessore regionale Franco Iacop il Piano di valorizzazione territoriale “rappresenta lo strumento che e-salta la capacità del territorio di organizzarsi, ma anche di progettare insième in una logica che è condivisa e concertata". Il Piano è stato illustrato, la scorsa settimana dall'assessore stesso, nel corso della riunione del Consiglio delle Autonomie locali. Nei programmi della Comunità montana l’adeguamento alle norme degli edifici scolastici COMUNE DESCRIZIONE DELL’INTERVENTO INTERVENTO ASTER 70% CONFINANZ. 30% TOTALE S. PIETRO AL NATISONE Adeguamento dell’edificio ai requisiti di sicurezza e antinfortunistici, alle norme per il superamento delle barriere architettoniche, adeguamento ed integrazione degli impianti 175.000,00 75.000,00 250.000,00 TARCENTO Scuola media statale, adeguamento e messa in sicurezza vetrate, ristrutturazione servizi igienici, sostituzione porte interne ed esterne, completamento copertura palestra e servizi 140.000,00 60.000,00 200.000,00 ATTIMIS Impianto elettrico e porte 70.000,00 30.000,00 100.000,00 FAEDIS Ristrutturazione ex scuola elementare per costruzione scuola materna 105.000,00 45.000,00 150.000,00 LUSEVERA Messa a norma impianto di distribuzione Gpl 2.450,00 1.050,00 3.500,00 S. FLORIANO DEL COLLIO Completamento ed adeguamento sismico ala sinistra scuola elementare 136.500,00 58.500,00 195.000,00 S. LEONARDO Realizzazione coibentazione pareti perimetrali 78.400,00 33.600,00 112.000,00 Il Piano di valorizzazione territoriale contiene il programma di finanziamento strategico che ha valenza triennale. Con esso si effettua la ri-cognizione delle forme associative, si definiscono i criteri e le modalità per la concessione degli incentivi (annuali e straordinari) a sostegno delle stesse (Associazioni intercomunali, Unioni di Comuni e fusioni) e si stabilisce il programma pluriennale di finanziamento degli incentivi individuati dagli Ambiti per lo sviluppo territoriale (Aster). Per l'attuazione del Piano degli investimenti Aster sono oggetto dell'accordo di programma 20 milioni di euro. In seguito, con la legge di assestamento del bilancio, saranno messi a disposizione almeno ancora 10 milioni di euro, ha spiegato l'assessore Iacop. Il caso sottoposto all’assessore provinciale Marchetti Biglietti della S.A.F. agevolati, il rilascio per ora solo a Udine Incontro con i consiglieri Blažina e Polene I Ds delle Valli a favore della media bilingue L’assessore al Turismo della Provincia di Udine, Fabio Marchetti, ha incontrato il personale dell’Ufficio Provinciale della Direzione Area Prealpi di S. Pietro al Natisone, attivo già dal febbraio 2006. Oggetto della visita è stata la verifica dei risultati conseguiti durante il primo anno di apertura di questa sede provinciale nelle Valli del Natisone e di quanto altro, in termine di servizi, è possibile erogare all’utenza di riferimento. In particolar modo, in quanto esigenza diffusamente sentita nell’ambito locale, è stato affrontato il problema concernente il rilascio del biglietto da parte della S.A.F. che deve essere allegato alla tessera di trasporto pubblico agevolato. Attualmente lo stesso viene emesso solamente dagli uffici della S.A.F. stessa di Udine creando disagio agli u-•enti residenti nelle Valli del Natisone che in questo modo, Pur ottenendo l’attestazione tramite gli Uffici provinciali d* San Pietro al Natisone, devono necessariamente recarsi nel capoluogo friulano per il pagamento previsto, vanificando in tal senso tutti gli sforzi sin qui compiuti per dare risposte concrete all’utenza decentrata e più bisognosa. L’assessore Marchetti (nella foto con Maria Piatisse l e Maria Luisa Scarbolo) ha assicurato il proprio massimo impegno per la risoluzione del problema. Interventi curativi del castagno Il programma di iniziativa comunitaria Interreg III Italia Slovenia 2000-2006 “Terra di castagne - Prostor kostanja”, voluto dall’amministrazione comunale di Stregna, prevede per sabato 21 luglio un nuovo appuntamento. In quella data si terrà infatti una dimostrazione di interventi curativi del cancro del castagno. Il ritrovo è previsto alle 10.30 presso l’ex scuola e-lementare di Tribil superiore, nel comune di Stregna. Il programma prevede la visita ad un castagneto nella frazione di Dughe, l’individuazione e differenziazione di castagni con cancri e-volutivi ed involutivi, oltre al trattamento curativo effettuato con una miscela di ceppi fungini ipovirulenti preparata in laboratorio. La visita, aperta a tutti, sarà guidata dalla dottoressa Emanuela Gobbi e dai collaboratori del Dipartimento di Biologia applicata alla difesa della piante dell’Università di Udine, partner del progetto. La paradossale situazione per cui l’amministrazione comunale di San Pietro al Natisone nega agli alunni della 5A classe elementare bilingue la possibilità di proseguire gli studi della scuola dell’obbligo con insegnamento italiano-sloveno mediante l’istituzione della scuola media bilingue ha monopolizzato l’incontro avvenuto martedì 3 luglio tra i Democratici di Sinistra delle Valli del Natisone e i consiglieri regionali Tamara Blazina e Igor Dolenc. Una richiesta in tal senso, sostenuta dal Consiglio di circolo, è stata presentata, per il parere previsto dalla vigente normativa, all’amministrazione comunale di San Pietro al Natisone, dove già opera la scuola elementare bilingue e dove potrebbe agevolmente insediarsi anche la nuova sezione della scuola media. Purtroppo la richiesta, sostenuta peraltro dagli altri sindaci delle Valli e favorevolmente accolta dall’Ufficio scolastico Regionale e dal Ministero dell’Istruzione, non ha ottenuto l’avallo del sindaco Manzini e della maggioranza che lo sostiene. “Le motivazioni del rifiuto - sostengono in una nota i Ds - appaiono pretestuose anche perché dietro a quelle di carattere finanziario se ne nascondono altre che ben si sono esplicitate con la raccolta delle firme contro la scuola e che rimandano ad una manipolazione dei fatti in funzione di esigenze politiche contingenti ben definite. La garanzia della continuità didattica alla scuola bilingue di San Pietro - affermano i Ds - è un problema delicato con implicazioni di carattere culturale e politico di particolare rilievo. Si sta mettendo in discussione, infatti, la possibilità di affermare un diritto individuale, sancito dalla Costituzione, quello di scegliere il contesto culturale e linguistico in cui far crescere i propri figli. Si vuole così inficiare il paziente lavoro delle precedenti amministrazioni civiche che avevano intrapreso un percorso di dialogo, condivisione e fiducia di tutte le componenti della società delle Valli del Natisone, offrendo a ciascuno, democraticamente, la possibilità di affermare la propria identità.” r Wc'.. \ četrtek, 12. julija 2007 Trdnjava Kluže V polnem teku Festival v Klužah Slovesno odprli Pot miru v Posočju od Loga pod Mangartom do Mengor Pot miru v Posočju se začne v Logu pod Mangartom, pri vhodu v rudniški jašek, in se konča pri muzeju na prostem na Mengorah v bližini Mosta na Soči. Pot je dolga 70 kilometrov, razdeljena v pet odsekov in posebno označena s količki, smerokazi in posebnimi markacijami. Speljana je mimo vojaških pokopališč, kapel, trdnjave Kluže, muzejev na prostem, sotesk in slapov, hribovskih planin, kostnice v Kobaridu in Tolminu ter spominske cerkve Sv. Duha na Javorci. Povezuje torej kulturno in zgodovinsko dediščino iz prve svetovne vojne in naravne lepote Posočja. Pot miru v Posočju so slovesno odprli v soboto 30. junija v trdnjavi Kluže. Istega dne je izšel tudi vodnik Po poti miru in 25-minutni film na Dvd. Posvečena je stoti-sočem mladih fantov mnogih narodov, ki so se 29 mesecev borili “na bregovih reke Soče in po strminah obso-ških gora, ki so tu pustili svojo mladost, neizživete sanje in desettisoči tudi svoja življenja. Za vedno počivajo ob Soči in na gorskih tratah”, kot je dejal predsednik Fundacije Poti miru v Posočju Zdravko Likar. “So spomin in opomin, da se kaj ta- kega ne sme več zgoditi”. Posvečena je tudi prebivalcem Posočja, ki so doživljali strahote vojn. Komaj odprta Pot miru v Posočju je le zadnji pomemben dosežek v razvejanem programu, ki ga razvija Fundacija poti miru v Posočju v okviru desetletnega programa ovrednotenja nekdanje soške fronte v Zgornjem Posočju. Program je leta 2000 sprejela slovenska vlada, za njegovo izvajanje je bila ustanovljena Fundacija poti miru v Posočju, namen projekta pa je ohranitev, obnova in predstavitev zgodovinske in kulturne dediščine prve sve- Zdravko Likar, predsednik Fundacije Poti miru v Posočju tovne vojne v študijske, turistične in izobraževalne namene. Fundacija razvija svoje dejavnosti v več smeri. Najprej se je vključila v že obstoječe pobude za obnavljanje in urejanje frontne črte in začela urejati šest muzejev na prostem. Ti so v krajih Čelo nad vasjo Kal-Koritni-ca, Ravelnik na Bovškem, Zaprikraj nad Drežniškimi Ravnami, Kolovrat, Mrzli vrh in Mengore. Obenem je v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine poskrbela za obnovitev različnih kapelic in spominskih obeležij. Drugo pomembno podro- čje je študijska in raziskovalna dejavnost. Fundacija je osnovala študijski center in zgodovinsko knjižnico, se vključuje v mednarodne projekte izmenjave študentov, je izdala razno informativno gradivo in pripravila spletno stran, priredila več posvetov, opravila številne študijske raziskave v vojnih arhivih na Dunaju, v Budimpešti in Rimu. V zadnjem obdobju je poskrbela tudi za avionsko lidarsko snemanje nekdanjega bojišča. Izrednega pomena je tudi popis padlih vojakov, ki ga opravlja v sodelovanju s Tolminskim muzjem. Del popisa, ki se nanaša na padle na območju od Krna do Rombona, bodo oktobra objavili v knjižni obliki. Pred dobrim mesecem so v Kobaridu odprli vrata informacijskega centra Fundacije, v katerem deluje tudi vodniška služba. V Posočju torej veliko vlagajo v ovrednotenje kulturne in zgodovinske dediščine iz prve svetovne vojne in to se jim bogato obrestuje, kot potrjuje tudi dober obisk Kobariškega muzeja prve svetovne vojne, ki ga povprečno obiskuje 60 tisoč ljudi na leto, pred kratkim pa so še posebej slovesno sprejeli gosta štev. 1 milijon. V trdnjavi Kluže in v Bovcu je v polnem teku mednarodni festival Kluže. Letos je umetniški vodja prireditve, Marjan Bevk, pripravil izredno bogat program, saj se bo med julijem in avgustom zvrstilo kar 20 prireditev (v sami trdnjavi ali v primeru slabega vremena v kulturnem domu v Bovcu), gledališke predstave pa so iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Festival, ki so ga odprli v nedeljo 8. julija s predstavo Kekec, je razčlenjen v dva sklopa, prvi se bo zaključil v nedeljo 15. julija, drugi pa se bo odvijal med 10. in 15. avgustom. V petek 13. julija ob 21. uri bodo predstavili znamenito ljubezensko zgodbo Romeo in Julija Williama Sha-kespeareja v produkciji Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in pod režijo Bemda Liepolda-Mosserja, ki jo je prikrojil današnji podobi in stvarnosti Koroške. V soboto 14. ob 10. uri bo pred hotelom Alp v Bovcu cirkuška delavnica in otroška cirkuška predstava Skoraj najboljši cirkus. Ob 21. uri v trdnjavi Kluže bo pa večer istrske glasbe s skupino “Strace”. Prvi del Festivala Kluže se bo zaključil v nede- Marjan Bevk ljo 15. julija ob 11. uri (spet v Bovcu pred hotelom Alp) z otroško igro Zašij mi pravljico, ki sta jo pripravila Zavod Masa in KUD France Prešeren. Avgustovski del dogajanja se bo začel z gledališko-ple-sno predstavo Moliere v izvedbi Muzeuma in Kulturnega društva B-51, konec festivala pa bo v znamenju drame Dolina solz - čez sto let bo vse za nami gledališča Glej. Naj povemo, da je ogled vseh predstav brezplačen, zastonj je tudi avtobusni prevoz s katerim med festivalom povezujejo Bovec in Kluže. Info in program: www.klu-ze.net V nedeljo, 24. junija je vasica Robidišče doživela lep predprazničen popoldan. Koncert se je odvijal pred črno kuhinjo v hiši 14. Poslušalci so bili pisana sestava, saj so prišli iz Kampa Nadiža, z Bovškega, Kobarida in Kota. Naši gostje so bili No-tranjci, ki so prišli vračat dolg iz leta 2001, ko niso uspeli priti na Robidišče. Tokrat jim je uspelo, saj smo vseh 40 pevcev na prizorišče odpeljali z osebnimi avtomobili. Gostje so bili Oktet Bori iz Postojne, Obrtniški mešani PZ iz Logatca, oboji pod vodstvom Janeza Gostiše, pela je tudi Zenska vokalna skupina Breginj. Dvorana, pokrita z jasnim nebom, je dajala prireditvi poseben čar. Kljub zamudi so vsi obiskovalci in nastopajoči občutili prijetno vzdušje. Gospod Janez Gostiša je najprej nastopil z oktetom Bori, ki poje že 34 let. Ze 200 pesmi je bilo na repertuarju tega zbora. Izvedli so tisoč nastopov. Pod vodstvom Janeza Go- stiše pa pojejo dve leti. Tokrat so zapeli sedem pesmi, ubrano in milo, da so zamešali štrene celo ptičjemu oglašanju, ki niso nehali muzicirati z njimi. Po oktetu Bori so zapele pevke Zenske vokalne skupine Breginj. Pesem je pod vodstvom Vere Clemente zazvenela žensko, nežno in ubrano. Posebej lepo so izvedle skladbo Ne tožim. V drugo polovico nas je pope- ljal Tomaž Pavšič, podpredsednik Svetovnega kongresa za zamejce. Poudaril je pomen praznika-dneva državnosti za vse Slovence, na tej in drugi strani. Navdušeno je opisal pot Notranjčev Naslednje srečanje bo 21. julija s kulturno-etnološko skupino Kontraband čez Idrijo Kotarski dnevni najprej v Robidišču nato v Breginju z gledališko predstavo po Benečiji, Terski dolini in Reziji ob prazniku. Vsem je želel vzdržljivost tu, na obrobju. Obrtniški mešani zbor Notranjska je zapel še sedem pesmi. Koncert smo svečano zaokrožili s slovensko himno. Robidiščanke so pogostile s krompirjem, skuto in ocvirkovko vse goste ob starodavnem koritu. Zato upamo, da so si žejo gasili tudi z vodo in manj z vinom. Naslednji kotarski dnevi bodo 21. julija, ko bomo gostili v Breginju Kambreško s predstavo Brgešine in modrci moje in tvoje mladosti, nastopila bo Kulturno-etno-loška skupina Kontrabant čez Idrijo. Kotarski dnevi se bodo nadaljevali še v konec julija v avgustu in začetek septembra. Vida Skvor ~h t v. i. i. ____________________________________________________________________novi matajur ^7 iVctsi iiuaje cemek, 12.^32007 / “Praznik za Stierdeset liet našega diela, mojga an od Beppina... ja, so takuo naglo šli teli štierdeset liet, de se ni-esma nanCa zaviedla, zak die-lamo puno an niemamo cajta mislit, de lieta nan grejo na-pri. Ist gledan le napri ušafat an odkrit kiek novega an kar so naši te star znal, Tuole mi daje veliko muoC an kuražo za iti napri.” Maria, za senjam, ki sta ga imiela sada za vaše 40 liet, koga zahvaleš? “Zahvalen vse tiste, ki so paršli, pru z odpartin sarcan an mi se huduo zdi za tiste, ki nieso mogli prit. Mi je šlo pru na jok, kar mi je naš šindak prebrau njega lepo letero. An le grede mi je paršlo na pamet, ki judi je telih štierdeset liet pasalo tu naši oštarji an ki jih nie vic med nan. Zmisinla san se, kuo so mi pomal živi-et “moralmente, fisicamente, economicamente”. Ce san imiela kajšno Žalost, kajšno skarb, je muorlo vse naglo pasat. Ce so me vidli, de san miela kiek, de nie šlo, so me hitro arzveselil, so mi povie-dal kako, de niesan bla mai žalostna.” Gremo no malo buj od zad. Ti an Beppino sta bla v Žvicer, kuo je tuole, de sta šla an potle, de sta preuzela oštarijo tle par Hloc? “Muoj mož je biu že taksist an je muoru dielat telo dielo nuoc an dan. Smo šli po sviete, zak smo gledal ušafat no dielo buj "a orario". V Zvicer pa smo bli samuo dvie lieta. Tan smo miei Robertu-na an kar san Čakala Donatello, Beppino je teu, de se rodi tle v Italiji. Takuo srna paršla nazaj. Telo oštarijo - za glih ree tratorijo - pa smo jo kupil še priet, ku se je Roberto radiu.” Dost liet ima tela oštarija? “Na vemo glih dost liet ima. Vemo, de gaspodar, -ki se je radiu lieta 1870, se je v drugo oženu okuole lieta 1902 an je tle parpeju ženo.” Ti si nardila puno za se stuort spoznat kot kuharca, Beppino pa za vse kar je trieba, de vse teCe lepuo an gladko napri. “Ries je, z Bepinan srna se Ze od začetka arspartila dielo. Sparvic je biu taksist, mi je pomau, kar je mu, ist pa san dielala tu kuhnji, tu oštariji an le grede san redila moje otroke.” Kuo je tuo, de sta začel kuhat na drugo vizo, de sta zastopil, de blizu jedila se muora parluožt še kiek, če se eje Ziviet od telega diela? “Nie ku ankrat njega dni, ki je bluo puno judi an Človek je mu reC, de bo lahko Ziveu od oštarije. Taše nieso ble takuo velike, ku sada an na varh tega je donašnji dan še puno drugih leCu za daržat odparto. Takuo je trieba ušafat saldu kiek novega za par-klicat judi. Kar san ist zaCela je bluo “di moda” paštašuta, tortellini, tiste kar se je kupilo, zak domaCe jedilo nie vajalo, je bluo masa škleto. Sadale smo zaCel kuhat stare domaCe jedila parpra-vjene na buj elegantno vizo, "innovative" jim pravejo sada, an tuole je buj cenjeno. Se Maria an Beppino an njih “otroc” Roberto an Donatella, dol zdol Marija z nje kuharskim klabukam tisto "della creatività". Suolo san nardila potle. San hodila du Stringher, vse teCaje, ki so bli oku, vse san jih nardila. An Ce, ložimo ree, na deneš subit tu nuc uCilo, se vseglih saldu navadeš ki, zatuo, dien ist, an tek je "autodidatta", naj gre v šuolo, zak je nimar kiek za se navast...” Pru ta par tebe se srečavajo tisti od “Čudovito lieko klub” an ti si adna od tistih, ki pozna an zna nucat domače žeja... “Z zejan se more narest puno reci, vse žeja, vse sauo-rje, ki nucan za kuhat san jih ist usadila okuole hiše, povsi-erode jih sadin. Za Svet Ivan smo parpravli kruh an vino z zejan.” An par liet od tega za Svet Valentin si parpravla stare ojceta, lan za Svet Ivan sta zbral vse božje podobe, lietos pa stare fotografije... Tele reči so paršle nomalo an uoz toje pamet an jih parpravjaš kupe z društvam Rečan. Ka mi po-vieš še o navadah za Svet Ivan? “Sevieda z društvan Reča-nan... lietos smo nardil vino z zejan, so ga saldu skuhal par nas, tuk san bla ist. Svet Ivan je bla velika festa. Vsak Človek je pamesu kiek blizu za narest kupe praznik an je gledu paršparat kajšno rieC "del vecchio solstizio". Na zena, je saldu paršparala kostanj, de ga je skuhala za Svet Ivan. Pa še oriehe, moka ta stara za fritule, vino Zegna-no... Za Svet Ivan je bla še na druga liepa navada, tista kuo so se srečeval murozi. Ankrat je bluo puno tremen-dinu, CeCe nieso mogle iti uon zak ojcet al je bluo kombina-no al je biu zloZen al pa "na-ret” po skrivš. San vprašala Miljo, kuo je bluo. Je jala, de so miei per-meš iti kupe ta od vasi cja do kresu, zak kries je biu saldu ta na bul an se ga je muorlo pozdravit, vse so jih paržgal ob deveti ur. Takuo je bluo, de so jih pustil iti kupe an takuo se je videlo arjal, duo so bli "te nov". An po pot, mi je jala, so jin bli vajeni dat rože. Po pot so bral margherite, 'vance, za jih jin dat. Ce nieso nic zbrale ta po pot, te parvi krat, ki je šu v senjam so mu nardil pušji z nagulni, zatuo po vsieh pajuolnah, kjer so ble CeCe so bli zmieran nagulni, namorin an še no drugo žeje, an so mu ga šenkal. On ga je pru veseu nastaknu cju Skrico al cja za klabuk, de se je hvalu “san ušafu CeCo”. Velika rieC je bla ušafat sam CeCo, Ce si jo ušafu lepuo je bluo dobro, kjer pa je bluo zloženo, je bluo pa kar je Bu-og dau.” Pravejo, de kuhariji dar-žijo skrite njih ricete. Se mi zdi, de ta par tebe nie takuo. “Ne, ne, ist vsien rada po-vien, le de se kajšan navade. Cene s cajtan vse tuole pride nazaj zgubjeno.” (lu) “Dobrih” štierdeset liet Maria an Beppino Mohorinova že tarkaj liet darže znano oštarijo go par Hlocje Parjatelji Niemci so me navadli, de domača rieč, kar ti jo paračjaš z jubeznijo je buj dobra ku tista, ki jo kupiš mi zdi glih. Kar so me parjatelji Niemci gu Zvicer povabil tu njih hišo nieso mai par-nesli ta na mizo reci kupjene. Za me tuole je bluo dobro uCilo, mi je ostalo nimar tu sarcu, de domaCa rieC, kar ti jo paracjaš z ljubeznijo, je buj dobra ku tista, ki kupeš.” Kuo so tuole sparjel ju-dje, ki hodejo jest cja h tebe? “Z velikim entuziazmom. Tele reci jih nieso vic jedli že dugo par obednin kraju an jih nieso vic poznal. Zatuo tele naše stare, domaCe jedi so ra-tale novuost an klienti nimar Čakajo, de jin napravin kajšno drugo riceto. Se ušafat vsi kupe zad za mizo, naj bo za rojstvo al za smart, sa an po pogrebu so parpravjali kosilo za Zlahto an parjatelje, ima velik pomi-en tu naši kulturi. Za vsak praznik je bluo skupno kosilo, so ble posebne reci zajest. Ja, posebne reci, ki jih gledan šele napravt. Kar so velie prazniki nardin kruh te sladki, za sveto obhajilo speCen go-lobac an blizu mu denem kajšno rieC slano, ku "karamelo" s salaman. Par starin, na vsieh sejmah an ojcetah je biu kruh te sladki, an blizu kiek slanega, v Hostnem so dielal "gu-banco" uoz klobasic. Se zmislen, de še brat od mojga bižnonuna je prosu mamo, naj mu za uojo BoZjo speCe kruh šklet, zak mu nie šlo jest z golezan, ki nie maj parmanjku na ojcetah, kruh te sladki. Kar so naš le stari untarli san zad za njin parpravla kosilo za zlahto an parjatelje an san spekla hliebCiC kruha, ku par starin se je speklo, kar so paršli na osmi dan. Vsakemu so dal an hliebCiC, otrokan pa samuo no fleto. An sada napravjan purè od novicu. Mi je takuo. ostalo tu pamet, kuo so ga nimar par-našal na mizo kupe z gola-Zam. Purè je biu puno “sostan-cjoZast”, notar so mu diel tud šugo od golaZa. Blizu so do-ložli še toc, kjer je muoru bit pomodor - je muorla saldu bit kajšna rieč ardeCa, ki je kolu-or od jubezni -, malo korenja, predarsin... Pa kar je bluo narbuj štieto, je bla kanela, zak so jo irniel za “afrodisiaco” an nie smiela maj manjkat. Za purè od noviču skuhaš kontpier, ku ponavad, z ma-slan zagrieto an kanelo, blizu napraveš toc s pomodorjam, predarsinam, Cesnakam, Čebulo... ” Ti s tvojo kuhnjo pokažeš, kuo so te star kuhal, an le grede Stores spoznat naše stare navade... Je pru pokazat naše stare navade, kuo so živiel naš judje an kake lepe reči so paršle uon z njih rok “Je pru pokazat naše stare navade, kuo so živiel naš judje an kake lepe reci so paršle uoz njih rok. Kar so paršli tisti od RAI 2 za narest an “servizio”, kuo se diela Velika nuoc tle v Ne-diških dolinah, san jin spekla tri sorte golobov take, ki so jih par nas runal. So jal, de nieso maj vidli takuo liepih. An takuo an nieki Niemci, ki sojih paršli fotografavat.” Za bit takuo barka si se muorla učit al si se Ze rodila z vojo tuole dielat? “Moren zihar ree, de san se rodila. Ist san tiela hodit v šuolo, ma mama me nie tiela pošjat, zak je jala, de “odzat je tuoj brat, de muoraš bit doma za dielat "copiacommissi-oni".” Pa ist san miela saldu Lutke v Nadiških dolinah Marionette e Burattini nelle Valli del Natìsone Lutkovni Festival v Nadiških Dolinah Il programma ore 21.00 SABAT014 LUGLIO ore 17.00 GrimaccaGarmak - Costne/Hostne Bavastel Puppentheater (Graz - Austria) - Kasperl e la principessa incantata ore 18.00 Prepotto/Prapotno - Codromaz/Kodarrnad Gino Balestrino (Genova) -Mississibi ore 19.30 Torreano/Tauarjana - Togliano T1EFFEU (Perugia) - Il brutto anatroccolo ore 21.00 San Leonardo/Svet Lienart - Attana/Utana Pupi di Stac (Firenze) - Il prode Orlandino DOMENICA 15 LUGLIO ore 17.00 Cividale del Friuli - Chiesa di San Francesco CTA (Gorizia)/Ass.THESIS (Pordenone) in collaborazione con CONTROLUCE Teatro cTOmbre (Torino) - D'un tratto nel folto del bosco ore 17.30 Putfero/Podbuniesac - Albergo "Al Vescovo" Bavastel Puppentheater (Graz - Austria) - Kasperl e la principessa incantata ore 18.00 Savogna/Sauodnja - Rifugio Pelizzo (Matajur) Pupi di Stac (Firenze) - H prode Orlandino ore 19.30 San Pietro al Natisone/Spietar - Clenia/Wenje Is Mascareddas (Quartucdu - Cagliari) - Chi ha paura della mortadella? Consegna Marionetta cTOro 2006 Drenchia/Dreka - San VotfangcVSvet Stuobtank TIEFFEU (Perugia) - Il brutto anatroccolo LUNEDI’16 LUGLIO ore 17.30 Stregna/Sriednje - Oblizza/Oblica Is Mascareddas (Quartucdu - Cagliari) - Chi ha paura della mortadella? ore 19.00 San Leonardo/Svet Lienart - Clastra/Hlasta Ass. Terebere/CTA (Gorizia) - Santi e diavoli e ragazze da marito (storie friulane 1°) ore 19.45 Savogna/Sauodnja - Masseris/Mašera Luca Ronga/ADM! (Cervia - Ravenna) -Pulcinella baby ore 21.00 Torreano/Tauarjana Gino Balestrino (Genova) - Mississibi MARTEDÌ’17 LUGLIO ore 17.00 Savogna/Sauodnja - Gabrovizza/Gabruca Luca Ronga/ADM! (Cervia - Ravenna) - Pulcinella baby ore 18.00 Grimacco/Garmak - Liessa/Liesa Karromato (Praga - Rep. Ceca) - B aiegre barrii (spettacolo inserito nel progetto 'Treno delle storie") ore 19.00 San Leonardo/Svet Lienart - Clastra/Hlasta Ass. Terebere/CTA (Gorizia) -Santi e diavoli e ragazze da marito (storie friulane 2°) ore 19.45 Torreano/Tauarjana - Prestento/PriStint Roggero Rizzi e Scala (Barzola di Angera -Varese) -Il principe ranocchio ore21.00 1 San Pietro al Natìsone/ Spietar - Borgo Teatro del Drago (Ravenna) - Fagiolino eroe per caso! MERCOLEDÌ’18 LUGLIO ore 17.30 Savogna/Sauodnja - Stermizza/Starmica Teatro del Drago (Ravenna) - Fagiolino eroe per caso! ore 18.45 San Pietro al Natìsone'Spietar-SorzentoSarženta Roggero Rizzi e Scala (Barzola di Angera -Varese) -Il prìncipe ranocchio ore 20.00 Pulfero/Podbuniesac - Pegliano/Ofijan Karromato (Praga - Rep. Ceca) - B aiegre barrii ore 21.00 Drenchia/Dreka - Obenetlc/Dubenije Teatro Matita (Ankaran - Slovenia) -Scherzo ore 21.30 Prepotto/Prapotno Gianluca Di Matteo (Pineroto - Torino) - Le guarat-telle di Pulcinella GIOVEDÌ’19 LUGLIO -ore 17.00 San Pietro al Natisone/Spietar - Vemassino/Gorenj Bamas Gianluca Di Matteo (Pinerolo - Torino) - Le guarat-telle di Pulcinella ore 18.00 Drenchia/Dreka - Clabuzzaro/Brieg Tangram (Vimercate - Milano) - Cordi e il suo re ore 19.00 San Leonardo/Svet Lienart - Clastra/Hlastra Ass. Terebere/CTA (Gorizia) - Santi e diavoli e ragazze da marito (storie friulane 3°) ore 19.45 Torreano/Tauarjana - Masarolis/Mažeruola Walter Broggn (Abizzate-Varese) -PaoinoeilPo ore 21.00 Grimacco/Garmak - Topolò/Topolove Teatro Matita (Ankaran - Slovenia) -Scherzo ore 21.15 Pulfero/Podbuniesac - Biads/Bijača Téater Viti Marcika (Hluboka nad Vltavou - Rep. Ceca) - Biancaneve e i sette nani VENERDÌ’ 20 LUGLIO ore 17.00 Pulfero/Podbuniesac - Montefosca/Cami Varh Tangram (Vimercate - Milano) - Cordi e il suo re ore 18.00 San Leonardo/Svet Lienart - Merso di Sopra/Gorenja Miersa Téater Vrti Marcika (Hluboka nad Vltavou - Rep. Ceca) - Biancaneve e i sette nani (spettacolo inserito nel progetto 'Treno delle storie') ore 19.00 San Leonardo/Svet Lienart - Clastra/Hlasta Ass. Terebere/CTA (Gorizia) -Santi e diavoli e ragazze da marito (storie friulane 4°) ore 19.30 Prepotto/ Prapotno - Bordon/Bordoni Dante Cigarini (Reggio Emilia) - Il contastorie ore 21.00 Stregna/Sriednje - Postregna/Podsriednje Walter Broggini (Attizzate-Varese) Paolino e il Po SABATO 21 LUGLIO ore 17.00 Cividale del Friuli - Piazza P. Diacono Dante Cigarini (Reggb Emilia) - Il contastorie DOMENICA 22 LUGLIO ore 11.00 San Pietro al Natisone/Spietar - Sala consiliare Assegnazione Premio "Marionetta d'oro" 2007 ore 11.30 arca CTA (Gorizia) - La bottega del Sonno Nadiške doline bodo od 14. do 22. julija spet prizorišče tradicionalnega lutkovnega festivala, ki je prišel do svoje štirinajste izvedbe. Prireditev, ki jo organizira gori-ški gledališki center CTA, je vključena v Mittelfest, z leti pa se je razvila v pomemben dogodek za italijanske in evropske lutkovne produkcije- Za umetniška vodja festivala, Roberta Piaggia in Antonello Caruzzi, predstavlja osrednjo značilnost prireditve spajanje animacijskega gledališča s posebno pokrajino Nadiških dolin. "Tamkajšnje vasi se začasno preobrazijo v svojevrsten oder, na katerem ob lutkah nastopajo tudi one same", sta na tiskovni konferenci poudarila Piaggio in Caruzzijeva. Seznam nastopajočih je kar dolg, saj se bo v devetih dneh zvrstilo 38 lutkovnih dogodkov. Osrednja predsta- Lutke spet dobrodošle Naše doline bodo od 14. do 22. julija prizorišče tradicionalnega festivala, ki je prišel do svoje 14. izvedbe va bo na ogled v nedeljo, 15. julija ob 17. uri v čedajski cerkvi sv. Frančiška, ko bo prireditelj CTA nastopil z lastno produkcijo "D’un tratto nel folto del bosco". Gre za priredbo istoimenskega teksta znanega izraelskega pisatelja Amosa Oza. Med ostalimi nastopi naj omenimo češko skupino Karromato z lutkovnim poklonom vinu "El aiegre barrii" ter Teatr Viti Marčika, prav tako s češke, s komično verzijo Sneguljčice. Teatro Matita je skupina iz Ankarana, ki se ukvarja zlasti z neapeljsko komedijo in fantazijsko-pe-sniškim gledališčem, medtem ko avstrijski Bavastel Puppentheater v igri "Kasperl in začarana princesa" predsta- S pobudnikom festivala, goriškim centrom CTA, sodelujejo deželna uprava FJK, videmska pokrajinska uprava, deželna gledališka ustanova, gorska skupnost za Ter, Nadižo in Brda, združenje Mittelfest, deset občinskih uprav (Speter, Čedad, Dreka, Grmak, Podbonesec, Prapotno, Srednje, Sovodnje, Sv. Lenart in Tavorjana) in združenje AGIS “D treno delle storie” e altro ancora... Realizzato in collaborazione con l’Ass. "0432 thè, tre numérique"e l'Ente Regionale Teatrale del FVG, “Il treno delle storie” è un viaggio speciale alla scoperta delle Valli del Natisone e del suo Festival. Lungo il tragitto il pubblico sarà accompagnato da racconti, letture, immagini e musiche. Con partenza dalla stazione ferroviaria di Udine, il treno raggiungerà Cividale, da dove il pubblico potrà poi continuare il viaggio a bordo di un pullman fino alla località dove si svolgerà uno spettacolo del Festival. Essendo l'iniziativa a posti limitati è necessario prenotare. Unico costo previsto è quello del biglietto ferroviario, scontato. Il programma dei viaggi: martedì 17 e venerdì 20 luglio ore 16.25 - ritrovo presso l'atrio della stazione ferroviaria di Udine ore 16.50 - partenza: a bordo del treno a-nimazione con narrazioni e musica ore 17.04 - arrivo a Cividale: breve pausa con bibite e altro.... ore 17.15 - partenza in pullman: durante il viaggio alcune soste animate con musica e racconti sui luoghi che si attraversano ore 18.00 - arrivo e visione dello spettacolo ore 19.15 - partenza verso Cividale ore 20.15- partenza in treno verso Udine ore 20.30 - rientro a Udine Per informazioni e prenotazioni: Ass. "0432 thè, tre numèrique" (tel. 0432 830355) Club Eurostar - Atrio della stazione ferroviaria di Udine (tel. 0432 510857) CTA di Gorizia (tel. 0481 537280) Il festival prevede anche le iniziative “Gessetti musicali” a cura di Chiara Carminati, Claudio Parrino e Alessandro Sanna (a Udine nel Palazzo Morpurgo sabato 14 luglio alle 18, a Cividale in piazza Diacono domenica 15 luglio alle 18) e le “Docce radiofoniche”, postazioni radio dove i più piccoli potranno "rinfrescarsi" ascoltando le trasmissioni radiofoniche Simulisi Simulisà, narrazioni, conversazioni e musica per i bambini dai 3 agli 8 anni a cura di Lia Bront, e Rimhamhelle, letture alla radio per i bambini dai 6 agli 11 anni a cura di Claudio Parrino e Chiara Carminati (a Udine nel Palazzo Morpurgo da sabato 14 luglio a venerdì 31 agosto, a Cividale in piazza Diacono da domenica 15 a domenica 22 luglio). vlja srednjeevropsko različico Pulcinelle. Nastopile bodo še številne italijanske zasedbe, kot so Tangram Teatro, Pupi di Stac, Teatro del Drago, Ti-effeu itd. V Klenji bo v nedeljo, 15. julija Občina Speter podelila gledališki skupini Is Mascareddas "Zlato lutko". Nagrado so si sardinski gostje zaslužili lani, ko so bili najbolj priljubljeni med gledalci. Zatem bo taista skupina nastopila z igro "Chi ha paura della mortadella?". Tudi letos bo ob vsem tem na sporedu pobuda z naslovom "Vlak pripovedi" (Treno delle storie). V torek, 17. in v petek, 20. julija bo namreč iz Vidma v Čedad vozil poseben vlak, na katerem bo prostora za pripovedovanje, glasbo, posnetke iri še kaj. V Čedadu bodo nato na razpolago avtobusi, ki bodo peljali potnike do ene izmed vasi, kjer se odvija festival. Za informacije glede te pobude in festivala nasploh je na voljo spletna stran www.ctagori-zia.it. Una giornata intera e 19 pianisti per il progetto voluto dal Teatro Miela četrtek, 12. julija 2007 Nella Juljova hiša la maratona con Satie Iztok Osojnik v Topolovem Topolovo kot balzam Un’operazione “Fitzcar-raldo”, è stata definita e non a torto. Dalla mezzanotte di sabato, nella Juljova hiša, la nuova sede degli artisti di To-polò, 19 pianisti si sono alternati sulle note di “Vexations” composizione scritta nel 1893 dal francese Eric Satie. Quasi un’intera giornata i-ninterrotta di pianoforte, una maratona a staffetta che ha visto impegnati professori di conservatorio, concertisti ma anche ragazzi alle prime armi e dilettanti appassionati, con- II bisnonno, nonno della madre, si chiamava Giovanni Tomasetig ed era di Obenetto. Partì per l’Argentina, come tanti, in cerca di una vita migliore. A Topolò Julieta Mastruzzo (nella foto), la pronipote, traccia l’itinerario di quel viaggio e della distanza - geografica ma non šolo, che separa Buenos Aires da Topolò. Lo fa con un’installazione in cui, usando fotografie e ceramiche in gres, mescola immagini, ricordi e parole. “Il tema della distanza non è solo mio, è il tema di questo mondo che ci allontana e ci avvicina allo stesso tempo” dice Julieta. “Vzel je tišino in jo je napisal”. Tako je Gian Luca Favetto v svoji natančni vsakodnevni kroniki o Postaji Topolove, napovedal sreCanje s pesnikom Iztokom Osojnikom v soboto 7. julija in predstavitev njegove pešniške zbirke 111 ur. Knjiga je nastala med njegovim bivanjem v Topolovem jeseni lani v okviru projekta Koderja-na, s katerim se je zaCela tudi poezija bolj ujemati z duhom in umetniškim iskanjem Postaje, kjer od vsakega ustvarjalca pričakujejo poklon vasi in njenim prebivalcem potem, ko je prišel v stik z njimi. Doslej je bila poezija vedno prisotna v Čakalnici, pesnik je prišel, prebral svoje pesmi in odšel. S tem projektom pa so želeli podobno kot za druge umetniške zvrsti omogočiti pesniku in pisatelju, da vas doživi drugaCe, ko si sleCe praznično obleko Postaje in v njej prevladajo tišina, mir a tudi mraz in osamljenost. Iztok Osojnik je preživel v vasi toCno 111 ur, v tem Casu so nastale poezije zbrane v prvi knjigi zbirke Koderjana. Avtorja in knjigo je v soboto predstavil Miha Obit, ki od samega začetka skrbi za literarni del Postaje in je tudi v svojstvu predsednika kulturnega društva Ivan Trinko dal pobudo za pro- jekt Koderjana. On je tudi poskrbel za italijanski prevod Osojnikovih pesmi. Še preden nas je popeljal v svet njegove poezije, kjer se zrcali tudi Topolovo, a moCno vdira tudi sedanja kulturna politika Slovenije, podobno kot so novinarji “vdrli” v Topolove, nam je Iztok Osojnik ponudil želo živo pripoved o njegovem stiku s Topolovem, ki je bil po težkem obdobju zanj “-kot balzam”, govoril je o pozitivnem šoku, ki ga je doživel. Povedal je, kako ga je kraj s svojimi uličicami, pravi labirint, potegnil vase, kako ga je počasi odkrival, omenil je vaško “županjo” Romildo, a tudi sprehode po vseh hribih naokoli in kako je Cisto slučajno, ko se je spuščal z vrha Svetega Martina odkril stezo z inštalacijami. Govoril je tudi o svojem odnosu do poezije, “pišem zato, da živim in živim zato, da pišem”. Nadvse prijetno sreCanje je zaključil Miha Obit, z napovedjo, da bo naslednji gost Postaje letos jeseni, v okviru projekta Koderjana, ki se zaenkrat omejuje na slovenski jezikovni prostor, slovenski pisatelj, dramaturg, esejist in publicist Drago JanCar. Vas Topolovo bo torej imela Cast in sreCo gostiti enega od najveCjih in najpomembnejših sodobnih slovenskih pisateljev. NEI PROSSIMI GIORNI... Giovedì 12 la Sala d'aspetto ospita Laura Meni-chini, poeta sanpietrina. Una lettura, la sua, che si avvale anche di video e di basi musicali registrate. A seguire, l'archivista Alba Zanini presenta gli esiti di una ricerca che l'hanno portata a rivedere interamente la storia scritta della Topolò medievale. Sempre giovedì, inizia il cantiere di percussioni per Les Tambours de Topolò, diretto quest'anno dal percussionista siciliano Francesco Cusa; prosegue il cantiere di danza coordinato dalla slovena Barbara Kanc e proseguono i mini eventi del progetto "Allora come iniziamo?" del quartetto Kanc, Blejec, Nakajima e Roux: ogni giorno una piccola performance che spazia dalla cucina alla musica. Venerdì 13 è ancora la “Čakalnica” ad aprire gli eventi grazie all'incontro con il poeta goriziano Silvio Cumpeta. Con il buio, l'Ambasciata dei Cancellati propone una "visione clandestina" da non perdere ma della quale, essendo appunto clandesti- na, non è dato anticipare. Sabato 14, nel pomeriggio è in preparazione un concerto che vedrà impegnati musicisti presenti in Stazione e ospiti. Con il buio, una serata cinematografica da fare invidia ai grandi festival: si apre con il regista Giorgio Diritti e il suo "Il vento fa il suo giro", un film che ha mietuto premi in tutta Europa e che tratta le dinamiche, talvolta inspiegabili, che de-regolano e rendono difficile la vita nelle zone disagiate di montagna. E non è solo carenza di strade e servizi... A seguire, l'incontro con Alina Marazzi, autrice di “Un' ora sola ti vorrei” e giunta alla sua terza opera, "Vogliamo anche le rose", che a fine mese sarà uno dei fiori all'occhiello del Festival di Locamo. Durante il week end Giuditta Nelli presenta la mappa che ricostruisce l'antica Topolò, con i bar, i negozi, il costruttore di bare, la pista da ballo e tanti altri servizi ai quali è risalita grazie alle testimonianze degli anziani “topolucani”. Domenica 15 si chiude. Verso le 10 del mattino Da sinistra in alto Stefania Rudi durante l’esecuzione delle “Vexations" di Satie, un particolare dell’intervento di Julieta Mastruzzo, Fulvio Rogantin assieme al suo “strumento" Mario Villalta assieme a Theo Teardo prima, lo sloveno Iztok Osojnik poi), c’è stato spazio per le proiezioni di film e di video. L’attività delle Poste di Topolò è stata resa evidente prima dal video Zia Beppina Forfan, di Emanuela Biancuzzi e Dorino Minigut-ti, con un profilo inedito del direttore dell’ufficio postale, Piermario Ciani “in attesa che ritomi”, poi dal video “Pierma” firmato Cyanographics Sisters. Bella la rassegna di cortometraggi “Brez besede/ Senza Parole”, dedicata alla sound designer Hanna Preuss. Sabato in sostituzione dell’incontro con la regista Alina Marazzi, che avverrà sabato 14, è stato proiettato, in anteprima, “Italian Dream”, film divertente e surreale per la regia di Sandro Baldoni. A presentarlo a Topolò è stato il produttore Gianfilippo Pedo-te. Spazio anche per la musica, a Topolò, con un concerto molto particolare tenuto sabato nella chiesa del paese: sono stati proposti alcuni canti liturgici della chiesa ortodossa eseguiti dalla Cappella Musicale “A. Salieri” di Rea-na del Rojale. tattati dal Teatro Miela di Trieste, che con la Stazione da anni intrattiene un rapporto di amicizia e collaborazione. Contemporaneamente, il triestino Fulvio Rogantin proponeva, attraverso un particolare strumento, alcune “buste musicali” ed una webcam, le sue “Pillole di Vessazione”. Durante il fine settimana, oltre alle “Voci dalla sala d’aspetto” (il pordenonese Gian passeggiata lungo il Sentiero Neiwiller fino al confine di Javorsca. Nel pomeriggio, inaugurazione dell' Ambasciata di Nuova Zelanda (Juljova hiša) e Cartabianca di Adriano "Bostik" Casale e Sesa, un evento che prevede video, suono e la performance al trapezio di Sesa. Un finale tutto sonoro con il duo Mymesis (Michele Spanghero e Ugo Boscain al contrabbasso e al clarinetto). All'imbrunire, lo straordinario spezzone filmico, "Il libro di Topolò", risalente agli inizi del XX secolo, girato all'interno della fiorente comunità ebraica di Topolò. Davide Casali lo ha ritrovato ed eseguirà dal vivo le musiche con la Postaja Klezmer Orkestra. Il gran finale è sempre loro: Les Tambours de Topolò, reduci dal concerto di Bologna come "spalla" a Les Tambours du Bronx. Un diluvio ritmico, quello di Topolò, con brani nuovi e con Francesco Cusa, un maestro dell'improvvisazione e del jazz. Ma le sorprese in questi ultimi giorni non mancheranno. Tenere d'occhio il sito www.stazionedi-topolo.it Lungo il confine on Moni Ovaditi Mittelfest 2007_ Il programma • SABAT014 LUGLIO : Chiesa S. Francesco ore 18.30 : BORODIN STRING QUARTET Musiche di Borodin, Stravìnsky, Shostakovich Tealro Flistori ore 20.30 : IL SACRO SEGNO DEI MOSTRI • Ideazione e regia di Danio Manfredini I con Smona Colombo, Cristian Conti, Afra Crudo, Vincenzo del Prete, ! Danio Manfredini. Giuseppe Semeraro, Carolina Talon Sampieri • Cementificio ore 22.30 I NATURA MORTA PER I DIRITTI UMANI • Appunti sulla Rivoluzione • drammaturgia e mise enespace di Roberto Andò • oonisabelel-ippert e con la partecpazione di Ruggero Cara e Moni Orada • DOMENICA 15 LUGLIO • Chiesa S. Francesoo ore 17.00 : D'UN TRATTO NEL FOLTO DEL BOSCO ; dal romanzo di Amos Qz, rielaborazione teatrale di Antonella Caruzzi l regia Roberto Piaggio, con Monica Bonetto e Elena De TuHio ; Chiesa S. Maria dei Battuti ore 18.30 ; DARE AL BUIO (la fine) ! di Letizia Russo J progetto e regia Renzo Martine», oon Paolo Cosenza e Federica Fracassi t Teatro Ristori ore 20.30 : IL SACRO SEGNO DEI MOSTRI (replica) Piazza Duomo ore 20.30 I BOYARINA MOROZOVA • musica di Rodion Shchedrin, direttore Boris Tevlin ; Palazzetto dello Sport ore 22.30 : CIRCUS HISTORY/CIRKUSISTORUA ; ideazione, regia, coreografia, costumi di Sonja Vuktaevta I LUNEDI'16 LUGLIO t Monastero Maggiore (Sagrato) ore 18.00 ; TRIANGOLO DEGÙ SCHIAVI • musiche della tradizione popolare pugliese, polaoca e nigeriana • di e con Ulderico Pesce • • Chiesa S. Maria dei Battuti ore 20.30 ; DARE AL BUIO (la fine) (replica) Cava di Tarpezzo (S. Pietro al Nat) dalle 20.00 PER LA CARTA UNIVERSALE DB DIRITTI DELL'UOMO I parte Lavoro per la costruzione d un corojCarte dei diritti e dritti d caria Progetto di Renata Molinari, con Mariagrazia Mandruzzato, Paola Bigatto e Massimiliano Speziani II parte La sffcfe dei diritti Interventi e testimonianze di Furio Honsell, Moni Ovadia, Gino Strada Michele Obit Vadav Havel, Massimo Somaglino e Riccardo Maranzana luparie Tetes de Bois in concerto IV parte Diritto alla Satira con Altan, Antonio Comacchione, Renato Calligaro, Emanuele dell'Aquila, Alex Oraari, Sergio Staino e Paolo Rossi MARTEDÌ'! 7 LUGLIO Chiesa S. Francesco ore 18.30 SLUM MiMa Marigliano e II Parto delle Nuvole Pesanti Salvatore De Siena, Mimmo Crudo, Amerigo Srianni, Mirco Menna Teatro Ristori ore 20.30 JOURNAL D'UN INCONNU Coreografia e interpretazione Josef Nadj Musiche, percussioni etiopi, "Akira Sakata"; musiche tradizionali ungheresi, rumene e messicane Chiesa S. Maria dei Battuti ore 21.30 DARE AL BUIO (la fine) (replica) Palazzetto dello Sport ore 22.30 PARADISE OF THE HEART Labyrinth of thè World da un' idea di Miloslav Klima diretto da SKUTR (Martin Kukučka, LukàS TrpiSovsky) MERCOLEDÌ' 18 LUGLIO Chiesa S. Francesco ore 19.00 4:48 PSYCHOSIS di Sarah Kane regia di Desislava Shpatova, con Snezhina Petrova, Velislav Pavlov e con la partecipazione di Helene Kostadinova and Kaloyan Cholakov Teatro Flistori ore 20.30 JOURNAL DUN INCONNU (replica) Piazza Duomo ore 22.30 SARA' UNA BELLA SOCIETÀ' Da un'idea di Shel Shapiro e Edmondo Berselli voce Shel Shapiro, testo di Edmondo Berselli, regia Ruggero Cara GOVEDI' 19 LUGLIO Tealro Ristori ore 19.00 E VIETATO DIGIUNARE IN SPIAGGIA Ritratto di Danilo Dola, testo di Renato Sarti e Franco Però regia Franoo Però, con Paolo Triestino e con Alessio Bonaffini, Diego Gued, Renzo Pagliaroto, Domenioo Pugliares, Francesco Vitale Palazzetto dello Sport ore 21.00 ANIMA SEPARATA coreografie di Emb Greco, regia di Pieter C. Scholten con gli allievi del terzo anno del Corso di Danza della Scuola D'Arte Drammatica ''Pacto Grassi" Milano F*iazza Duomo ore 22.30 PROGETTO NION NotlnOurName progetto musicale e orchestrazioni di Claude Cojaniz, oon Claude Cojaniz, Cuong Vu, Simone de Eusanb, Franoesco Bearzatti, Giancarlo Schiarirli, Danto Gaio, Romano Todesoo, U.T. Ghand, Zeno de Rossi VENERDÌ'20 LUGLP Chiesa S. Francesco ore 19.00 BAROCCO FLAMBOYANT Estasi mistica e Furor sacro per Haendel e Vivaldi Ensemble vocale ed Orchestra barocca Collegium Apollineum Chiesa S. Maria dei Battuti ore 19.00 NOTTOBE I dritti di Antigone e di Welby di e con Vanni De Lucia, regia Caria Cassola Piazza Duomo ore 21.00 IL PICCOLO SPAZZACAMINO Facciamo insieme un'opera musica di Benjamin Britten, libretto di Eric Croizer, regia Luca Valentino interpreti ed ensemble musicale del Conservatorio 'Vivaldi di Alessandria" Monastero Maggiore (Sagrato) ore 22.30 LE CENERI DI GRAMSCI di Pier Paota Pasolini uno spettacolo ideato ed eseguito da Sandro Lombaidi e Virgilio Sieni SABATO 21 LUGLP Piazza P. Diacono ore 17.00 IL CONTASTORIE di e oon Dante Cigarini Chiesa S. Francesco ore 18.00 THE ELECTRIC ANGEL Angelo Elettrico di Radu Macrinid, regia di Gelu Badea con Sorin Miron, George Costin, Gabriela Del Pupo, Sebastian Badarau e Ariana Presan Teatro Flistori ore 20.00 FRAGILE! di Tena Stiviòc, regia di MatjaZ Pograjc con Neda R. Bric, Sebastijan Cavazza, Janja Majzelj, Marko Mlačnik, Matej Recer, Katarina Stegnar, Marinka Stem Monastero Maggiore (Sagrato) ore 21.30 LE CENERI DI GRAMSCI (replica) Razza Duomo ore 22.30 MOZARTBAND in Concerto musiche W. A Mozart ricomposte da Wolfgang Staribacher DOMENICA 22 LUGLIO Duomo ore 12.00 CONCERTO D'ORGANO musiche di Bach, Schmidt e Frescobaldi con Michael Stephanides e Karin Klein Chiesa di S. Maria in Corte ore 18.00 I GIOIELLI DEL NOVECENTO musiche di Berta, Hindemith, Ptog e altri con Trio Sofia, Alessandra De Negri, Lilian Stoimenov, Jenny Boigatti Teatro Ristori ore 18.00 DRAMMA ITALIANO di Edoardo Elba regia Lorenzo Loris, con Mitko Soldano, Elvia Nadnovich, Bruno Nadnovich, Rosanna Bubola, Alida Delcaro,Teodor Tiani, Toni PleSta, Sara Betlodi. Lucio Slama, Elena Btumini Chiesa S. Francesco ore 20.30 IL SERVITORE DI DUE PADRONI Ola commedia del doppio gioco adattamento da Cario Goldoni di Andrea Pactotto, Jovan Cirilov e Susarme Wmnaker regia Andrea Pactotto, con Slobodan Ijubidc, Bojana Zeoevic, Vahidin Pnelic, Vladimir Kurcubic, Goran Smakic, Igor Borojevic, Divna Marie, Tanja Jovanovič Razza Duomo ore 22.30 OHI RUMENIE! Musiche tradizionali della Romania con Olga Balan e i Gypsy Rhythms Ospite d'onore il celebre violinista zingaro Cornei Vassile Partir Jeans, scarpe da ginnastica e macchina fotografica. Quasi come un turista qualsiasi. L’occasione è la sua presenza a Cividale per il primo degli incontri sui diritti, il senso è far conoscere a Moni Ovadia un aspetto delle Valli del Nati-sone che non conosce. Insom-ma, oltre alle cave c’è dell’altro. L’idea è quella di organizzare una visita guidata - guidata da Ovadia - durante il Mittelfest, lungo i luoghi e della Grande guerra e della Guerra fredda delle vallate. Perché Prima guerra mondiale e decenni seguenti - gli raccontano Antonio De Toni e Roberto Pensa della Pro loco NediSke doline, che sostiene “sul campo” l’iniziativa - in questi luoghi hanno visto accadere avvenimenti importanti. Spesso, gli stessi spazi, gli stessi manufatti, sono serviti per combattere una e preparare il possibile combattimento dell’altra. Prima tappa. Poco dopo Ca-stelmonte, scendendo verso Stregna, una curva a 90 gradi. Una postazione militare, un paio di bunker in posizione strategica, attivo probabilmente fino alla fine degli anni Ottanta. Quelli che a prima vista sembrano massi nascondono invece lo spazio dov’era installata una mitragliatrice. Ovadia fotografa e commenta: “E’ impressionante quanto sia stupido l’essere u-mano, niente è più insensato della guerra”. La guerra in questo caso non è stata di armi, ma di timori, di continue vedette. Ci si sposta, mentre Ovadia cerca di raggiungere al telefono Francesco Altan, un artista “straordinario nello spiegare in poche parole la temperie del centro sinistra in questo periodo” dice il direttore artistico del Mittelfest. Si arriva alla piana dove per anni si è svolta la Kamenica, l’enorme masso come una specie di meteorite giunto da chis- sà dove, testimonianza invece di uno straordinario luogo d’incontro tra le genti, in epoche nelle quali non tutto era così semplice. Lungo il tragitto verso Tri-bil superiore e poi verso il Kolovrat si parla del progetto della visita guidata. “Io mi metto a disposizione - dice Ovadia -mi fa un enorme piacere poter- A sinistra Ovadia accompagnato da Antonio De Toni e Mario Brandolin, suo braccio destro nell’organizzazione del Mittelfest, sulla “planina" dove si svolgeva Kamenica lo fare, voi usatemi pure come volete”. “L’importante - dirà più tardi - è poter fare una riflessione su questi luoghi meravigliosi.” Si giunge al passo Solarje, poco più avanti una sbarra alzata che segnala ormai, più che il confine con la Slovenia, la sua inutilità. Ancora poche centinaia di metri e si giunge, attraverso un sentiero, al punto panoramico Na gradu, dove la fondazione “Pot miru” ha ripristinato le trincee della Prima guerra mondiale. Sul pia- no, i resti di una postazione dei “graničarji”. Con Ovadia si discute del posto, degli avvenimenti accaduti novant’anni fa, dell’attacco degli austro-ungarici e di come l’armata italiana sia stata presa alla sprovvista. Poi si toma sulla via del ritorno, passando attraverso i paesi ormai quasi tutti vuoti del comune di Drenchia. Si scende, ci sono altri pezzi di mondi che aspettano questo “globetrotter” della cultura. Ma la promessa c’è, la visita guidata ci sarà, (m.o.) Domenica 29 luglio a Lusevera Una festa dedicata ai nostri ex minatori Nino Šimanu iz Dubenijega Odšel je je praznovau 89 liet prijatelj Njega mlade lieta jh je preživeu v uojski an v belgijanski mini Romeo saluto delle autorità e presentazione del libro “Cioccolata salata”, un romanzo che parla delle condizioni delle nostre valli nel dopoguerra, dell’emigrazione in Svizzera e del ritorno a casa. Nel pomeriggio si potrà visitare la valle oppure le grotte di Villanova. Alle 18 spettacolo folkloristico, alle 20.30 ballo. Presso la stazione degli autobus a Cividale sarà a disposizione un pullman riservato che partirà alle 10 alla volta di Lusevera. Lo stesso ripartirà da Lusevera verso Cividale alle 22. Per prenotazioni telefonare a Renzo (0432/732231), Michele (0432/730153), Renzo (335/5497797). Na 7. junija je Antonio Tomasetig - Nino dopunu 89 liet. Nino je iz Dubenijega, Sima-nove družine. Nino prave, de nie mai mislu, de bo takuo dugo živeu! An viedet, kar je preživeu v njega življenju, mu na moremo ku viervat. Poštudierita, je biu v vojski kot alpin malomanj šest let, dvie lieta je biu zapart v lagerju v Nemčiji. Kar je vojska paršla h koncu je šu dielat ku minator an je v Belgiji ostu dvajst liet. Dielat tarkaj liet an kilometra pod zemjo nie lahko... Kar je zaslužu penzjon se je vamu damu an šu živet blizu njega rojstne Benečije, v Viden. Zaries na moremo reC, de je irneu lahko življenje. Vse pa je prenesu an paršu do 89 liet. Zena Alma, ki je iz Lombaja, hči Daniela, sin Moreno, neviesta Tuuli, mu Zeljo še puno dobrega an veselega v lietah, ki pridejo. A Iainich c’è un filo che lega chi vive in paese e chi no Sono numerose le occasioni create per inconti'arsì tutti insieme visite dei "turisti", sono state occasione di incontro, così come le feste per l'arrivo di u-na nuova famiglia: la famiglia Radici che è diventata parte della comunità e generosamente contribuisce alle attività e alle iniziative. In occasione del rifacimento del manto di copertura della "loro" chiesa di San Nicolò ha infatti donato parte del materiale utilizzato che è stato messo poi in opera con il lavoro volontario di molti. La statua di San Nicolò, rubata dai "soliti ignoti", è di nuovo al suo posto, sempre grazie all'impegno degli amici di Iainich che della loro terra sono i veri amici, tanto amici che hanno pure organizzato la serata "Scopriamo i nostri boschi" per conoscerla meglio e soprattutto per farla conoscere nella giusta maniera: rispettandola. Tudi tokrat sem zvedel o njegovi smrti potom časopisa Novi Matajur in od Bojana iz Volč, da so bili jagri na pogrebu. Bela smrt Zanje, kjerkoli, ta pot je po dolgi bolezni uzela Romea iz Kraja v Benečiji. Z družino je živel in ustvarjal na Buri. Odšel je prijatelj Romeo k prijateljem na oni svet. Tudi njega sem spoznal pred 40 leti na bloku Solarje. Romeo ni hodil "sječt" trave, temveč drva. Celo prespal je v drvarnici na bloku, da mu je bila drugi dan pot krajša. Užival je pri zbiranju vojaških "reči" in se obenem smejal, da kadar bo umrl bo vse šlo v "ramengo". Mnogo dogodivščin je vedel povedati: kot 14 letni otrok je želel z očetom Tonjem in stricem na Km, kamor je želel tudi oče, ki se je na gori bojeval v prvi vojski. Kljub odpravi oče in stric nista dosegla zaželjenega cilja, ker ju je v Tolminu aretiral vojaški "maresciallo", kljub temu, da sta se poznala in bila skupaj na fronti ju je izročil fašistom v zaslišanje. Na Krn je Romeo odšel pozneje z ženo Fiorello in sinom Giordanom, ki so pokojnemu očetu na grob prinesli in položili kamen v spomin na tisti ponesrečen čas, ko ni smel na zaželjeno bojevniško goro. Romeo, kot mlad alpin regrut je 1943 leta doživel ognjeni krst v spopadu s partizani v okolici Robedišč. Padel je njegov komandir tenente. Razpad Italije je dočakal v Breginju in konec vojne, kot "nevtralni civilist" v zaselku Ka-menca nad Volčami. O-stal je Slovenec beneškega narečja in rad je prihajal k meni na obisk in k prijateljem jagram na Tolminsko. Na Knezi pa je imel teto. Tudi njemu bom prižgal "candelo" v spomin. Družini, sestram pa "lep" tolažilni pozdrav z Gregorčičevim posvetilom, da življenje ni praznik, je tudi žalost. Janko Mlakar f četrtek, 12. julija 2007 Kuo sta srečna Giuseppe Gosgnach an Maria Martinig! Poštudierita, počaso počaso sta partapala do 50 liet poroke! "Nozze d’oro", zlata poroka! Žive v Pačejkini družini v Matajure, kamar je paršla za neviesto Maria dol s Tarčmuna. Celo življenje sta dielala an garala od zjutra do nuoč za zredit njih družino. Je velika družina, so štieri puobi: Lino, Paolo, Valentino an Fabio. Dva sta jim parpejala tudi nevieste, Božico an Danielo. Ratala sta tudi nona od dvieh frišnih an liepih puobčju, Nicola an Marco. Vsa tata velika družina se je zbrala za praznovat kupe z njim njih zlato poroko. Zahvalil so jih za vse dobre, ki so za nje nardil an jim želiel še ankrat puno miernih an veselih dni. Vse dobre jim željo vsa žlahta an parjatelji. Posebne uoščila jim parhajajo iz Marsina, jih jim pošiljajo sestra Veronica z nje družino. De bi bla nimar takuo vesela, ku na teli fotografiji pa jim želijo vsi tisti, ki-jih poznamo, an tudi mi od Novega Matajura Son trentanni oramai che l’Associazione ex emigranti “Val Torre-Lusevera”, che aderisce all’Unione emigranti sloveni - Slovenci po svetu, organizza la Festa dell’emigrante. Ogni anno dedicano la festa a qualcuno o a qualcosa in particolare. Lo scorso anno i protagonisti erano i figli ed i nipoti degli emigranti in Canada, Australia e Argentina. Quest’anno la festa sarà dedicata agli ex minatori ed avrà luogo domenica 29 luglio a Lusevera. Per loro e per le loro famiglie il pranzo sarà offerto dagli ex emigranti, organizzatori della festa. Il programma prevede alle 11.30 santa messa, alle 12 il Con l'accensione del Kries di San Giovanni, sabato 23 giugno, gli amici di Iainich hanno avuto anche l'occasione di fare un bilancio del periodo trascorso fra i due fuochi. Ripercorrendo il periodo trascorso non possono che essere soddisfatti, anzi, molto soddisfatti. Pur conoscendo la riservatezza e la modestia dei "gorjani", si deve dare loro atto che non è frequente il caso di un piccolo paese di montagna, dissanguato dall'emigrazione e troppo spesso trascurato dalle pubbliche amministrazioni, di ogni tipo e colore, si organizzi, anche in maniera formale, per mantenere saldi i legami fra chi ancora vive in quel meraviglioso angolo della Benečija e quanti, certamente non volentieri, hanno dovuto cercare altre, nuove patrie. Come fanno da sempre, hanno tenuto in vita tradizioni altrove già perse come la raccolta del pane la vigilia di o-gnissanti, pregando nella loro lingua slovena per i defunti che hanno lasciato questo mondo nel paese ed anche per quelli che hanno raggiunto la pace eterna lontano dalla loro terra, probabilmente recitando le loro ultime preghiere nella lingua nella quale le avevano imparate. In occasione della Pasqua si sono ritrovati per la benedizione del pane e degli altri cibi. San Lorenzo, assieme a San Nicolò, il 6 dicembre sono altre "grandi" occasioni per stare assieme e rivedere gli a-mici. Anche le castagne, perlomeno quelle rimaste dopo le Il gruppo di ciclisti belgiani è stato ricevuto dal sindaco Noacco di Lusevera e dall'assessore Domeniš di Pulfero 1? četrtek, 12. julija 2007 Živi v Podsriednjem an na parvi dan maja je dopunu 87 liet Ernesto Gariup, zaveden Slovenec “Denimi dost cukerja, zak san ga- rad poskerca an posmieje. An vičkrat to parvo v Italiji, Afriki an na zadnjo v riup!”. Ernesto Gariup, klasa 1920, Pe- je marskajsnemu stuoru prit dobro Jugoslaviji. “Dol smo parsli z Afrike, 2-trinu v Podsriednjem (pruzapru dol je voljo an smieh na usta. Imeu pa je tudi barkal smo v Dubrovniku lieta 1944 an parSu za zeta iz Petruove družine iz gariupo an tezkuo življenje. Pomislita, kot prostovoljci se v partizanih boril Cernec), kjer 2e puno liet 2ivi, se nimar samuo v uojski je biu 5 liet, 58 miescu, proti nacifašizmu”. “Tel turkelj ga je puno stlaču, istpa san ga še vič popiu!" zdravnik poviedu, de je za njega pljuča an življenje bu-ojš, de pusti. Takuo je Su die-lat v Zvicero, Niemčijo an spet v Zvičero. Lieta 1968 se je varnu za nimar damu v Podsriednje, kjer je an lepuo postroju hišo. Vič ku 15 liet je dielu na sriedenjskem ka-munu za stradina. Nie pru lahko guorit z Er-nestam, zak ne čuje lepuo. “Samuo davke jih čujem od deleča” se posmieje. Je pa zanimivo guorit s telim možam tardnih prepričanj, ki je član Anpi an nie pozabu na njega parjatelje an tovariše. Vsako lieto za Vahti očede pred mo-numentam padlih v britofu v Cernecjah, paržge svečo an pamese puSji rož. “Napisi, de za Vaht, kar pridejo z venci iz Slovenije obedan šindak se ne preženta”, pravi žalostno an jezno. “Samuo Renata Qualizza je bla paršla”. Ernesto ima že 87 liet pa šele diela. “Darva mi rasejo v hosti, žgejo se pa tle doma an jih moram ist napravt”, pravi pa se na smieje vič. Potlè pa dolože, “dielam kar morem, če ne na pasa cajt”. “Napišj, de san sam, malomanj saldu”, so njega zadnje besiede. Ernesto je mož dobrega sarca, ki zna an pomagat svojemu bližnjemu, kar ima po-triebo. V njega živlenju je puno videu, puno preživeu an pretarpeu. Zatuo mu dijemo “Emesto, darži tarduo an bodi kuražan”. “Per i trenta anni del Cyclo club Rocourt (Liegi) abbiamo programmato di partecipare al Gran fondo internazionale del Friuli.” Così comincia lo scritto di un gruppo di cicloamatori del Belgio che ha trascorso una settimana in Friuli e nelle nostre Valli. Lo scritto continua: “Abbiamo avuto modo di visitare le Valli del Natisone, del Torre, la Valle del Tagliamento, le colline del Collio ed i loro vigneti. Abbiamo gustato la cucina tipica negli agriturismi... tutto questo è stato possibile grazie agli organizzatori del gran fondo, ma anche all’Unione emigranti sloveni ed in parti-colar modo a Dante Del Medico, Renzo Mattelig e Primo Medves che ci hanno “guidati” lungo le strade delle loro Valli .... Nonostante il tem- Belgiani in bicicletta per conoscere il Friuli po non sempre favorevole, abbiamo trascorso una settimana davvero indimenticabile”. Questo il “diario di bordo”. Giovedì 31 maggio: Faga-gna, Colloredo di Montavano, pranzo a Musi attraversando l’alta Val Torre. Arrivo a San Pietro al Natisone dopo 116 kilometri in bicicletta. Venerdì 1 giugno: l’assessore Mario Domeniš ci ha ricevuti nel municipio di Pulfero. Qui ci siamo scambiati dei doni. Poi con Primo abbiamo percorso le strade del Collio e le colline di Spessa, Prepotto, Rocca Bernarda, Buttrio. E questo per 86 km sotto una pioggia torrenziale! Sabato 2 giugno, altra giornata piovosa. Di nuovo in bici verso Buttrio per partecipare alla prima tappa del Gran Fondo Internazionale del Friuli che ci porta dopo 176 kilometri a Ossiacher See. Domenica 3 giugno il sole ci accompagna per il viaggio di ritomo. Da Tarvisio andiamo verso Cave del Predii con il suo passo a quQta 1.156 metri. Entriamo in Slovenia, raggiungiamo Kobarid. Prima di raggiungere nuovamente Buttrio, alle ore 15 e dopo 165 km, la Valle del Natisone applaude al nostro passaggio. Lunedì 4 giugno c’è ancora il sole. Andiamo verso Ni-mis e percorriamo la Val Cor-nappo, poi affrontiamo l’ascensione di Monteaperta (il nostro Zoncolan!). Il sindaco ed il suo vice ci accolgono a Villanova delle Grotte. Quindi via per Chialminis, Nimis sotto un temporale con grandine. Dopo 88 km raggingia-mo la meta. Martedì 5 giugno: San Daniele, Pinzano, Forgaria e percorrendo le strade del grande ciclista Bottecchia arriviamo a Bordano, il paese Una regione si può conoscere anche a tavola! Emesto je nimar biu zaveden Slovenec an komunist, “sa na more biti drugač za človieka, ki seje rodiu 1. maja”, se smieje. Svoji slovien-ski naravi an političnemu prepričanju je nimar ostu zvest an ne mara dost tistih, ki so preobamil srajco. Tudi njemu je gledu pred volitvami preo-bamit glavo pre Fortunat, “sa vieš, Zena je bila pobožna!”, pa se nie pustu preguorit. “Naj me ubijejo, moje ideje pa jih ne ubijejo nikdar”. Kuo je bluo po uojski? smo ga vprašal. “30 dni potle, ko san paršu damu, san šu klandestinamente, brez pasa-porta v Francijo”. “Biu san nag an buos an brez diela, zatuo san se pobrau an Su do Aoste an atu odtuod par nogah čez hribe. Hodu san devet ur, ponoč. Kar san paršu tja čez konfin me je policija francuoska ujela an zaparla v paražon. Zapart san ostu an par dni an potle so mi dal die-lo. Gor v Franciji san ostu š-tier lieta.” Ektrakomunitarji an klandestini smo bli an mi Slovienci an Italijani ankrat, ku tisti reveži, ki jih mizerja an lakot iz Afrike potiska pruot italijanski zemlji. Ernesto se je lieta 1951 oženu z Irmo Osgnach an potle sta kupe Sla po sviete. To parvo je Su v Belgijo, ko vsi mladi možje tenčas. Dielu je v Mons an Charleroi. Se sreča, de mu je niek privaten delle farfalle con il sindaco ed il vice sindaco che ci accolgono in comune a Venzo-ne con dei doni. Ci raccontano del terremoto e della ricostruzione. I temporali non ci abbandonano e dopo una breve so- sta forzata a Gemona rientriamo a San Pietro al Natisone. Altri 166 km. L’avventura si è conclusa con un totale di 797 km in 6 giorni. Fra i partecipanti, molti friulani emigrati in Belgio, e fra questi Franco Valent (57 anni) di Venzone, Danilo Fo-ramitti (56 anni) di Pegliano di Pulfero e Eligio Floram, sempre di Pegliano, (60 anni). Si è disputata domenica 1° luglio a Pulfero la San Donato Bike, gara valida per la nona edizione del trofeo Friul Bike. La competizione, dal percorso di difficoltà medioalto, favorita dal bel tempo ha visto al via circa duecento appassionati. A tagliare per primo il traguardo è stato Luca Snidare (Gsc Buttrio) con il tempo di 1 h 17’46”; 2) Luca Luglio (Mcb Trieste) 1 h 19’ 13”; 3) Dino Pavan lh20‘22”. Per quanto riguarda la ca- tegoria femminile il successo è andato a Samira Todone. La portacolori della Polisportiva Purgessimo ha terminato la prova in lh30’58”, seguita nell’ordine da Lucia Fattor 2hl8’35” ed Alessandra Ma-riuzzo 2h45’32”. Nella classifica per società, delle 34 partecipanti al primo posto si è piazzata la Polisportiva Purgessimo seguita dalla Stella Azzurra, dalla Alpin Bike Mossa e dal Gruppo Sportivo Azzida. Questi i piazzamenti otte- nuti dal Gs Azzida: 14) Loris Tomat, 19) Stefano Del Zot-to; 35) Sandro Comugnaro; 43) Tarcisio Piccaro; 69) Giordano Chiuch, 71) Cri- stian Pitussi, 88) Mauro Comugnaro, 129) Mattia Lirussi, 151) Antonello Venturini, 161) Nicola Bertolutti, 164) Franco Adorini. In occasione della Festa sul Natisone a Pulfero, in programma nell’ultimo week end del mese di luglio, domenica 29 si giocherà, presso il campo sportivo di Pod-polizza, il torneo “I Mulazi 2007 Pulfero” di calcio a sei per ragazzi dai 10 ai 14 anni. Le iscrizioni si chiuderanno al raggiungimento della ottava squadra. Per informazioni telefonare dopo le ore 17 al cellulare 3349447778. Il riconoscimento alla quadretta di Zivec, giunta quarta Primosig Antonio (Tonino) con l'insegnante Marco Fabris, sotto foto gruppo dei praticanti di Wing Tsun di Cividale Sono passati trent’anni da quando il mito del grande schermo e delle arti marziali Bruce Lee rivoluzionava il cinema d’azione e il concetto di arte marziale. Molti giovani di quelle generazioni hanno intrapreso la pratica delle arti marziali e degli sport da combattimento. Questo sistema, ben più antico delle blasonate arti marziali di origine giapponese, affonda le sue origini nel sud della Cina trecento anni fa quando una monaca buddista Ng Mui scappata dall’eccidio mongolo e dalla distruzione del tempio di Shaolin, dopo aver spogliato lo stile da lei appreso al tempio da tutti i movimenti inutili e aver conservato solo le tecniche di combattimento efficaci, trasferì la conoscenza dell’arte da lei evoluta a una ragazza Yim Wing Tsun (in cinese “Eterna Primavera”), da qui il nome dello stile. I contenuti delle lezioni sono vari, di norma dopo e-sercizi di riscaldamento e potenziamento si continua con le forme e con una parte dedicata alla tecnica, esercizi per lo sviluppo della sensibilità tattile e del timing. La parte finale della lezione consiste in esercizi di combattimento (sparring) dei più svariati tipi; indossate le dovute protezioni per evitare pericolose lesioni si combatte in maniera dapprima guidata o “isolata”, e poi libera, in piedi e al suolo studiando in modo decisamente compunto Circa duecento appassionati della bike nella gara disputata il 1° luglio a Pulfero San Donato Bike, Snidaro su tutti e tra le squadre primeggia Purgessimo novi mataj ur četrtek, 12. julija 2007 La quadretta di Fagotto terza classificata riceve un premio Cividale-Tolmino, tutto cominciò nel’73 Una delle più “stagionate” e sentite manifestazioni sportive è nata nel lontano 1973, quando Mario Spe-cogna di Montefosca, gestore del bar-trattoria a Carraria di Cividale, con suo cognato Augusto Fele-tig di Tolmino ha avuto la brillante idea di creare una doppia sfida annuale di bocce tra la squadra di Cividale e quella tolminese. Nei tempi oscuri di “guerra fredda” tra l’Italia e la Jugoslavia, la manifestazione ha preso il via. “Sono passati tanti anni da quel lontano 1973, molta acqua è passata nel Natisone e nell’Isonzo - esordisce Mario Specogna - ma nonostante tutti i “cambiamenti” e le difficoltà che abbiamo incontrato nell’arco di un trentennio, siamo ancora uniti in questa bella manifestazione che ci permette di passare delle giornate bocciando in allegria. Purtroppo mio cognato come diversi bocciofili, non c’è più, ma la tradizione prosegue puntuale con i suoi “seguaci” ogni anno, la gara di andata a Carraria ed il ritorno ospiti degli a-mici di Tolmino. I terremoti che hanno colpito le nostre popolazio- ni, il distacco della Repubblica di Slovenia dalla Jugoslavia non ci hanno stoppati, seppure anche con qualche difficoltà, abbiamo superato qualche momento critico senza mai arrenderci. Non c’è stato mai uno screzio - prosegue Mario -la grande amicizia e sportività ed il reciproco rispetto tra i ‘balinari’ in gara ed a tavola dimostra la validità delle nostre manifestazioni. Voglio ricordare che da alcune stagioni l’appuntamento ha fatto un salto di qualità coinvolgendo anche alcune signore, la cividale-se Laura Fagotto e le slovene Marica Gregorčič e Ani Skoberne che, giocando in quadrette miste, danno del filo da torcere ai loro avversari. L’organizzazione - conclude Specogna - oltre a quello mio personale, vede l’impegno di mia figlia Marina che ha rilevato la mia attività, di mia moglie Cesira, ed il contributo di enti, ditte e privati. Mi auguro che la manifestazione prosegua anche in futuro, sarebbe una vera “catastrofe” se un domani dovesse terminare”. Paolo Caffi tutte le distanze di combattimento. L’enfasi nel percorso marziale di un praticante di Wing Tsun viene riposta non nel concetto di vittoria e di sconfitta, ma piuttosto in quello di sopravvivenza e adattabilità rimanendo così fedeli al contesto, principi e valori in cui l’arte è nata e si è evoluta. A Cividale c’è uno sparuto gruppo di amici ed appassionati che provengono da esperienze sportive marziali diverse che si allena ormai da più di due anni condividendo momenti di divertimento e relax ma anche di concentrazione e duro lavoro unendo alla pratica del Wing Tsun concetti e tecniche di Escrima e Brazilian Jiu Jitsu. Il Wing T-sun come da tradizione è a-datto a tutti coloro che decidano di intraprendere la pratica di un’arte marziale affascinante ed efficace in un ambiente serio ma rilassato dove la disciplina non è regola imposta ma scelta spontanea. Per informazioni telefonare al cellulare 3381940125. Gli atleti del Gs Azzida impegnati nella San Donato Bike Mario Specogna Sulle orme di Bruce Lee Šport Nelle prime due giornate vincono anche Young Boys e Rosticceria da Giuliana Fischio d’inizio al torneo di Liessa, Bar da Giuly e V-Power di misura Giovedì 5 luglio ha preso il via, con la prima giornata eliminatoria del girone A, il torneo di calcetto di Liessa. Nell’incontro inaugurale il Bar da Giuly, con due reti di Antonio Dugaro, ha superato 2-1 il Baretto. Nella seconda gara la squadra dei Young Boys grazie a tre gol di Alessandro Predan ed uno a testa di Ihrad Tiro, Davide Beuzer e Francesco Busolini, ha avuto ragione dell’Atletico Mineiro per 6-4. Per gli avversari una doppietta siglata da Marco Buiatti e le reti di Francesco Onisti e Giosuè Martella. Venerdì 6 luglio il programma è proseguito con le gare del girone B. La V-Power ha superato per 3-2 il Paradiso dei golosi. Per i ragazzi di S. Leonardo la vittoria è stata firmata dalla dop- pietta di Matteo Tomasetig e dalla rete di Bruno Paluzza-no. Per i “pasticceri” un gol a testa di David Specogna e Pa-trik Birtig. E’ seguita la sfida tra La Ducale e la Rosticceria da Giuliana terminata con il risultato di 4-7. Per La Ducale sono andati a segno Alessandro Trevisan, autore di u-na tripletta, e Massimiliamo Campanella. Per gli avversari le reti vincenti sono state realizzate da Alexsander Hrast (tripletta), Kirn Smrekar (doppietta), Adriano Stulin e Mattia Iuretig. Il torneo prosegue stasera, giovedì 12 luglio, con gli incontri Rosticceria da Giulia-na-V-Power seguita da Para- diso dei golosi-La Ducale, mentre domani, venerdì 13, andranno in scena gli incontri tra Iurman-Bar al Ponte Gja-nes e Andate piano a Cosizza -Bar trattoria alla Posta di Scrutto. La formazione del Paradiso dei golosi, sotto i giocatori del V-Power di S. Leonardo Le migliori calciatrici a Solaije Domenica 15 luglio presso il rifugio a Casoni Solarje di Drenchia è in programma un incontro di calcetto femminile a squadre miste tra la formazione di Tavagnacco e quella di Chiasiellis. Protagoniste della gara, valida per l’assegnazione della prima edizione della “Coppa Rommel”, saranno le migliori atlete del Friuli-Venezia Giulia che giocano nel campionato italiano di Serie A. In particolare le ragazze di Chiasiellis che, nello scorso week-end a Lignano Sabbiadoro, hanno ottenuto il passaporto per la finale di Beach soccer che assegnerà il titolo italiano e si svolgerà a Terracina, sconfiggendo per 6-0 il San Gottardo, con la trascinatrice Debora Buco-vaz, autrice di una doppietta. Quindi dal mare ai monti. Dalle 17 a Soiarie lo spettacolo è assicurato. Notturna ciclistica a Cividale Il Velo club Cividale-Valnatisone K. K. Benečija, organizza a Cividale, per venerdì 13 luglio, la tradizionale gara ciclistica notturna tipo pista, iniziativa giunta alla 14. e-dizione destinata alle categorie G5-G6-E-sordienti ed Allievi e valida per l’assegna- zione del “Trofeo Associazione Borgo di Ponte”. Il ritrovo è fissato in piazza della Resistenza dalle 18. La partenza della prima gara sarà data alle 20. A Volče 2 0 memorial Diego Namor A Casoni Solarje di Drenchia tra sabato 6 e domenica 7 si è giocata la sesta edizione del torneo "Memorial Diego Namor”. La vittoria è andata alla squadra slovena di Volče 2 che ha avuto la meglio sulla formazione del Reai. Terze a pari merito si sono classificate Grimacco e Rosticceria da Giuliana. Premi individuali sono stati assegnati al migliore giocatore Bruno Paluzzano, al migliore marcatore Sebastian Fortunat, al migliore portiere Massimo Clochiatti, al gol più bello risultato quello siglato da Gianpaolo Pauletig ed il premio fair play per la formazione più corretta risultata quella della Buog Poma-g‘- A dirigere gli incontri si sono alternati Aldo Martinig, Alberto Rucchin, Michele Martinig, Patrick Chiuch ed Antonio Dugaro. L’organizzazione porge un sentito ringraziamento agli sponsor: gli operatori del mercato di San Pietro al Nati-sone, la Trattoria alla Posta S. Leonardo, Laura-Old Toni Bistrot Cividale. Ai partecipanti un diploma consegnato da due allenatori delle giovanili del Reai Concluso il camp del Reai Madrid, premiati anche fair-play e apprendimento Sabato 30 giugno si è concluso a San Pietro al Natisone il Reai Madrid Camp, l’iniziativa che ha coinvolto una cinquantina di ragazzini delle valli del Natisone e del Cividalese che hanno potuto approfondire e migliorare le proprie capacità calcistiche. A conclusione della bella esperienza c’è stata la consegna ai ragazzi dei diplomi di partecipazione da parte di due allenatori delle formazioni giovanili del Reai Madrid. Oltre al diploma sono stati premiati due calciatori: nella categoria minore, per un gesto di fair-play, ad Andrea Tonino è stato assegnato un pallone firmato dall’intera rosa della formazione madrilena, mentre per l’apprendimento ed il comportamento durante il camp una maglietta originale del club madrileno è andata allo sloveno Dani Vulikič. Al giovane Dani Vulikič un riconoscimento per il comportamento durante il Reai Madrid Camp che si è svolto a S. Pietro Nell’ambito dei tradizionali festeggiamenti dei Santi Ermacora e Fortunato organizzati dalla Pro Loco Varta-cia, in programma a Savogna da giovedì 12 a domenica 15 luglio, nella giornata di domenica ci sarà un ricco programma sportivo. Alle 10 sarà inaugurata la nuova scalinata coperta del campo sportivo di Savogna. Alle 10.15, in collaborazione con l’Audace di San Leonardo, prenderà il via un torneo riservato alla categoria Pulcini. Alle 16, a conclusione del torneo, si terranno le premiazioni. Četrtek, 12. julija 2007 -k- I Il Gruppo Speleo Valli del Natisone in occasione della festa di San Pietro e Paolo ha fatto una dimostrazione-esibizione di varie tecniche di salita e discesa su corda dal campanile di San Pietro. Il tutto ha avuto inizio alle 16.30, il ritrovo per noi era alle 15.30. Dopo aver preparato tutte le corde.... via verso il vuoto, sotto gli occhi del pubblico col naso all'insù. A dire il vero è sempre un'esperienza divertente. “Facile per te!" direte voi! Speriamo che a qualcuno sia venuta la voglia di cimentarsi in queste divertenti manovre, tenendo conto che nelle grotte qualche volta capita di infilarsi in "budelli" molto interessanti, quindi... pensateci!!! (moz) SREDNJE Podsriednje Dobrojutro Michela! Ce iz Zamierja greš gor pruot Podsriednje, se ti po kajšnim ovoutu odpre liepa dolinca kjer se začne vas. Vi-deš hitro ’no novo hišo. Tele dni na telo hišo so diel an velik flok roza, ki oznanja vsi-em, de se je rodila adna čiči-ca. Tela čičica je Michela. Rodila se je na 27. junija v Palmanovi. Nje mama je Mara Qualizza, nje tata je pa Marcello Tollon. Je njih parvi otrok. So pru veseli dnevi teli za Maro an Marcella: šla sta v njih novo hišo an kak dan potlè se jim je rodila Michela. Vsak otrok pamese puno ve-seja vsiem an tela Cičica ga je pamesla zaries puno vsi družini, posebno noni Marti, ki je Kocjanova iz Gniduce, an nonu Toninacu, ki je pa Hla-ščanju iz Sriednjega, an part tele družine pa je paršla v Podsriednje. Veseli so tudi noni Bruno an Maria, an vsa druga žlahta. Veseljo se tudi v Podsriednjem, adna mikana vas, kjer te zadnji otrok se je rodiu štiemajst liet od tegà an je Federico Postregna -Kozli-čju. Počaso poCaso tela vas rase, seda je nih 36 ljudi, vse kaže pa de tle bojo živiele le napri tudi mlade družine, an kjer so mlade družine so tudi otroc... Mali Micheli, ki je pamesla tarkaj veseja v družino an v vas želmo puno sreče, zdravja an veseja. SVET LENART Kozca Se je rodiu Stefano! Tudi v Kozci se veseljo za rojstvo adnega otroka. Rodiu se je Stefano. Zgodilo se je na novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Narocnlna-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 m Včlanjen v USPI Associato allUSPI 27. junija v Palmanovi. Sre-čan tata je Romeo Pontoni, srečna mama je pa Marisa Coren. Puno ljudi iz naših dolin pozna Romea, saj uoze koriero, ki gre po rečanski dolini. Za rojstvo Stefana se veseljo noni Vittorio an Paola, nona Giuseppina an vsa druga žlahta. Puobčju, ki bo rasu v vasi, kjer je puno mladih družin an puno otruok, želmo srečno an veselo življenje. SPETER Barnas Imamo puobčja! Barbara Specogna an Davide Giannotti sta ratala mama an tata. Rodiu se je njih parvi otrok, je an puobič ki se kliče Thomas. Rodiu se je na 27. junija. Je biu srečan dan za naše doline saj samuo za kar vemo mi drugi, sta se le tisti dan rodila še dva otroka Michela an Stefano. Od njih smo napisal tle na varh. Thomas bo živeu v Bama-se, velik plavi flok za njega rojstvo so ga obiesli pa tudi v Ažli, kjer njega nono Nevio ima znano firmo, ditto. Pru takuo, Nevio Specogna an njega žena Silvana sta ratala nona! Nona sta ratala tudi Silvio an Giuliana. Thomas pa je srečan, sa’ ima tudi adno bižnono, ki se kliče Jolanda. Puobčju želmo, de njega življenje bo nimar lepuo an veselo teklo. Špietar Smo imiel noviče V Spietre so napravli an velik purton za želiet vse dobre mlademu paru, ki v saboto 30. luja, v ciervi v Sarženti se je oženu. Noviči sta Massimiliano Cernoia iz Ažle an Elena Prapotnich, ki je živiela v Laškem, pa se je vamila v rojstne kraje, saj nje družina je iz Dreke, pruzapru iz Trin-ka. Massimilianu je všeč piet an pieje ničmanj ku v dva zbora, dva kora, v Matajure an v Beneških koreninah. V Beneških koreninah je piela tudi Elena. Novičam želmo srečno skupno življenje. Muost Oženila sta se Renato an Diana 07.07.07 je poseban dan an pru tel poseban dan (zavojo številk, numerju), puno paru ga je zbralo za se oženit. An glih pru je padu na saboto. Tel dan sta ga zbrala za njih poroko tudi Renato Mo-reale iz Muosta an Diana Salso iz miestaVidem, kjer sta se tudi oženila. Za telo ojcet se je okuole para zbralo puno žlahte an parjatelju, posebno veseli so bli mama Livia an tata Sergio, Stefano an Giovanni, ki sta bla tudi za pričo njih brata. Diani an Renato želmo puno ljubezni an dobrega. PODBONESEC Carnivarh Pogreb v vasi V četartak 21. junija je biu v Carnimvarhu an pogreb. Zapustila nas je Olga Cencig, uduova Specogna. Buog ji je dau učakat 85 liet. Zadnje lieta jih je preživi-ela v špietarskem rikoverje. Na telim svietu je zapustila sina Claudia an hči Almo, neviesto, navuode, brata, sestro an vso drugo žlahto. Tarčet Zapustu nas je Enzo Zabrieszach V sriedo 4. luja popudan smo v Landarje dal naš zadnji pozdrav Enzu Zabrieszach iz Tarčeta. Imeu je 75 liet. Deset liet od tega je bla njega družino doletiela huda nasreča. Na diele se je biu do smar-ti ponesreču njih mladi sin Antonio. Imeu je samuo 33 liet. Tela hitra smart je bla mo-čnuo pretresla vse naše doline. Enzo je z njega smartjo v žalost pustu ženo, hči, sestre, kunjade an vso drugo žlahto. SOVODNJE Gabruca Žalostna novica Za venčno nas je v čedaj-skem Spitale zapustila Igina Gos, uduova Bucchin. Imiela je 83 liet. Žalostno novico so sporočil sin Lino (ki je že puno liet poštin v sauonjskem kamunu) z Renzo, zet Paolo an vsa žlahta. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v sriedo 27. junija v Ce-plešišču. SVETA MASA PO SLOVIENSKO OBLICA (Sriednje) sobota, 28. julija ob 20.00 mašavu bo gaspuod Božo Zuanella Planinska družina Benečije 21. in 22. julija PLANINA razor in okolica sobota 21., ob 15.00 uri odhod iz Spetra (Belvedere) z osebnimi vozili. Hoja bi zaCela ali iz Zatolmina ali iz Tolmiskih Ravni. Prenočišče v koči na Planini Razor.V nedeljo 22. zjutraj vsak gre na sprehod na vrhove, ki so v okolici (Vogel, Škrbina, Rijava Skala, kjer je lep razgled na Bohinjsko jezero). Ob 11. uri na Planini Razor kulturni program: pevski zbori, folklorna skupina, diatonične harmonike.... Odgovorna in info: za sobolo 21. in nedeljo 22.: JoSko (328. 4713118 - v večernih urah). Za tisti, ki teli iti samo v nedeljo 22.: Livio 339.7576244 15. avgusta - Rožinca GORSKI TEK NA MATAJUR (nekompetitivni) Ob 8.00: odhod iz Saržente - vas Matajur - koča “Dom na Matajure” Info in vpisnina: od 20. julija do 10. ax'gusta Igor (04321727631) v večernih urah CAI - Sottosezione Val Natisone 28 e 29 luglio 2007 ANKOGEL 3250 m (Ankogel gruppe - Austria) Difficoltà: EEA (obbligatoria attrezzatura completa da ghiacciaio) Programma: Sabato 28: partenza ore 4.45 da San Pietro (piazzale delle scuole). Per la valle Malta alla diga del lago Speicher Kolnbrein dove si parcheggia (m 1900 circa) - Salita dell'Ankogel - Pernottamento al rifugio Osnabriicker Hiitte (m 2022) Domenica 29: salita su un'altra cima e rientro Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente alluscita. (Tel. 0432 727428) Informazioni e prenotazioni: Marina entro il 16/07107 (cell. 3382584146 ore serali) V Novim Matajure so strani, ki jih “pišejo” naši brauci s fotografijami, z novicami (poroke, rojstni dnevi, rojstva...). Ce želta tudi vi nam stuort viedet ki, de potlè po objavljeno, publikano, nas moreta prid gledat vsak dan od pandiejka do petka od 8.00 do 16. ure, poklicat na 0432/731190 al pa po-šjat po elektronski pošti na naslov: novimatajur@spin.it CAI - Sottosezione Val Natisone 14 e 15 luglio 2007 PRESTRELJENIK ROMBON e... dintorni 2498 m 2207 m (Alpi Giulie SLO) Escursione di due giorni (con pernottamento) oppure di un giorno nel gruppo del Canin riservata agli Escursionisti Esperti. Per prenotazione rifugio e informazioni su percorsi ed orari contattare telefonicamente Massimiliano oppure Diego. Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Per informazioni: Diego cell. 3358367082 - Massimiliano cell. 3492983555 Pro loco Vartaca Savogna SVET MUHOR AN FORTUNAT Giovedì 12 -19.30 santa messa per i patroni Ermacora e Fortunato Venerdì 13 - in serata ballo con il gruppo Tokkkai Sabato 14 - 18.30 apertura mostre: mercatino di solidarietà per il Kenja per fratei Dario Laurencig - Artisti del Matajur. mostra scultura in legno della Bottega dell’arte di Montemaggiore / Matajur; 19.00 torneo delle bocce quadrate; 20.00 ballo con il gruppo Skedinj; 22.00 balli russi con “La steppa - Ctem 6” Domenica 15 - 10.00 inaugurazione nuova struttura presso il campo sportivo; 10.15 torneo di calcio “Pulcini” in collaborazione con GSD Audace; 16.00 premiazioni del torneo di calcio; 16.30 torneo delle bocce quadrate; 20.00 ballo con il gruppo Sotočje. Chioschi - Pesca di beneficenza Pauli je šu že zguoda v gostilno an kuazu: - Oštier, dajte mi dva bičerina žganja. Popiu je parvo adan, potlè te drugi. Je plaču an se pobrau damu. Drugi dan glih takuo: - Oštier, dajtemi dva bičerina žganja. Popiu je parvo adan, potlè te drugi, je plaču an šu damu: Tuole je šlo napri puno cajta. An dan oštier mu je jau: - Poslušajte Pauli, namest kuazat vsaki dan dva bičerina, vam ga parnesem drijoman an decim, sa’ košta glih tarkaj! - Ne, ne, mi muorte luožt dva bičerina pose-be zatuo, ki adan ga popijem na moje zdravje an te drugi pa na zdravje mojga parjatelja Be-pina, ki je v Ameriki an ki mi je parporočiu za popit vsaki krat an biče-rin Zganja na njega zdravje! - Če je takuo vas za-stopen - je potardiu oštier, an mu nalivu le napri po dva bičerina žganja. An dan Pauli se je parkazu v gostilno nomalo buj zguoda, ku po navadi an kuazu: - Oštier, dajte mi adan bičerin žganja! Mož ga je žalostno pogledu an ga poprašu: - Al se j’ kiek zgodilo vašemu parjatelju, ki ste kuazu samuo an bičerin? - Ne, ne, muoj parja-tel Bepino je zdrav an veseu, sem ist, ki sem genju pit! *** - Giovanin, Giova-nin! - je klicala Milica -Se je ugasnila luč v ti-nelu, postrojimi jo. - Milica, ist nisem migu an eletričist, pokliči adnega, de naj ti jo postroje! Drugi dan: - Giovanin, Giovanin, avto na funcjona. Postrojimi ga! - Milica, ist nisem migu mehanik, pokliči adnega, de naj ti ga postroje! Kajšan dan potlè Giovanin je ušafu vse postrojeno. - Milica, kduo ti je postroju luč an pralni stroj? - Ah, je paršu tist mladi puob, ki stoji tle navredič an mi je vse postroju. - An dost si plačala? - Nie teu sudu. Mi je jau za mu narest no torto al pa iti spat z njim! - Mislem, de si mu spekla torto! - Oh ne pa, nisem migu slaščičarka (pa-sticciera) ist! Kronaka VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KR AJINO DREKA SPETER doh. Maria Laurà 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. GRMEK doh. Lucio Quargnoio 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak , sriedo an petak od 15.00 do 15.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Camivartr vtorakod 14.30 do 15.30 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: vtorakod 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Sriednje v torak an četartak od 11.30 do 12. SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje v pandiejak an petak od 11.30 do 12.30 v sriedo od 9. do 10.30 doh. Tullio Valentino 0432.504098-727558 Spietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9 do 10. v torak an petak od 17 do 18. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak an petak od9. do11. v četartak od 9. do 12. vtorakod 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Spietar: pandiejak, torak an četartak od9. do11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910 / 339.8466355 Spietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do11. Za vse tiste bunike al pa judi. ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala "za prelieve", je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 708614). Pridejo oni na vas duom. SPLOSNA SLIKA Nad nami se v višinah zadržuje hladen zrah, zato je ozračje razmeroma nestanovitno. Od petka se bo iznad Sredozemlja okrepil višinski greben, ki nam bo za več dni zagotovil poletne vremenske razmere. OBETI V soboto bo pretežno jasno in topleje. V nižinah se bodo najvišje dnevne temperature povzpele do okrog 30 stopinj Celzija. Tudi v naslednjih dneh bo prevladovalo sončno in toplo vreme. So naš ljudje, ki žive že puno liet dol po Laškem, pa nieso mai pozabil, odkod par-hajajo. Ceglih so se lepuo ujel z Lahi, kar so kake posebne parložnosti ožive naše lepe, domače navade. Takuo se je zgodilo an v družini od Anne Carlig - Pinkove gor z Bare an Marina Crisetig -Varhuščakovega iz Podsrie-dnjega, ki že lieta an lieta žive v kraju San Mauro blizu Premarjaga. Kar se je njih čeča Romina oženila, zgodilo se je 16. se-temberja lan, pred njih hišo je biu velik purton, lepuo oflo-kan. Oflokano je bluo tudi v duore pred hišo. An potlè... štruki! Tarkaj jih je bluo, de je ki. Napravla jih je mama Anna, pomagala ji je Maria- rosa iz Podsrieditjega. Bli so ti ocvarti an te kuhani. Za de bo liepa an vesela atmosfera so poskarbiel naši ljudje, žla-hta an parjatelji tle z Nedi-ških dolin. Pa ne samuo, ker družina se je pru lepuo zasto-pila tudi z Lahi, tudi oni so parskočil na pomuoč an oflo-kal okuole hiše, pred cierkvi-jo v San Mauro, kjer je bla poroka. Novic, ki je Massimiliano Sibau (mama je Donata Cantoni, tata pa Antonio Sibau iz JešiCja), je Caku novico pred cierkvijo, kar je paršu avto vas oflokan... novice nie bluo notar! Paršla je par nogah z nje tatam po stazi... Par maš je bluo zlo ganljivo, an zak je piela sestra od Romine, Simona. Simona zna pru lepuo piet an jo kliCejo povsie- LA MARMI” di NEV O SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI PAVIMENTI SCALE PIANI CUCINA TOP BAGNO NEI MIGLIORI GRANITI SAN PIETRO AL NATTSONE Zona Industriale n. 45 - Tel. 0432.727073 DE2ELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. JULIJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Premarjag tel. 729012 - Povoletto tel. 679008 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEIA 15. JULUA Ažla (kjer so fabrike) - Q8 Cedad (na desti pmoti SenCwju) ìatno izmtmo obi 0(5 Ure sonca ì Son“ h m*»1* spr#m«nlj oblačno ;pr#t«!noobl. nbk« obl. 12 ati voč 0) 3-6 3 al manj Zmanjiana Megla vidfNo.« I ----------------- Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) £>-Hc ' 3-6 m/i močan rahla >6 mit 0-5 mm imama moina obilna t i 5-10 mm Nevihta n ! Ut ii i i i 10-30 mm >30 mm Liepa ojcet “po našim” dol v Laškem Miedihi v Benečiji ČETRTEK, 12. JULIJA Ob morju bo povečini delno jasno, drugod spremenljivo. Več oblačnosti bo v popoldanskih urah. Niso izključene krajevne padavine ali posamezne kratkotrajne nevihte, ki bodo verjetnejše v predalpah. Nižina Obala Najni2ja temperatura (°C) 11/14 16/19 Najvišja temperatura (°C) 23/26 23/26 Srednja temperatura na 1000 m: 13°C Srednja temperatura na 2000 m: 6°C Veseu rojstni dan draga mama Irma Je bluo 16. luja lieta 1927, kar v Petrinovi družini v Dubenijem se je rodila adna CiCica. Klicala se je Irma Trinco. V pandiejak tista CiCica dopune 80 liet. Živi v Malinskem, v Matijovi hiši, kamar je šla za neviesto puno liet od tegà. Nje mož se je klicu Valentino. Zapustu je tel sviet že puno liet od tegà. V Malinskem živjo seda samuo na dvie, Irma an nje hCi Clara. Vsi te drugi so šli po sviete. V vasi je bluo ankrat vic ljudi, samuo v njih družini jih je bluo vic ku deset. Irma an nje mož sta imiela puno otruok: Silvano, Giovanni, Gino, Marco, Bruno, Paolo, Luisa an Clara. Na žalost kajšan je že zapustu tel sviet. Irma je puno predielala an skarbiela lepuo za vse, zavojo tega nje otroc ji pravejo: “Mama, Bohloni iz sarca za vse kar ste za nas nardila”. Le oni, kupe z njih družinam, ji Zeljo še puno dnevu v ^riieru^dra^^ vsieh tistih, ki jo imajo radi. rode, (na fotografiji jo vide-mo na Cepami, na te pravi je pa ta velika sestra, Mirella). Je bluo lepuo, vsi so do pozno praznoval an obednemu se nie mudilo damu. Je pa tri-eba pohvalit Simono, zak je bla obeCala mami Anni, de priet ko se ožene, se tudi lau- rea. An takuo je ratalo. Simona, ki je že dielala ku infermiera, se je na 28. marca 2006 vešuolala v Padovi v “Scienze infermieristiche”. Brava Simona. Nji an Massimilianu, ki Zivta v Tavorjani, želmo puno takih veselih dnevu. PETEK, 13. JULIJA Ob morju in v nižinah bo povečini delno jasno, v gorah spremenljivo. Več oblačnosti bo v popoldanskih urah. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Nižina Obala Najnizja temperatura (°C) 11/14 17/20 Najvisja temperatura (°C) 26/28 24/27 Srednja temperatura na 1000 m: 16°C Srednja temperatura na 2000 m: 9°C