Edi OB© W ¥©Btonfe Leto XXV Ljubljana, marec 1983 št. 299 Ob pomoči tozda Inženiring Kovinski obrati Maribor podpisali pogodbo z Metalno V Mariboru so predstavniki Gradisa tozd Kovinski obrati Maribor in Metalne podpisali pogodbo o izva-Janju del pri gradnji tovarne velikih turbin v Karlovcu. Mariborska Metalna, ki je prevzela inženiring za ves ubjekt, je oddala krovska dela in dela na pročelju mariborski Gradi-sov' enoti Kovinski obrati. Vrednost teh del je 120 milijonov dinarjev, prednost celotnega objekta pa je po besedah investitorja Jugoturbine, cez 45 milijarde dinarjev. Največja do sedaj narejena tur-'na v Karlovcu je imela moč 200 MW, v novem obratu pa bodo izdelali turbine tudi do moči 1200 MW. Novo halo naj bi predali na-menu že sredi leta 1984. Poleg teh del bodo delavci Kovin-sk'h obratov iz Maribora opravili še pekaj manjših ključavničarskih del. o je velik korak za mariborski ko-ektiv in prepričani smo lahko, da se °do besede direktorja Rajka Pur-j^ata, ki je obljubil, da bodo dela končali v roku, tudi uresničile. S tem °do tudi precej razširili svoj proi-zv°dnji program, saj so bili do sedaj Znan* doma in v tujini predvsem z iz-e*ki gradbene mehanizacije. Veliko -je k podpisu te pogodbe prispeval novoustanovljeni gradisov tozd INŽENIRING. Potrudili so se in dokazali, da so kos svojim nalogam. »Tako bo tildi v bodoče,« je dejal Andrej Rogač, direktor tozda Inže- niring in s svojim podpisom in pečatom tozda potrdil pogodbo. Več o gradnji te tovarne boste lahko prebrali v Gradisovem vestniku, ko bo objekt dobival svojo podobo- Besedilo in slika: Franjo Štromajer Direktor KO Maribor Rajko Pumat podpisuje pogodbo v prisotnosti Vinka Vindiša — Metalna in Andreja Rogača — Gradis Inženiring ?®ključni račun Gradis v letu 1982 ■m Leto 1982 je bilo sorazmerno težko leto, še posebej za gradbenike, saj se je nv’®sl*cijska potrošnja še bolj skrčila in so bili potrebni veliki napori v vseh ”asih temeljnih organizacijah, da smo pridobili dovolj dela. V minulem letu ■no začeli delati tudi na novih gradbiščih v tujini. Poprečno je bilo v tujini aPosleno 766 naših delavcev. 0 ^ naši republiki so gradbeniki Pravili v letu 1982 za 51.602 mili- 1 n°v dinarjev del. V primerjavi z nit?!]1 se je vrednost opravije- del zmanjšala za 2 %. Gradbene <1ii V Gradisu so v letu 1982 naredi6 Za 5 948 milijonov dinarjev del, dpi0 da se je vrednost opravljenih .Povečala za 1 %. Število zapo-šahi se ie v gradbeništvbu zmanj-t ih Za ^ v naših gradbenh eno-ah Pa za 11 %. gr^jPdukAvnost v slovenskem pr . "e n i št v u izraženi z vrednostjo 1Zv°dnje na efektivno uro je bila 906 dinarjev. Povečala se je nominalno za 11 %. V naših gradbenih enotah se je produktivnost povečala za 10% in je bila 961 dinarjev. Kljub temu, da se je naša produktivnost povečala manj kot se je povečala v slovenskem gradbeništvu, je še vedno višja za 6 %. Sedaj pa poglejmo kakšni so naši rezultati v primerjavi z letom 1981 oziroma s planiranimi vrednostmi za leto 1982. Vsi rezultati prikazujejo naše poslovanje v clomovini. Obseg in zaposlenost Vrednost opravljenih del v letu 1982 je bila 9.439 milijonov dinarjev in se je nominalno povečala v primerjavi z letom 1981 za 5 %. V letu dni so se cene povečale za skoraj 24 % 'tako da se je vrednost proizvodnje realno zmanjšala za 15%. Planirano vrednost smo presegli za 4%. Obrtniki so opravili za 2.182 milijonov dinarjev del in kooperanti za 980 milijonov dinarjev. Vrednost lastne proizvodnje je bila 6.277 milijonov dinarjev, kar je za 3 % več kot leta 198h Planirane vrednosti, lastne proizvodnje nismo dosegli — zaostajamo za 4 %. V letu 1982 je bilo v Gradisu poprečno zaposlenih 6.500 delavcev. To je za 7 % manj kot leto poprej in za 3% več kot smo načrtovali. Vsi delavci so skupaj opravili 14^2 milijonov ur — od tega 11,9 milijonov efektivnih ur. Zaposleni delavec je (Nadaljevanje na 3. strani) Dobro smo poslovali V pričujoči številki glasila objavljamo obširnejši prispevek o rezultatih poslovanja in uspehih, ki smo ji dosegli v letu 1982. Odstotki oziroma indeksi porasta celotnega prihodka, dohodka, mase za osebne dohodke itd. so pozitivni in se gibljejo od 6 do 12 odstotkov v primerjavi z letom 1981 in gospodarskim načrtom za leto 1982. Za akumulacijo smo namenili dvakrat več kot je po zakonu obvezno, kar nam bo vsekakor omogočilo boljše poslovanje v letošnjem letu, ki bo izredno težavno spričo še večjega omejevanja investicijske porabe. Le-ta naj bi bila za 20 odstotkov nižja od lanskoletne in bo tako dosegla kritično mejo. Nekoliko bolj zaskrbljujoč je podatek, da nam je lansko leto padla produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Kljub padfu so vsi trije pokazatelji še vedno za okoli 6 odstotkov nad povprečjem slovenskega gradbeništva, kar nas pa nikakor ne sme zadovoljiti in si bomo morali letos precej prizadevati da nam te ekonomske kategorije ne bi zaostajale. Letos bomo morali nekoliko drugače zastaviti tudi politiko osebnih dohodkov, v Gradisu, saj zaostajajo 8 odstotkov za slovenskim gradbeništvom in 12 odstotkov za gospodarstvom Slovenije. \CvetO Pavlin * Zadnja vest Gradis prvič zmagovalec zimskega ŠIG-a Tik pred zaključkom redakcije smo dobili novico, da so naši smučarji in smučarke zmagali na XXI. zimskih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije, ki so bile na smučiščih Areha 12. in 13. marca. Rezultate objavljamo na 9. strani. - , - Za obveščanje delavcev v tujini bi morali narediti več Delavci v tujini so brez informacij za samoupravno odločanje Ko smo se v Gradisu pred leti odločili za organiziran nastop na tujih tržiščih, mnogi izmed nas nismo niti slutili kakšne razsežnosti bo naša angažiranost v tujini dobila in kakšni problemi se bodo iz le-te porodili. V svojem prispevku bi se omejil le na problematiko v zvezi z obveščanjem delavcev na gradbiščih v Iraku, kjer sedaj dela že skoraj vsaki deseti Gradi sovec. Delavce smo poslali na gradbišča v Irak, nismo pa poskrbeli za sprotno informiranje o dogajanjih v tozdih in delovni organizaciji, kaj šele za pretok samoupravnih informacij tako, da so ti delavci odtujeni od samoupravnega odločanja. Vse to je ugotovil in na napake upozarjal tudi predstavnik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije tov. Vinko Franjo, ki je bil nekaj mesecev v Iraku, in številni naši delavci, ki so se nezadovoljni vračali v domovino. Na potrebo po boljši informiranosti delavcev v tujini že dve leti opozarja tudi Odbor za informiranje GIF Gradisa, kateremu je celo uspelo dobiti soglasje delavskega sveta delovne organizacije za nabavo video sistema, vendar je ta sklep ostal neuresničen. Tudi zadnja seja konference OO ZS Gradisa je obravnavala problematiko obveščanja delavcev na začasnem delu v tujini, vendar se stvari same po sebi ne bodo premaknile in izboljšale. V zadnjih dveh letih smo oddelek za obveščanje v Gradisu tako zmanjšali, da sploh ne moremo več govoriti o oddelku, saj je od štirih oziroma petih delavcev v tem oddelku sedaj ostal le eden, ki pa ima z obveščanjem v domovini polne roke dela in ostaja tujina nepokrita. Pred nekaj dnevi je prišlo v uredništvo pismo delavca iz Iraka, ki je v 8. marec v Iraku Cepniv daleč od domovine, sodelavci in konferenca sindikata na projektu P-202-D v Iraku niso porabil’ na naš praznik. Res, da nas ni veliko, zato smo bile toliko bolj vesele pozornosti, ki so nam jo izkazali■ Koliko pomeni en sam samcat cvet tu skoraj sredi puščave. Popoldan smo imeli v Klubu družabno srečanje s kulturnim programom. Pevski zbor in dva člana recitatorske sekcije so nam s svojim nastopom pričarali košček naše domovine in marsikateri so se orosile oči. V zabavnem delu pa je nastopal‘pravi čarov -mik, ki pa nam ni pričara! domovine ampak nas je popeljal v čudoviti svet magije. Seveda tudi zakuska ni manjkala in na koncu smo prav sproščeno zaplesali. Lepo je bilo, enkratno. Res smo hvaležne konferenci sindikata za čudovit večer. Marina Friš celoti namenjeno problematiki obveščanja v tujini in iz katerega povzemamo nekaj najbolj značilnih misli. Takole pravi: »Vzpodbudno je, da je konferenca sindikata Gradisg razpravljala o problematiki obveščanja delavcev v tujini, vendar je to že precej pozno. Tu smo dejansko slabo obveščeni o vseh dogodkih tako doma kot tudi v svetu. Vsi časopisi in revije prihajajo k nam z nekaj dnevno zamudo, kar je zaradi oddaljenosti tudi razumljivo. Je pa nekaj, kar se zdi vsem nerazumljivo in nesprejemljivo. Gre za samoupravno odločanje. Saj smo delavci v tujini še vedno člani posameznih tozdov, pa ne dobimo nobenega gradiva o periodičnih obračunih ali zaključnem računu tako, da nimamo nobenih informacij o poslovanju naših matičnih tozdov in delovne organizacije. Gradivo za referendume dobimo po navadi po preteku roka za izvedbo referenduma in dostikrat nepopolno itd. Dostikrat delavci v Iraku imamo občutek, da smo odpisani iz naših tozdov in delovne organizacije, kot da nas ni več, čeprav se v Iraku, še bolj kot doma, počutimo Gradisovci od glave do pete. O dogajanjih v Gradisu izvemo le preko Gradisovega vestnika (upam se trditi, da Gradisov vestnik ni nikjer toliko bran, kot pri nas v Iraku, saj ga preberemo od prve do zadnje strani in pa ustno od tistih, ki so prišli od doma. Ko prideš od doma, te vsakdo sprašuje, ali si bil kaj v Gradisu, kaj je tam novega, kako so poslovali v domovini, ali imajo dovolj dela itd. Res je teško verjeti, če tega sam ne doživiš, kako so ljudje v Iraku željni vsake novice iz Gradisa. Tisto, kar jih v domovini sploh ni zanimalo, je tukaj vredno veliko pozornosti. In zdi se mi, da bi se z malo dobre volje dalo kar nekaj narediti. £e bi samo zapisniki organov uprav- ’ Ijanja iz tozdov in delovne organizacije prihajali redno, bi že poleg informacij iz Gradisovega vestnika bili bolj na tekočem. Na projektu v Iraku imamo več videorekorderjev, pa kaj, ko smo brez kaset, oziroma bolje rečeno, kasete so — vendar prazne. Vložili smo že precej truda, da bi dobili posnete iz domovine, vendar se ni nič premaknilo...« Želje delavcev so jasne in konkretne, naše naloge pa tudi, vprašanje je samo, ali se bomo v Gradisu znali malo hitreje premakniti in omogočiti delavcem tisto, kar jim tudi pripada, zavedati pa se moramo, da eden profesionalni delavec na področju informiranja tega ne Cveto Pavlin zmore. — Tovariš, zakaj pa streljate s fračo? — V Irak pošiljam, tovariš miličnik, informacije Gradisovim delavcem, saj smo hoteli kupiti sodobno video opremo, pa je sklep delavskega sveta o nakupu ležal nekomu v predalu kar deset mesecev do trenutka, ko so cariniki zaprti rampo. Pa si sedaj tako pomagamo... Slišali smo... ... da smo v Gradisu izdal' Angleško-Arabsko-Slovenski priročnik za naše delavce v tujini Sliši se, da pa za naše vodilne v Iraku pripravljamo sedaj tud' priročnik, kako naj v tujini delamo brez izgub. ...da nekateri v Gradisu prj' hajajo na delo vinjeni, pa zato n|C ne delajo. Slišati pa je tudi, Kdo pa bo pozval tozde da se ne bodo obnašali kot delovne organizacije? Poletna sezona je pred nami Da bi delavcem Gradisa in njihovim družinam pravočasno in najbolje oskrbeli letovanje v poletnih mesecih v gradisovih počitniških domovih v Ankaranu, Poreču in Biogradu na moru so v Kadrovsko socialni službi Gradisa že stekle priprave na sezono. Tako kot tudi lansko leto Gradis letos razpolaga ob morju z naslednjimi počitniškimi kapacitetami:' Ankaran 100 ležišč, Poreč 75 ležišč in Biograd na ntoru 100 ležišč. Poleg omenjenih kapacitet pa sedaj že skoraj vsaka temeljna organizacija v Gradisu ima tudi nekaj počitniških prikolic v prvi vrsti za letovanje lastnih delavcev, vendar o le-teh skrbijo tozdi sami. Ker v naših domovih, razen Biograda na moru nimamo stalno zaposlenega personala je ravno sedaj časa, da le-tega pri- skrbimo. slednji >4?.: Zato objavljamo na- : H : 1 7'■ UŠ ■ I Letos bomo za dnevni penzion v naših počitniških domovih odšteli 380 din. (Foto: C. Pavlin) Razpis za kadre v počitniških domovih Gradisa v Ankaranu in Poreču Po sklepu Odbora za standard in rekreacijo ter Konference kadrovskih delavcev Gradisa, da se kadri v počitniška domova Gradisa prerazporedijo iz tozdov, ki imajo obrate družbene prehrane objavljamo prosta dela za 2 upravnika 4—6 KV kuharjev 3—5 strežnega osebja Zainteresirane kandidate ob-• veščamo da se lahko prijavijo Kadrovsko socialni službi Gradisa Šmartinska 134 Ljubljana preko tozdovih Komisij za delovna razmerja. Marija Mesarič, predstavnica izobraževalne skupnosti za gradbeništvo, je spregovorila staršem in bodočim gradbenikom na informativnem dnevu v Mariboru. (Foto: F. Štromajer) Informativni dan v Mariboru Z željo, da bi sodelovali pri usmerjanju učencev, ki letos končujejo osnovno šolo ter, da bi učencem in njihovim staršem pomagali pri izbiri nadaljnje poti izobraževanja, smo se odločili, da se aktivno vključimo v proces usmerjanja učencev zaključnih razredov osnovnih šol v Sloveniji. Zato letos prvič Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije ob sodelovanju Zavoda SR Slovenije za šolstvo organizira informativne dneve za vse učence zaključnih razredov psnovnih šol v SR Sloveniji in njihove starše. Na informativnem dnevu, dne 19. 2„ 1983 v Ljubljani in 26. 2. 1983 v i Mariboru, smo predstavili izobraževalne možnosti z mrežo gradbenih šol v usmerjenem izobraževanju za področje gradbeništva, seznanili smb učence in starše z izobraževalnimi progranti v srednjem usmerje- nem izobraževanju, s štipendijskimi pogoji in zaposlitvenimi možnostmi po uspešnem zaključku šolanja na raznih zahtevnostnih stopnjah. Anketne liste, ki so bile učencem ponujene na informativnem dnevu v Mariboru je oddalo 7 učenk in 26 učencev. V anketi se je 7 deklet in 9 fantov opredelilo, da bi se odločili za gradbenega tehnika, 11 za zidarja, 4 ’ za slikarja, po eden pa za elektrikarja in avtomehanika. Od anketiranih 33 učencev jih je 9 zaprosilo za štipendijo v Gradisu in sicer 7 za zidarje in po eden za pleskarja in tehnika. 15 učencev pa nik-. jer ni zaprosilo za štipendijo, saj po njihovih izjavah ne želijo prejemati štipendije, ker se želijo izobraževati ' v programih po lastni izbiri, ne pa za tiste poklice, za katere so razpisane štipendije. . . ' Alojz Zorec Ob prazniku — Dnevu žena - Prebujanje v marcu Ko se teloh prebuja, ko zvočnki zacvetijo, in ko še vedno odeti v topla oblačila zavijemo na nedeljski sprehod, vemo, da se je približal marec. To je čas, ko vsa narava že nestrpno čaka milejših dni in se počasi prebuja po zimskem počitku. Veselimo se vetra, ki bo topleje zavel. To je tudi čas, v katerem pogosteje kot sicer nekoliko več slišimo o tistih prebivalcih našega planeta, ki so jih imenovali ženske. Prenekateri šopek teloha bo poromal v ženske roke. Prav je tako. Naj bo v spomin na dan, ko so pred mnogimi leti na mednarodni konferenci žena razglasili ta dan za praznik vseh žensk. Veliko je dežel, kjer bodo tudi letos ta spomin obeležili skrivoma, veliko jih je še, ki sploh ne vedo zanj, veliko pa je tudi takih, 'ki spomin na ta dan pojmujejo drugače, kot je bil izbojevan. Prijetna je zavest, da živimo v deželi in času, kjer so skrivna obeležja tega praznika že prava preteklost. Za volilne pravice se nam resda že dolgo ni potrebno več potegovati. O enakopravnosti žensk je bilo pri nas že mnogo povedanega, pa tudi napisanega. Pa vendar. Ozrimo se v naš vsakdan. Ozrimo se okoli sebe. Ali nismo morda tudi mi med tistimi, ki mislijo, da vendarle velika večina žensk ni najbolj primerna za po- membnejša dela? Ati ne mislimo tudi mi, da se nekako boljše sliši tovariš šef kakor tovarišica šefinja, ali tovariš direktor kakor tovarišica direktorica? Beseda vodja je pač moškega spola! Kako? Da ne mislimo tako, pravite? Ne le da ne mislimo, tako tudi delamo. Za ženske naj bo dovolj, da se o njih malo razpišemo v mesecu marcu. Naj bodo vendar hvalžene, da smo se jih spomnili s šopkom rož- Toda, da bi drugače delali in živeli, to nikakor ne gre. Saj imajo ženske le žensko pamet in kar naprej bolne otroke doma. Ostajati morajo često pri njih, da jih negujejo. Kako bodo prevzemale odgovornejša dela in naloge, ko vendar tolikokrat manjkajo v službi. Govorimo seveda vsevprek in naglas, da temu ni tako. Delamo pa, kot je pri nas navada, čisto drugačet Res je. Nekaj velikega, plemenitega je dano, nam, ženskam. Podarjati življenja in ohranjati človeštvo. Pokvarili bi veličino, ki polni naša srca, če bi za to uporabljali preveč besed. Ker pa so naše žene in matere tudi delavke, jih ne zanemarjamo skozi vse leto. Če bomo drugače mislili in tudi živeli, nam v mesecu marcu ne bo treba posebej izbirati besed. Praznik ob njegovem začetku pa bo vreden spomladanskega šopka. Ivanka Golob In memoriam V sredo, 9. februarja 1983, smo se na pokopališču Žale v Ljubljani za vedno poslovili od našega dolgoletnega sodelavca in priznanega strokovnjaka Igorja Omerse, dipl. inž. gradb. Ko smo se v ponedeljek zjutraj kot vsak dan pričeli zbirati na delovnih mestih, se je kmalu razširila žalostna vest, da je v nedeljo nenadno umrl naš Igor. Dolgo nismo mogli verjeti tej žalostni novici, ko pa smo vendar bili še v petek skupaj na delovnih mestih. Toda smrt ni sentimentalna, žalostna vest je postala resnična. Pokojnega Igorja smo številni sodelavci poznali kot človeka izrednih človeških kvalitet. Če je bil zase kar preveč skromen, pa je bil zelo širokogruden za druge. Bil je velik gradbeni strokovnjak. Praktik in teoretik, saj se je njegovo delo stalno prepletalo tako s teorijo kakor z gradbeno prakso. Bil je dolga leta med nami. Skoraj 23 let. Pokojni inž. Igor Omersa se je Igorju Omersi rodil 18. 7. 1913 v Ljubljani v uradniški družini. Oče je bil profesor in zato je osnovno šolo in delno gimnazijo obiskoval v Celju. Maturiral je v Ljubljani leta 1932. Ker je imel velik dar za slikanje, se je po maturi vpisal najprej na fakulteto za arhitekturo. Toda kmalu je spoznal,da bo kot gradbenik bolj srečen in zadovoljen, zato se je naslednje leto vpisal na gradbeno fakulteto. Tako je leta 1938 diplomiral, nato pa odšel služit vojaški rok. Po odsluženju vojaškega roka je kljub času, ico se je težko dobilo službo, dobil zaposlitev. Službo je nastopil 10. 8. 1939 v Tehničnem biroju za rekonstrukcijo železnic, kjer je bil namestnik šefa za vzdrževanje prog. Toda že 1.3. 1940 je začel . .delati v Direkciji državnih železnic v Ljubljani kot statik za vodstvo konstrukcijskega oddelka, kjer je ostal vse do 31. 10.1945, ko ga prvič srečamo na našem gradbišču HE Moste-Žirovnica kot sektorskega vodjo. Za uspešno delo na tem gradbišču je prejel red dela II. stopnje. Nato je kot šef gradbišča delal na mnogih Gradisovih gradbiščih, vse do 1.3. 1957, ko ga je projektantska vnema začasno iztrgala iz naše sredine in se je kot projektant zaposlil pri Elektro-projektu in Tehniki. Toda kmalu ga je obšlo »domotožje« in 1. 3. 1967 se je zopet vrnil v Gradisove vrste, kjer je kot tehnični kontrolor delal vse do 15. 8. 1978, ko se je upokojil. Toda po upokojitvi si je privoščil le malo počitka. Kmalu se je vrnil za svojo delovno mizo in sklenil s podjetjem pogodbeno delovno razmerje za 4 ure dnevno. In kaj je delal na tem delovnem mestu? To pa že vedo povedati naši najmlajši gradbeni strokovnjaki, zlasti tisti iz oddelka za pripravo' dela, ki so večkrat prihajali po strokovni nasvet ali pojasnilo. Pokojni inž. Igor Omersa je bil zelo skromen, do sebe veliko preskromen človek. Tako smo šele sedaj, ko smo malo bolj natanko pogledali v njegove osebne dokumente, ugotovili, da je bil aktivist OF vse od leta 1941. Tako je moralo tudi biti, saj je bil gradbenik in takrat še »železničar«. Dragi Igor, odšel si od nas. Tvoje delovno mesto je ostalo prazno. Od 4. februarja na tvojem- koledarju na mizi ni več tvoje značilne kljukice, ki je pomenila, da si bil na delu. Svoje življenjsko poslanstvo si opravil častno, človeško. In kot takega te bomo ohranili v trajnem spominu. Franc Hočevar Od hale GH-2 do GH-7 »Težimo k poenotenju elementov, ne hal...« . Ko sem se pogovarjal z vodjo mariborskega razvojno konstrukcijskega biroja v tozdu Gradbena enota Maribor Petrom Rubinom, bjpl. gr. inž. mi je bilo takoj jasno, da b| lahko popisal vse strani v Gradisovem vestniku, če bi hotel opisati Vse, s čimer se ukvarjajo. Ti »ljudje v belem«, kakor jih radi imenujemo, so pravzaprav prisotni od zamisli do *‘e,er Rubin, dipl. gr. ing. ončne izvedbe elementa ali celot-ne8a objekta. Kar preradi pozabljamo, da so otanžne dvorane ali hale plod nji-ovega lastnega znanja. Skoraj ni {raja v Sloveniji, kjer ne bi mon-j^na skupina postavila halo ali : ?rHet iz elementov, ki so jih pro-! ktirali v tem biroju. Pa poglejmo, s 0? Vse se ukvarjajo. »Z razvojem ziroma projektno nalogo smo pri-g 1 ze okoli leta 1970, ko je inženir °Jan Špes s takrat še majhno sku-e n° razvojnega oddelka Gradbene °te Maribor zasnoval osnovno ontažno konstrukcijo hale Gh-2. vt° Projektu so naši delavci po-•pyVl*i skladišče Merkator v Ptuju. Je bil začetek razvoja konstrukcij °ntažnih hal in v novejšem času tudi marketov,« je uvodoma pojasnil tov. Rubin. Koliko tipov montažnih hal ste do sedaj sprojektirali? Takoj moram poudariti, da težimo k tipizaciji ali poenotenju elementov in .ne hal. Tako lahko poljubno sestavljamo elemente in jih dopolnjujemo po želji naročnika. Kot sem že povedal, smo pričeli s tipom hale GH-2, pred kratkim pa smo že opravili montažo hale GH-7. Omenili ste tudi markete? Poleg omenjenih proizvodnih dvoran lahko nudimo kupcem tudi široko paleto montažnih trgovskih paviljonov in večjih trgovskih hiš. Predvsem v severovzhodni Sloveniji lahko vidite kar nekaj takih. Samo ime — montažna hala — zveni nekako čudno. Za kaj vse jih lahko uporabimo? Res, nekako lepše slovensko zveni proizvodna dvorana, čeprav tudi to ne drži, saj lahko na primer halo GH-4 uporabimo kot odprto lopo, hlev, skladišče, telovadnico ali proizvodno dvorano. Ves Čas govoriva o montažnih elementih. Iz tega lahko sestaviš le skelet hale. Kaj pa streha in pročelje? Uporaba različnih strešnih elementov v fasadnih linijah omogoča raznovrstnost pri izbiri fasade, fasada je lahko zidana ali pa sestavljena iz horizontalnih oziroma vertikalnih elementov. Tudi na streho smo mislili. Prirejena je za različne vrste kritin, od navadne črne kritine in salonitnih plošč do betonskih ponev, konbini-ranih s svetlobnimi kupolami. V novejšem času uporabljamo tudi aluminijasto pločevino. V zadnjem času jq problem s toplotno energbijo. Kako je s toplotno izolacijo? Streho lahko toplotno izoliramo s polaganjem izolacijskih materialov neposredno pod kritino. Stene pa obdelamo klasično. , Kaj vas je vodilo k temu, da ste zamenjali palični nosilec v sistemu GH-4 pri razpetinah nad 20 m s sestavljenim ali tako imenovanim va-gonskim nosilcem, ki ga vidimo na sliki? Predvsem gre za transport elementa z običajnimi priklopniki, enostavno izdelvo sestavnih delov, sestavo na gradbišču in dvig že sestavljenega pa tudi za to, da uporabimo za montažo samo eno avtodvigalo. Torej je to nekaj podobnega kot sestavljanje »LEGO« kock? No, tako preprosto to seveda ni. Lahko pa na primer iz elementov hale GH-2, ki je predvsem namenjena za izgradnjo industrijskih hal, saj z dodatno obremenitvijo strešne konstrukcije z obešenimi transporterji in žerjavi, nosilnosti do 32 KN, sestavimo tudi skladišče, telovadnico, trgovski lokal ali celo pokriti bazen. Kako pa posamezne elemente »sestavite?« Pri stikovanju posameznih elementov hale smo težili k temu, da imajo elementi medsebojno armaturno vezavo in da so stiki elementov zaliti z krajevnimi betoni. Ta težnja in povezava glav fasadnih stebrov z robnimi nosilci je prispevala k togosti konstrukcije v horizontalni ravnini strehe. Tako sistem deluje kot monolitna konstrukcija. Ali nisva sedaj v najinem razgovoru česa preveč »odkrila«? Ne. Lahko povem, da z vsemi projektivnimi biroji zelo dobro sodelujemo, kar je danes pogoj za dobro delo. Poleg montažnih elementov, ki sva jih sedaj naštevala, kaj vse še delate? Verjetno ni betonskega ali jeklenega elementa v tozdu, ki ne bi tako ali drugače šel skozi naše roke. Tu pa so še montažni aneksi, ki smo jih razvili zaradi potrebe pomožnih prostorov različnih razponov in kon- strukcijskih višin, ki jih investitorji lahko uporabijo kot upravne, sanitarne ali pomožne spremne prostore k industrijskim halam, skladiščem ali pa kot samostojno obstoječe objekte. Večino vaših projektov realizirajo na obratih betonskih izdelkov na Pobrežju. Kako sodelujete z njimi? Razumljivo je, da eni kot drugi težimo k temu, da bi čim enostavneje, a hkrati varno in poceni, dali tržišču to, kar od nas pričakuje. Zato nam ni vseeno kakšen je izdelek v končni obliki. Moram pa reči, da se vodstvo OBRATA, pa tudi delavci trudijo, da dosežemo ta cilj, kar nam je do sedaj tudi uspevalo.' Žal pa so zaradi nerešenih lokacijskih problemov in utesnjenosti onemogočeni širiti asortiman izdelk'ov, s tem pa - smo tudi mi, projektanti, tehnološko vezani na obstoječe stanje. • Kako pa sedaj, v. zaostrenih gospodarskih razmerah? Že uvodoma sem omenil, da tipiziramo posamezne elemente in ne hale. To pa nam omogoča, da z malenkostnim preprojektiranjem že posežemo v »zeleni plan«, to pomeni, da postavimo montažne hleve in podobno. Kmetijstva pa tudi v teh stabilizacijskih časih ne smemo zanemariti. Poleg tega ne izdelujemo samo hal in montažnih trgovskih hiš. Tu je še cela vrsta drobnih betonskih elementov: betonski vinogradniški koli, gredce, robniki,ograje in podobno. Tako torej. To je delo projektantov v Gradbeni enoti Maribor. Delo fantov in deklet, ki se v belih plaščih sklanjajo nad računalniki in risalnimi deksami. Na videz prijetno delo. Toda, ko ga spoznamo pobliže, vidi mo, da jeza to delo potrebno veliko znanja, dodatnega učenja in velika mera odgovornosti. Besedilo in slike: Franjo Štromajer XXII. zimske športne igre Gradisovih delavcev Četrta zaporedna zmaga smučarjev iz Raven Športniki Gradisa smo se tudi letos polnoštevilno udeležili XXII. zimskih športnih iger Gradisa, ki so bile 5. marca na smučiščih Zatrnika in Zgornjih Gori j. Organizacije letošnjih zimskih iger se je lotila OO ZS tozda GE Ljubljana-okolica pod vodstvom predsednika organizacijskega odbora tov. Vekoslava Pečnika in pod pokroviteljstvom direktorja tozda tov. Jožeta Zajca v sodelovanju s komisijo za šport in rekreacijo pri konferenci OO ZS Gradisa. Tehnično izvedbo naših iger je izredno i)spešno opravil Servis za množične prireditve iz Ljubljane pod vodstvom tbv. Gojka Zalokarja. Posebno pohvalo za dovršeno organizacijo in zvedbo XXII. ZŠI Gradisa 83 zasluži tudi Generaltu-rist in osebje hotela Park in Jelovica. Prijateljskega merjenja moči se je udeležilo skoraj 400 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh gradisovih tozdov (razen Kopra) in delovnih skupnosti, katerim ni bilo v prvem planu samo doseganje rezultatov temveč tudi prijateljsko srečanje in medsebojno spoznavanje članov kolektiva Gradis, sa j se moramo zavedati tega, da nam bo enotnost in prijateljstvo, mesebojno sodelovanje in razumevanje ter ne nazadnje solidarnost veliko pomenilo v sedanji težki gospodarski situaciji ob pomanjkanju večjih del in zmanjšani investicijski potrošnji. Najboljši veleslalomisti in tekači so na zaključku, ki je bil v Kazini na Bledu prejeli priznanja in plakete. Po posameznih kategorijah objavljamo imena peterice najboljših, ki nas bodo zastopali na zimskih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije, ki bodo 12. in 13. marca na smučiščih Areha ter tri prvouvrš-čene ekipe, ki so prejele pokale. VELESLALOM I. Ženske do 30 let — posamezno 1. Barbara Starovasnik — Maribor 2. Janja Stanonik — LIO Sk. Loka 3. Bernarda Lap —PB Ljubljana 4. Zlata Hribar — LJ.-okolica 5. Damjana Bandelj — Jesenice Ekipno: 1. Maribor 2. DSSS 3. LIO Šk. Loka II. Ženske nad 30 let — posamezno 1. Slavica Kret — Ravne 2. Andreja Puc — KO Ljubljana 3. Joži Orel — IB Ljubljana 4. Polona Kejžar — LIO 5. Alenka Rojnik — Celje Ekipno: 1. PB Ljubljana 2. DSSS 3. Celje III. Moški do 33 let — posamezho 1. Alojz Poajnar — DSSS 2. Janez Mačič — Ravne 3. Miran Kert — Ravne , 4. Jure Deisinger — Lj.-okolica 5. Šumnik — Ravne Ekipno: 1. Ravne na Koroškem 2. DSSS 3. PB Maribor IV. Moški od 33 do 40 let — posamezno 1. Maks Čekon — Ravne 2. Srečko Kante — Ravne 3. Zvone Lešnik*— Ravne 4. Avgust Škrinjar — Ravne 5. Lado Lesjak — KO Ljubljana Ekipno: 1. Ravne na Koroškem 2. Ljubljana 3. PB Ljubljana Ravenčani Imajo v vseh starostnih skupinah dobre predstavnike, zato jim bo težko odvzeti primat V. Moški nad 40 let — posamezno 1. Jože Zupan — Jesenice 2. Tone Vidic — Jesenice 3. Tone Kopčaver—DSSS 4. Peter Rubin — Maribor 5. Anton Oman — LIO Ekipno: • 1. DSSS 2. Maribor 3. LIO Šk. Loka IX. Moški od 33 do 40 let — posamezno 1. Miran Frelih — LIO 2. Zvone Lešnik — Ravne 3. Alojz Kepic — Ljubljana 4. Milan Gajič — SPO 5. Andrej Horjak — Ravne Ekipno: 1. Ravne na Koroškem 2. Ljubljana 3-. Gradnje Ptuj Alojz Polajnar v razgovoru s predsednikom častnega razsodišča Janezo Vodopivcem je zmagal prepričljivo na naših igrah, kot tudi na ŠIG-u TEKI VI. Ženske do 30 let — posamezno 1. Janja Stanonik — LIO 2. Justina Rant — LIO 3. Anica Drobnič — Ptuj 4. Marjana Lapuh — Ravne 5. Metka Rebolj — IB Lj. Ekipno: 1. Ravne na Koroškem 2. LIO Škofja Loka 3. DSSS X. Moški nad 40 let — posamezno 1. Ciril Oblak — LIO 2. Pavle Stanonik — LIO 3. Štefan Premrl — SPO 4. Tine Merkež — Jesenice 5. Martin Primožič — LIO Ekipno: 1. LIO Škofja Loka 2. SPO Ljubljana 3. Jesenice Skupni ekipni vrstni red XXII- z*01 skih športnih iger Gradisa je bil- VII. Ženske nad 30 let — posamezno 1. Irena Mlakar — LIO 2. Mihaela Sedar — Ravne 3. Slavica Kret — Ravne 4. Ani Štupar — DSSS 5. Joži Orel — IB Lj. Ekipno: 1. Ravne na Koroškem 2. LlO Škofja Loka 3. DSSS- VIII. Moški do 33 let — posamezno 1. Zoran Zavolovšek — Ravne 2. Janez Kunšič — Jesenice 3. Alojz Polajnar — DSSS 4. Martin Oblak — Ravne 5. Alojz Moser — SPO Ekipno: 1. Ravne na Koroškem 2. Jesenice 3. LIO Škofja Loka TOZD točk« 1. GE Ravne na Koroškem 2. LIO Škofja Loka 3. DSSS Ljubljana 4. GE Maribor 5. GE Jesenice 6. GE Gradnje Ptuj 7. SPO Ljubljana 8. GE Ljubljana 9. GE Ljubljana-okolica 10. GE Celje 11. KO Maribor 12. OGP Ljubljana 13. PB Ljubljana 14. KO Ljubljana 15. PB Maribor 16. Interna banka Ljubljana 17. Nizke gradnje Maribor 1974.87 1885,8® 1579,8* 1349.7 1232.87 1187,37 1148.8 1113.87 794,8® 623,3 593, 591,$* 581-8 427, .295,!! | gtf Gradisove zimske športne iff* r 1984 bodo na smučiščih Koroške v °.(r nizaciji OO ZS tozda GE Ravne n» roškem. Snežni metež in megla sta izredno motila smučarje na progi XXI. zimske športne igre gradbenih delavcev Slovenije Borbenost vseh naših tekmovalcev se je na koncu dobro obrestovala I ! f S I 7 61 $ * i 10 it \> r v Ene najstarejših delavskih športnih iger so dobile novega zmagovalca — V Gradisa. Po številnih drugih mestih, Id smo jih osvojili smo končno “kusili slast zmage. Zato najprej vsem športnikom Gradisa iskrene čestitke a izjemen športni uspeh. . Letošnje, že 21. zimske športne •gre je izvedel SK Branik-Smučar-šola Pohorje pod pokroviteljstvom SGP Konstruktor iz Maribora, dne 12. in 13. marca na smu-Ca^kih terenih Areha na Pohorju. Kljub pesimizmu, ki je vladalo še Pred tekmovanjem zaradi pomanjkanja snega, so tekmovanja potekala brez večjih zastojev, saj so se Prizadevni organizatorji potrudili s Pripravo prog, za kar so ob koncu ekmovanja prejeli pohvalo vseh nastopajočih. Da vse le nebi potekalo ako, kot so si smučarji in organiza-°tji želeli, je zima ponovno poka-zala svoje »zobe«. Pravi snežni ^'har, ki je divjal med tekmovanjem veleslalomu v soboto vseeno ni btogel skaliti zagnanosti vseh smu-arjev, ki so se eden za drugim posejali med vratci. . ^e po prvem tekmovalnem dnevu Je kazalo, da bo boj za najvišja •besta tokrat še bolj izenačen kot do-Minimalne so bile namreč ra-•ke v skupnem seštevku po konč-lh tekmovanjih v vseh starostnih ategorijah. Za našo ekipo je največ točk prispeval naš zagnani športni redaktor Alojz Polajnar z osvojitvijo prvega mesta v svoji skupini. Tudi ostali člani ekipe so se srčno borili in prispevali vsak svoj del h končni zmagi, še posebno dekleta: Naslednji dan, ko je bilo tekmovanje v tekih, je bilo pravo nasprotje prejšnjega dne. Prekrasno sončno vreme je že v zgodnjih jutranjih urah ogrelo tekmovalce, še bolj pa jih je sama proga. Drug za drugim so prisopihali skozi cilj, Še najbolj sveža od naših je pritekla Janja Stanonik, kar se je poznalo tudi na rezultatu, saj je dosegla odlično prvo mesto. Tudi drugi dan je bila naša ekipa izredno homogena,*predvsem glede rezultatov, saj noben od članov ekipe ni imel kakšnega spodrsljaja, kar je bilo dovolj za skupno zmago. Podrobnejši rezultati po posameznih kategorijah pa so naslednji: VELESLALOM Ženske nad 40 let: 1. Boža Trefalt (Gradbinec), 4. Joži Kocjančič, 15. Ani Štupar ženske od 30—40 let: 1. Draga Kleindinst (Gradbinec), 15. Joži Orel, 17. Andreja Puc, 35. Martina Pošebal. ženske do 30 let: 1. Sonja Jagodič (Zarja), 2. Janja Stanonik, 4. Bernarda Lap, IS. Barbara Starovasnik moški nad 50 let: 1. Alojz Vrtovec (Ingrad), 3. Stane Stanonik, 7. Marjan Starovasnik, 12. Anton Oman moški od 40—50 let: 1. Marjan Lavtar (Elim), 15. Jože Zupan, 54. Tone Kopčavar, moški od 30—40 let: 1. Andrej Soklič (Tržič), 10. Marjan Zupan, 15. Maks Čekon, 43. Srečko Kante, 53. Črt Božič, 70. Lado Lesjak, 72. Alojz Kepic moški do 30 let: 1. Alojz Polajnar, 9. Miran Kert, 20. Janez Mačič. TEKI ženske nad 40 let: 1. Vera Vouk (Geod. z.), 6. Ani Štupar* 9. Joži Kocjančič ženske od 30—40 let: l.NaniPer-šin (SCT), 10. Mihaela Sedar, 12. Joži Orel, ženske do 30 let: 1. Janja Stanonik, 4. Justina Rant, 5. Anica Drobnič, moški nad 50 let: 1. Bogdan Rečnik (Cevovod), 3. Anton Oman, 9. Stane Stanonik, moški od 40—50 let: 1. Valentin Rozman (Bohinj), 5. Pavle Stanonik, 6. Ciril Oblak moški od 30—40 let: 1. Filip Kalan (Gradbinec), 15. Miran Frelih, 21. Alojz Kepic, 34. Zvone Lešnik, moški do 30 let: 1. Metod Pibernik (Graditelj), 5. Zoran Zavolov-šek, 21. Martin Oblak, 23. AlojzPo-lajnar. SKUPNI VRSTNI RED TOČK L Gradis 1.222,48 2. SCT 1.153,88 3. Gradbinec 1.126,76 4. Kograd 973,21 5. Geod. zavod 945,70 6. Tržič 942,42 7. Ingrad 835:70 8. Grosuplje 830,66 9. Konstruktor 798,19 10. Zarja 438,45 Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli zaslužena priznanja, skupni zmagovalec pa bo prejel pokal na slovesni razglasitvi Ob dnevi gradbincev. Ob podatku, da je na igrah sodelovalo preko 1200 tekmovalcev, moramo ob koncu pohvaliti prizadevne organizatorje, da so kljub tolikšnemu pomanjkanju snega tako kvalitetno organizirali tekmovanje. Del tekaške ekipe čaka na razglasitev rezultatov 10 — GHAUJSOV VttilNIK Razvojno tehnološki center novih Kovinskih obratov Ljubljana Sodobna lakirnica Tozdi so združili sredstva za novo tovarno Sodobna tehnologija in nov proizvodni program — ________ osnova bodočih uspehov Pod naslovom »Kovinski obrati Ljubljana so se preselili v nove prostore« smo v prejšnji številki podali le kratko informacijo o tem dogodku in obljubili, da boste več o novih prostorih lahko brali v naslednji številki. Obljuba tlela dolg in sedaj je pred vami obljubljeni daljši zapis. V Gradisu smo že dalj časa čutili potrebno po gradnji sodobne tovarne strojev in gradbene opreme. Ravno zato so se delavci Kovinskih obratov Ljubljana na zboru delavcev, ki je bil 23,novembra 1978 leta odločili, da se začne postopek za pridobivanje primerne lokacije za gradnjo novih objektov v meščanski industrijski coni MP-3/8. Temu je sledila izdelava investicijskega elaborata, katerega je izdelala skupina, ki jo je vodil tov. Jože Repše, direktor tozda Kovinski obrati in Gregor Oblak, odgovorni vodja projekta, v skupini pa so še bili: Vinko Cotič in Franjo Hajdinjak iz Kovinskih obratov Ljubljana, Anka Grandič, Milka Marc-Klobovec in Anton Kopčaver iz Delovne skupnosti skupnih služb ter sodelavci Gospodarske zbornice Slovenije — ITEO. Na osnovi elaborata in ostale potrebne dokumentacije je bilo 17. junija 1980 leta izdano lokacijsko dovoljenje in 24. septembra istega leta gradbeno dovoljenje za gradnjo tovarne gradbene opreme in strojev (proizvodna hala), razvojno-tehno-loškega centra in skladišča vnetljivih tekočin. Gradbene projekte ie v celoti izdelal Gradis tozd Biro za projektiranje Ljubljana. Odgovorni projektant za proizvodno halo in skladišče vnetljivih tekočin je bil Osvin Novak, za t vojno tehnološki center pa Juri j Maleševič. Za tehnologijo proizvodnje je poskrbel tim Kovinskih obratov Ljubljana v sodelovanju s t-"r'T r>bovlie, Inženiring biro; nženirin- ž?om f ■.."se pro- jekte za strojne in elektro instalacije je izdelal IMP. Datum, ki označuje začetek gradnje je 10. november 1980. leta. Gradbena dela je izvajal Gradis, tozd GE Ljubljana-okolica pod vodstvom Alojza Kepica. Intenzivneje se je začelo graditi v začetku leta 1981, ravno v času, ko smo v naši domovini začeli omejevati investicijsko potrošnjo, tako da je tudi ta investicija prišla pod drobnogled posebne komisije, ki je dala zeleno luč za nadaljevanje gradnje. Drugič je komisija ogledala naše gradbišče pred letom dni, točneje 26. marca 1982. leta in ugotovila, da je investicija družbeno in ekonomsko upravičena ter da se z deli lahko nadaljuje. V času gradnje je bila ustanovljena tudi skupina za vodenje in spremljanje gradnje investicije, ki jo je vodil Andrej Rogač, za finančno poslovanje je bila zadolžena Tončka Plesec, za koordinacijo in opremo Vinko Cotič in za uvajanje nove tehnologije Franjo Hajdinjak. Ves čas gradnje je nadzor izvajal Lo-kainvest iz Škofje Loke. Vodja nadzora je bil Peter Rozman, za izvajanje gradbenega nadzora je bil odgovoren Martin Petan, za izvajanje nadzora strojnih instalacij Rudi Triler in za nadzor elektroinstalacij Bojan Kovač. Pri gradnji nove tovarne gradbenih strojev in opreme je do polnega izraza prišla solidarnost Gradisovih tozdov, ki so z združevanjem sredstev pmogočili to gradnjo, vendar kljub temu vsi tozdi še niso izpolnili svoje obveznosti, saj tozd GE Ljubljana ni v celoti poravnal planiranega zneska, kar sedaj otežkoča končanje investicije. Poleg teh združenih Gradisovih sredstev se je investicija financirala iz naslednjih virov: lastna sredstva Kovinskih obratov Ljubljana, združena sredstva drugih delovnih organizacij, kredit Ljubljanske banke za osnovna sredstva, kredit Razvoj-no-gospodarske skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, blagovni kredit za opremo in kredit pri gradisovi Interni banki. Zunanji partnerji, ki so združevali sredstva za gradnjo nove tovarne opreme in gradbenih strojev so bili: Lokainvest Škofja Loka, Dinara Beograd, SGP Grosuplje, ITEO — Gospodarska zbornica Slovenije, Primorje Ajdovščina, SGP Pionir Novo mesto, SCT Ljubljana, Stavbenik Koper, STTTrbovlje, Splošno kovinsko podjetje Ajdovščina, Mli-nostroj in Kovina Visoko pri Sarajevu. Predračunska vrednost investicije, ki jo je potrdila tudi Ljubljanska banka, je bila 497,033 milijonov dinarjev. Med gradnjo je seveda prišlo do določenih podražitev in dodatnih več del, gre predvsem za povečanje razvojno tehnološkega centra, v katerem bodo poleg Kovinskih obratov Ljubljane tudi prostori za novoustanovljeni tozd Inženiring, za Centralni laboratorij in za tozd GE Ljubljana, ki se bo preselil iz občine Ljubljana Center. Tako je bilo do konca lanskega leta v to investicijo, ki pa še ni končana, vloženo 583,621 milijonov dinarjev, predvideva p3 se, da bo končna vrednost investicije, ko bo koncem letošnjega leta zaključena, okrog 641 milijonov dinarjev. Zemljišče, na katerem stoji omenjena novogradnja, ima površino 7 hektarjev. Proizvodna hala ima površino 13.400 kvadratnih metrov (ne pa 28.000 kvadratnih metrov, kot smo pomotoma zapisali v prejšnji številki) in bo omogočila Kovinskim obratom posodobitev in razšri-tiev proizvodnega programa ter uporabo moderne tehnologije. S tem sp se povečale proizvodne zmogljivosti, kar bo omogočilo večji plasman naše gradbene opreme in strojev tudi na zunanja tržišča. Razvojno-tehnološki center ima šest nadstropij in skupno površin0 6000 kvadratnih metrov, skladišče vnetljivih tekočin pa 350 kvadratnih metrov. c.p. Regalno skladišče v katerem bodo zaloge računalniško vodene ^.Ts^e8a delavca bi morali postopno uvesti »socialni karton«. Uresničiti stališče izražena v programu ZK in posebno pozornost posvetiti usposablja-nlu strokovnjakov — socialnih delavcev, je med ostalim zapisano v dokumentu »Temelji in okviri dolgoročne socialne politike«, ki ga je sprejela •vomisija zveznih družbenih svetov za vprašanja gospodarske stabilizacije, •“.Kraigherjeva komisija. Vsled pravilnejšega razumevanja pojma socialne politike menimo, da se morajo z bistvom tega dokumenta seznaniti vsi delavci, samoupravni organi JHiPO^Zaradi obsežnosti dokumenta je socialna služba pripravila zgoščen Vse analitično gradivo, ki je bilo zbrali tU(*i sami Temelji in okviri dolgo-ocne socialne politike, kažejo, kako bi-em sta povezanost in integriranost gospodarske in socialne politike, gospodar-®®a 'n socialnega razvoja in kako je v v^no-rc^evanje socialnih problemov okviru izolirane socialne politike, glede gospodarsko politiko. Vendar mora „ ' gospodarska politika, če pri njej ne da i*evam° narave povezanosti gospo-zm Ske®? razvoja s socialnimi cilji in rani era™ socialističnega samoupravljala, očitno zaiti v hude težave, kar vodi maličenja narave socialne politike: nj.,ernaria se njen razvoj in krepi zaščitni , a v*°8a države, namesto da bi bila so-.j n? Politika odločilno orodje, ki bi, toženo z gospodarsko politiko, vodilo ■stvenim družbenim spremembam, d |V°mno smo v minulem razdobju dek t ze*° Pomemben socialni napre-stih af naPredck pa je v večji meri sad ni 'istega razvoja materialne proizvod-Dik ,'n nobenih dejavnosti, v manjši pa razve.ca zavestno vodene in združene so, da bo takšna praksa gospo- ' ročn C-®a razvoja uresničevana v dolgo-kari:Clsem obdobju, zlasti v zadnji de-^gospodarskega razvoja. van: e tanjša motiviranost, pa zmanjše-ciair,. raz,v°jne in preventivne vloge so-Vse to Putike ter krepitev zaščitniške — od| ,Je se učvrščevalo naravo državnega D ,anJ.a 0 zadovoljevanju potreb. Pravi'° osnovni sestavni del samou-Prav|^anla 'n iz tega izhajajo tudi vse bistvi'?rvse odgovornosti delavcev. Iz ki jju dela izhajajo tudi socialne pravice, in v, VeUavljamo po načelu solidarnosti ZzaJemnosti. zdrjV nosilci odločitev — organizacije kraje?ne®a dela in njihove asociacije, reSn„ nP skupnosti, samoupravne inte-tične VkuPnosti kot tudi družbenopoli-ciaino ^npnotti, morajo načrtovati so-sp0(|a Poutiko hkrati z načrtovanjem goliti^ $kega razvoja in gospodarske po- vati°k a'na Politika mora aktivno prispe-kot tudc? otnemu družbenemu razvoju i$ ed 1 h gospodarski učinkovitosti, kar ^rtovanja ^'stvenih ciljev socialnega na- Pa dsamezna vprašanja socialne politike rat,1° uresničevati s posebnimi mehanizmi in oblikami delovanja socialne politike, ki se predvsem nanašajo na socialno zaščito. Pri tem bi morali v praksi uresničiti določila stališča, izraženega v programu ZK, in posebno pozornost posvetiti usposabljanju strokovnjakov — socialnih delavcev, kot tudi v resoluciji z 10. kongresa o socialni politiki, da je treba spodbujati socialno delo kot specifično ■dejavnost pri doseganju ciljev socialne politike in humanizacije življenjskih in delovnih razmer. Pri uresničevanju socialne varnosti imajo posebno pomembno mesto centri za socialno delo. Vsaka večja organizacija, bi morala imeti socialnega delavca, ki naj bi skupaj z drugimi nosilci socialno varstvene funkcije urejal vsa pomembna vprašanja socialne politike. Socialno delo v zdravstvenih ustanovah naj bi pomagalo urejati socialne razmere, ki se pojavljajo kot ovira pri hitrejšem zdravljenju bolnikov. Zaradi tega bi v vsaki zdravstveni ustanovi, stacionirani ali ambulantni morali ustanoviti službo za strokovno socialno-delo. Zaradi razvoja preventivnega socialnega dela je še posebej pomemben razvoj socialnega dela v krajevni skupnosti, da bi se kar najširši krog občanov vključil v aktivnost socialne zaščite. Torej bi se moralo socialno delo uveljaviti v vseh delovnih in življenjskih okoljih, saj bi mnoge socialne probleme' lahko preprečili, kar bi vplivalo na nastajanje ugodnejšega socialnega ozračja, katerega učinki bi se kazali tudi v večji gospodarski učinkovitosti in družbeni produktivnosti. V desetletju pred koncem našega stoletja naj bi dosegli celovito, učinkovito in tehnološko visoko raven organiziranja združenega dela na vseh področjih ter popolno obvladovanje ekonomskega in socialnega razvoja, dosledno delitev na temelju delovnega prispevka in razredne solidarnosti, polno uveljavitev proizvodnega in ustvarjalnega dela, polno zaposlenost, skrajševanje delovnega časa nasploh, novo vsebino potrebe prostega časa, izoblikovanje novih potreb kot rezultat nove tehnologije, pa tudi spremembo delovnih in življenjskih razmer; v bistvu bi morali socialne razlike (v ekonomskem pomenu) omejiti v meje delovnih dosežkov in doseči socialno varnost na temelju rezultatov dela ne pa delovnega mesta. V preteklosti se je socialna politika podrejala gospodarski politiki ob izrazitih značilnostih državne intervencije zgolj s ciljem socialne kurative, ko je šlo za gospodarske probleme. Razvojna in preventivna funkcija socialne politike sta bili zanemarjeni. Socialna politika se ie torej po metodah v veliki meri urpsni-.ovulu kot :t.. s niška in po obsegu sredstev kot restriktivna. V okviru nastajanja dolgoročnega sta-bilizcijskega programa moramo socialni plati posvetiti vso ustrezno pozornost. Izoblikovati moramo cilje, etape, mehanizme in nosilce takšne politike ter ustvariti take pogoje za to, da gospodarska in socialna politika postaneta enakopravna dela celovite razvojne politike. Bistvo tega je, da socialna politika v razmerah stabilizacije tudi sama pomaga odpravljati gospodarske in socialne težave. Zagotavljanje možnosti za zmanjšanje neupravičenih socialnih razlik ter odločen in trajen boj proti tem razlikam sta nerazdružljivi del socialne politike, čeprav je to tudi vprašanje socialističnega samoupravnega razvoja v celoti. Na področju socialnih razlik, ki so povezane z načelom delitve po delu ali solidarnosti, je v zadnjih desetletjih prišlo do bistvenih sprememb. Globalne razlike v osebnih dohodkih na podlagi dela so zelo majhne:skomaj 15 odstotkov celotne mase osebnih dohodkov bi morali prerazdeliti, da bi vsi zaposleni imeli enake osebne dohodke. To kaže, da takšno zmanjševanje razlik v osebnih dohodkih v resnici spodkopava načelo delitve po delovnih rezultatih in da spodbujevalna vloga osebnih dohodkov na podlagi dela peša. Program gospodarske stabilizacije predvideva visoko stopnjo motiviranosti za delo in delovne rezultate, zato je treba prakso uravnilovke opustiti in uveljaviti delitev na podlagi delovnih rezultatov in delovnega prispevka. Družbene dejavnosti zavzemajo v razvoju družbe še posebej pomemben položaj, ker z njihovim uresničevanjem na podlagi načela solidarnosti in vzajemnosti zadovoljujemo naše skupne potrebe. Za socialno varstvo je v naši družbi še zmeraj značilen boj proti tradicionalnem obravnavanju tega področja, po katerem je to le socialna skrb in varstvo prizadetih, nesposobnih in sploh obrobnih družbenih skupin. Od tod tudi neustrezno obravnavanje posameznih oblik socialnega varstva ter počasno razvijanje družbenogospodarskih odnosov na tem področju. Socialno varstvo je pravica vsakega posameznika do določenih oblik družbenega varstva in pomoči, kadar jo potrebuje. Cilj socialnega varstva je predvsem preventiva, to je, da pomaga posameznikom, ki ne morejo sami skrbeti zase, oziroma družinam, ki ne morejo skrbeti za svoje otroke. V naslednjem obdobju lahko (poleg klasičnih) pričakujemo tudi pojave novih socialnih problemov, ki bodo socialni položaj družbe zelo zapletli, od službe socialnega varstva pa zahtevali nov pristop in aktiven odnos, raziskovanje in spoznavanje potreb delovnih ljudi in občanov, zaradi pravočasnega ukrepanja in preprečevanja nadaljnih socialnih problemov. Socialni problemi nastajajo tako v mestu kot na podeželju. Vse več je otrok, katerih razvoj motijo družinske razmere, otrok in mladine z vedenjskimi motnjami, otrok ločenih staršev, narašča število ljudi, zlasti otrok in mladine s psihofizičnimi motnjami, razširja se alkoholizem kot bolezen in tudi kot negativni družbeni pojav, ki ustvarja velike probleme na vseh drnžbenin področjih. Posebno .iško števili. (1 milijon) evidentiranih alkoholikov, predvsem pa razširjanje alkoholizma med mladino. Zelo pomembno je, da so tisti, ki odločajo in vsi občani obveščeni o gibanjih na področju socialne politike in socialnega razvoja. Sedanja obveščenost je slaba) pogosto enostranska in odvisna od tre- ■ nutnega položaja, zaradi česar ne more vplivati na angažiranost ljudi za reševanje njihovih lastnih problemov. Statistika to problematiko zanemarja — skoraj bi lahko rekli, da jo podcenjuje — zaradi česar nastaja možnost za manipuliranje z informacijami, kar lahko pripelje do socialne demagogije. Pomanjkanje objektivne informacije je eden od razlogov za improviziranje v socialni politiki, ki je zdaj zelo izrazito vzrok za »ad hoc« rešitve posameznih problemov, kar je gledano dolgoročno, zelo neugodno. Raziskovanje je na tem področju popolnoma zapostavljeno, pa tudi interesa.za rezultate raziskav je premalo. Problemi, socialne politike so problemi vsakdanjega življenja, zaradi česar je zares nepojmljivo, da nosilce odločanja tako malo zanima sistematično raziskovanje tovrstnih pojavov. V vseh organizacijah združenega dela bi morali za vsakega delavca postopno uvesti »socialni karton«, na katerem bi zbrali vse potrebne informacije o socialnem položaju delavca in njegove družine, informacije, ki bi služile kot osnova za izvajanje ustrezne socialne politike. Iz take evidence v delovnih organizacijah bi se ustrezno število podatkov prelivalo v krajevne skupnosti, te pa bi morale zagotoviti informacije o drugih občanih (upokojenci ipd). Te podatke bi morali uporabljati pri načrtovanju socialne politike v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Socialna politika ne bi smela še naprej krepiti svoje"*lplošne varstvene funkcije, kakršna je značilna za sedanji trenutek, čeprav bodo razmere tak pristop objektivno spodbujale. V sedanjem obdobju in naslednjih letih moramo iskati ustrezno ravnotežje in uveljavljati tesno povezanost med gospodarsko in socialno politiko. Eno od najpomembnejših aktualnih vprašanj socialne politike je uresničitev ustrezne rasti zaposlovanja, kar je pogojeno predvsem z uspešnostjo gospodarske politike. Potrebno je doseči, da bo vsakdo, ki bo izpolnil potrebne pogoje, odšel v pokoj, izpolnitev pogojev za predčasno upokojitev in za delo s skrajšanjih delovnim časom, dvojno delovno razmerje dopuščati samo kot izjemo, omogočiti moramo širše možnosti za delo s skrajšanim delovnim časom in skrajšer vanje delovnega časa, kjer se dela v težavnih delovnih razmerah in več izmenah. Dosledneje bo treba zamenjevati poslovne in tehniške kadre, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe in dosegajo slabe delovne rezultate, prekvalificirati brezposelne, v skladu s kadrovskimi potrebami pa tudi zaposlene. '• Temelji in izhodišča dolgoročne Socialne politike so podani, na nas pa sedaj je, da jih uresničujemo in spravimo v življenje. Ali se bomo v Gradisu znali orga-. nizirati in pristopiti reševanju sociahte problematike bo pokazal čas. r livo pripravil: RvJ. 40-letnlca Inženirskih enot JLA Gradis je tesno povezan z inženirci Inženirske enote Jugoslovanske narodne armade praznujejo svoj dan v spomin na uspešno opravljeno nalogo saj je 7. marca minilo natanko 40 let, ko so inženirci uspešno porušili, nato pa zgradili nov most preko Neretve in tako omogočili umik enotam operativne grupe Vrhovnega štaba NOV in POJ ter rešitev 4000 ranjencev. Zaradi uspešno izvršene nai »g'; je ta dan kasneje proglašen za dan inženirije. Aprila 1945. leta pa je bila ustanovljena gradbena brigada, ki je 3. maja 1945 dobila ime 1. inženirska brigada Vli. korpusa. Potem ko je uspešno opravila vrsto nalog, so jo novembra 1945 ukinili. Svojo opremo, tovornjake, buldožerje in vso tehniko je postopoma predal podjetju Gradis. Gradis »svoje« brigade ni pozabil in je leta 1977 prevzel pokroviteljstvo rad enoto. Ptujčani so ji za leta 1945 obnovljeni most podelili plaketo, občina Ljubljana Center pa domicil. V Ljubljani pa deluje tudi brigadni odbor, ki neguje tradicije borcev-inženircev. Bojnega izročila 1. inženirske brigade VIL korpusa ne negujejo le nekdanji borci, temveč tudi inženirska enota iz Celja, ki ji poveljuje Sava Neškovič. Ta enota je stalno med najboljšimi enotami svojega ranga ljubljanskega armadnega območja. »Naša osnovna naloga je, da se učimo in usposabljamo v vseh vojaških veščinah, posebej pa v naših — inženirskih. Vendar medtem ko se učimo, tudi gradimo. In to je tudi naša prednost. Verjetno smo edini rod vojske, ki to zmore. Za nami ostajajo ceste, vodovodi, mostovi. Ko se boste vozili od Zatmika na Pokljuko, od Sevnii e iroti Mokronogu ali prečkali Kolpo, Savo, Mirno, Voglajno, Hudinjo in še mnoge druge reke. se spomnite, da so vse to zgradili inženirci JLA.« S temi besedami je stare ;ina Sava Neškovič jedrnato predstavil svojo enoto, ki je v zadnjih betih letih bila trikrat najboljša ene tč. ljubljanskega armadnega območja, prejela je srebrno plaketo JLA in bila odlikovana z redom za vojaške zasluge z zlatimi meči. Zadnjih pet let je ta enota naredila za 400 milijonov dinarjev, objektov. Pri tem so se i tženirci usposobili za kakovostno in hitro delovanje v primeru vojne. Se posebej so ponosni na tc, da so iireli pri učenju in delu vsa ta leta zelo malo poškodb. Lani niso imeli craktično nobene, razen nekaj manjših prask. Varstvo pri delu je sestavni del učenja, brez nje pa ne začnejo nobenega dela. Inženirske enote JLA so doslej sodelovale pri gnidr ji številnih vojaških in drugih infra strukturnih objektov. Zgradili so teč letališč, 9015 kilometrov cest 1741 mostov v skupni dolžini 33 kilometrov, 117 predorov in okoli 700 kilometrov železniških prog, s >dulovali so pri gradnji številnih voJo/odov, ureja- Svoje vsakodnevno delo so vojaki iz Celja predstavili lansko leto na manjši razstavi v Gradisu llrtiiš S < Del arhivskih posnetkov, ki jih skrbno hranijo V inženirski enoti v Celju nju rečnih tokov, Športnih igrišč, spomenikov ter pomagali v mnogih naravnih nesrečah. Med služenjem vojaškega roka v inženirskih enotah si je pridobilo kvalifikacijo več kot 100.000 upravi jalcev gradbenih strojev, minerjev, mizarjev itd. Samo v zadnjih.dveh letih je inžene-rija naredila za približno 2,8 milijarde dinarjev raznih objektov. Enota, ki ji poveljuje Sava Neškovič je lani naredila za približno 25 milijonov dinarjev gradbenih, inženirskih in drugih del. Tako so si sami uredili športna igrišča v vojašnici, delali so cesto od Iga proti Ku-reščku, zgradili so vodovod v Sevnici in postavili leseni most čez Hudinjo. Tudi letos bodo šli s svojimi stroji in znanjem na pomoč občanom po vsej Sloveniji.' Čaka jih vrsta zahtevnih del, njihova skupna vrednost pa bo nekaj več kot lani. V inženirski enoti v Celju so vsi vojaki člani zveze socialistične mla- dine, kar ena četrtina vojakov je v ZK. Sekretar osnovne organizacij6 ZK Radovan Tkalec, pove, da J6 temeljno vodilo vseh komunistov geslo »delaj, kot delam jaz«. ^ osebnim zgledom mora vsak člau partije potrjevati svoje članstvo, najprej pa seveda mora potrditi, da je primere^ za sprejem v ZK. V vsakem kandidatu za sprejem najprej mora razpravljati mladinsk? organizacija in še posebej aktiv ZK-Dobra politična naravnanost vojakov prihaja do veljave tudi po odhodu iz vojske. Nekdanji voj a*1 se uspešno vključujejo v družbenopolitično življenje v domačem okolju. Vši delavci Gradisa želimo inz6' nircem iz Celja veliko sreče ob nj> hovem jubileju ter obilo uspehov]^, vsakodnevnem učenju in deluJti-P1 čaka v letošnjem letu Besedilo in slik*-C. PAVLIN Razširjena seja Konference OO ZK Gradbene enote Ravne Razširjene seje OO ZK tozda GE Ravne na Koroškem so se udeležili tutji predsedniki komisij in delegacij v našem tozdu ter vodilni delavci v strokovnih službah. Po uvodnem poročilu sekretarja Huberta Torn-čiča se je vnela bogata in živahna diskusija. Tako je nekaj več bilo povedano o družbenopolitičnem delu v samoupravnih organih, v luči dejstev, da je precej delegatov v različnih samoupravnih telesih in družbenopolitičnih organizacijah precej neaktivna. Samokritično je bilo spregovorjeno tudi o delu in disciplini v naši temeljni organizaciji ter nakazane akcije idejnu-političnega dela za bodoče, pri čemer bodo morali odigrati ključno vlogo člani ZK saj to od njih zahteva, poleg ostalega tudi tez gospodarski položaj v katerem se J znašla celotna naša družba. , V prihodnjem obdobju bo tre ^ posvetiti več pozornosti pred vse produktivnosti dela, ki je zadJ. čase precej nizka in pa spodbuj inovacijsko dejavnost, od katere^, odvisen napredek v tozdu ter uvaj sodobnejšo tehnologijo dela. Izb°J_ šave in koristne predloge v px° zvodnem procesu je treba ustf neje nagrajevati saj prinašajo P ^ cejšnje materialne prihranke- % pozornost bo treba posvetiti 1 ■ kadrovanju delavcev v tujino, * nas v inozemstvu lahko zastopa samo dobri delavci in dobri samo pravljalci. Besedilo in"5* -v . Rudolf Ludvik Razpis Sodelujte na 5. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije. Prijave zbira Komisija za kulturo Gradisa do 1. aprila Republiški odbor sindikata grad-hen'h delavcev Slovenije je zaupal Organizacijo V. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije GIP !ngrad Celje. Organizacijski odbor ,e sklenil, da bo srečanje v Celju od '• do 10. junija letos. Likovna raz-stava bo v avli Ingrada, literarni večer, nastop instrumentalnih ansamblov in folklornih skupin v sindikalni dvorani Ingrada, revija pev-skih zborov in godb na pihala pa v korani Tehniške šole v Celju. S tem razpisom vljudno vabimc^ y$e kulturne ustvarjalce iz vrst gradičev, naj svoje ustvarjanje pred-stavijo širši javnosti in obogatijo to radicionalno prireditev. Za sodelo-vanje se lahko prijavijo delavci gradbenih in montažnih organizacij, "tdustrije gradbenega materiala, Projektivnih organizacij, včlanjeni v Slndikatu gradbenih delavcev, učen-?> ^udenti, profesorji in drugi de-avci gradbenih šolskih centrov, srednjih gradbenih šol ter fakultete a arhitekturo, gradbeništvo in geo-*zijo. Sedež delovne organizacije 3,1 šole mora biti v Sloveniji. ■ kulturno srečanje gradbenih de-avcev Slovenije z.t^ma naslednja Področja: " likovno in fotografsko, ~~ ročna dela (tapiserije) " literarno, glasbepo in folklorno. ^a vsa pojasnila lahko pokličete P° telefonu številka (063) 27-612 ^Jarto Ograjenšek (tajništvo sa-oupravnih organov), Vilija Šu-erja (propaganda) ali Franca Ber-guica (direktorja kadrovsko-prav-ega sektorja). ^kTEČAJ ZA LIKOVNA '^ FOTOGRAFSKA DELA V okviru V. kulturnega srečali3 gradbenih delavcev Slovenije °mo organizirali razstavo likovnih ,,e 'n fotografij, ki bo v Celju od 7. 0 10. junija 1983. j Izbor predloženih likovnih del fotografij bo opravila tričlanska Rokovna žirija, ki jo bo imenoval ganizator. Žirija se bo pri izboru ^Uala po kriteriju kakovosti, izvj ^snovn' P°g°j je, da so dela Vsak likovnik Oziroma fotoa-()jjiter lahko pošlje več del, ki še niso a razstavljena na kulturnih sreča- tjih gradbenih delavcev. 8. Organizator bo izdal almanah z objavo vseh sodelujočih V. kulturnega srečanja gradbenih delavcev. 9. V prijavi navedite ime in priimek osebe ter njegovo telefonsko številko, s katero se naj organizator povezuje. NATEČAJ ZA ROČNA DELA (TAPISERIJE) 1. V okviru V. kulturnega sreča- nja gradbenih delavcev Slovenije bomo organizirali tudi razstavo ročnih del, tokrat izključno tapiserije (razne tehnike). / 2. Izbor predloženih tapiserij bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki jo bo imenoval organizator. Žirija se bo pri izboru ravnala po kriteriju kakovosti. 3. Osnovni pogoj je, da so dela izvirna. 4. Vsak sodelujoči lahko pošlje največ dve tapiseriji, ki pa naj ne bodo večje od 1,5 m. 5. Organizator bo izdal almanah, z objavo vseh sodelujočih. 6. V prijavi navedite osebo, s katero se naj organizator povezuje. NATEČAJ ZA LITERARNA DELA a) sodelujejo lahko avtorji: — s prozo, — s poezijo Prispevki so l;.hk‘o napisani v katerem koli jeziku jugoslovanskih narodov in narodnosti. Svoja dela za natečaj pošljite v treh tipkanih izvodih, in sicer največ po: — tri pesmi, dve črtici ali krajši noveli, — potopis, — eno daljše prozno delo ali samo odlomek. Vsak avtor naj sporoči, če bo svoje delo.predstavil sam ali morda drugi recitator. b) sodelujejo lahko dramske skupine: — z recitali, — s krajšim gledališkim delom. Vsa dela bo prebrala strokovna žirija, ki bo tudi predlagala načinpred-stavitve ana literarnem večeru'. NATEČAJ ZA PEVCE, GLASBENIKE IN FOLKLORNE SKUPINE Prijavo se lahko: — najmanj oktet (moški ali ženski) — moški, ženski ali mešani zbori. Okteti, oziroma zbori, ki. žele nastopiti na kulturnem srečanju, naj pošljejo organizacijskemu odboru 5. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije - celje 1983 svoj program najkasneje do 8. aprila 1983. V njem naj bo vsaj pet pesmi. Da ne bi več zborov nastopili z istimi pesmimi, si organizator pridržuje pravico dokončne izbire del, zato prosimo, da v programu označite tri dela, ki bi jih želeli izvesti na kulturnem srečanju. Če se bo organizacijski odbor odločil za skupen nastop pevskih skupin, bo vsem prijavljenim posredoval notno gradivo do 10. maja 1983. Na instrumentalnem področju sodelujejo: — godbe na pihala, — instrumentalni ansambli — izvajalci resne ali narodne glasbe, — vokalnoinstrumentalni ansambli zabavne ali narodnozabavne glasbe. Organizator si pridržuje pravico odločitve, da bodo ansambli narodnozabavne ali zabavne glasbe nsto-pili na posebnem večeru narodnozabavnih in folklornih skupin ali na družabnem delu kulturnega srečanja. Iz posveta predsednikov za kulturo ka ^ppuščene so vse običajne sli-itifS ,'n risarske tehnike, kiparske ni,8rafične tehnike. Vsebina likovni je svobodna, fj: '. Za črnobel? in barvne fotografe Je vsebinska tema gradbeništvo Sradbeni delavec. bj| 'v Zaželjeno je, naj bi slike ne f0t^Slrše od enega metra. Grafike in Cen grafije naj bodo formata 30x40 j, 'metrov ali iz tega formata izve- Napovedani poset smo kulturniki Gradisa imeli 2. 3. 1983 v veliki sejni sobi na Šmartinski 134' a v, Ljubljani. Žal pa udeležba ni bila popolna saj je skoraj polovica predstavnikov manjkala brez opravičila. Menim, da IO O OS ne bi smeli dovoliti takšnega obnašanja in bi bilo prav. da se v bodoče podobnih srečanj udeležujejo vsi. Uvodoma so predsedniki komisij za kulturo spregovorili o delu na kulturnem področju, o težavah in željah. Bili so iskreni (car je tudi pozitivno, ker smo na osnovi povedanega sprejeli sklepe oziroma usmeritve, ki veljajo tudi za tiste ki niso bili na posvetu. 1. Takoj ustanoviti komisijo (3 ali več člansko), ki si med seboj razdeli zadolžitve — likovno, fotografsko, literarno področje itd. Sama komisija se razširi lahko na še več članov — tako, da si poišče posameznike po gradbiščih, naseljih — in preko teh še bolj pospeši delo. 2. Komisija mora sestaviti program dela, ki bo ovrednoten s finančnim programom, ki ga potrdi IO OOS in DS. 3. O vsem navedenem mora biti obveščena komisija za kulturo pii Konferenci OO ZS Gradis do 20. 3. 1983 (tov. Milenko Nikič) 4. Komisija mora poskrbeti, da se akcije in delo komisije objavlja v Gradisovem vestniku. 5. Pri evidentiranju članov, ki se ukvarjajo na kulturnem področju, pa mora komisija sproti obveščati komisijo pri Konferenci ZS Gradis. Vse navedene usmeritve in. sklepi so pogoj za boljšo organizacijo m povezavo kulturnega delovanja na ravni Gradisa. Tako bodo komisije tudi lažje izpolnjevale program dela — komisija za kulturo pri Konferenci OO ŽS pa bo vsakemu pri roki in v pomoč. Skušali bomo organizirati razstave in kulturno zabavne programe ter prikaz filmov po TOZD in DS. Te akcije bodo terjale več posvetov vseh kulturnih animatorjev v Gradisu, kar je tudi zaželjeno. V zvezi s kulturnim srečanjem gradbenih delavcev Slovenije pa je bil spre-et sklep, da bomo na tem srečanju nastopili supno kot Gradis in je treba vsa dela in prijave poslati na komisijo pri Konferenci OO ZS na tov. Nikič Milenko do 31. 3. 1983, tako kot je razpisano v razpisu. Ob tej priliki je bila pripravljena razstava fotografij, likovnih del in li- terature o kulturnem delu, ki so jo pripravili Andrija Pajtak, Ludvik Snajder in Vladimir Valent. Tov. Nikič je nastopil s svojimi pesmimi, na koncu pa je Ludvik Šnajder zavrtel še film o Gradisu in Moskvi. Milenko Nikič Literarni kotiček Šta da vam kažem Sta da vam kažem neču da vam lažem. Ja sam sam sam kao noč ali ipak znam da ču jednom iz tudine kuči doč. Zoran Nenk Ob 90-letnici slovenskega planinstva V___<___•______________________________________J : -l* Ne praznujemo svojih planinskih jubilejev in letošnje devetdesetletnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD) tako, da bi sedeli samozadovoljni na lovorikah. Lahko le na kratko rečemo, da je bil dosedanji razvoj v glavnem dober. Napredovali smo vsekakor. V preteklost gledamo predvsem zato, da bi nam bila ob že prehojeni poti bolj razumljiva sedanjost in da bi kolikor mogoče videli tudi naprej, v bližnjo in morda celo daljno prihodnost. Kakšna bo zdaj pot do slavne stoletnice? Kje smo? Kaj hočemo? Kaj vidimo in česa (še) ne vidimo? Kaj lahko vendarle slutimo in pričakujemo? Katera so gibala, kje so vzmeti našega 'planinskega dejanja in nehanja? Kako da je planinstvo med Slovenci tako priljubljeno ali ljubosumno negovano? Več je vprašanj kot odgovorov, kajti tako »komaj za vsako deveto stvar je beseda«. V slovensko planinstvo je od Vsega začetka sem in prav do današnjih dni vgrajena neprenehna, neuničljiva in večna težnja po svobodi in osvoboditvi. Od znamenitega sklepa na Stolu — o slovenski podobi slovenskih gora —- pa do današnjega boja za samoupravno osvoboditev človeka in njegovega dela so bile naše gore vedno simbol, upanje in zatočišče. Niti malo ni naključje, da je tak tudi iz narodnoosvobodilnega boja po-' dedovanj grb naše slovenske republike. Sanje mnogih rodov osvobodi so.že v mnogočem postale resnica. Samo da je včasih, kot da ne vemo kaj s to svobodo početi; neumno in lahko miselno jo zlorabljamo in spet zapravljamo. Pijani svobode? Postali smo stotisočglava množica. To .naš lahko veseli. Pa tudi močno skrbi! s Naloga desetletja pred nami je: nenehno spreminjati količino v kakovost. Z vzgojo, šolanjem, osveščanjem, spoznanjem in varovanjem ntiše naravne dediščine, v trajnem, pristnem stiku z njo. Nobene večje .in zahtevnejše želje ob devetdesetletnici nimam kot to, da bj v zadnjem desetletju stoletja vsak slovenski planinec, vsak člen, vsak mladinec, vsak pionir prebral in vedno izpolnjeval kodeks slovenskih planincev. Tam, v našem planinskem zakoniku, je-zbrana vsa naša planinska »zgodovina«, so vsa naša izročila, vsa (naša moč, vse naše gorske sanje in . pristno, še neponarejeno veselje. Bodimo vedno kakor na planinskem ; pojhodu. Tudi pri vsakdanjem delu, Ipri opravljanju naših dolžnosti, ki se j zanje usposabljamo in pripravljamo ina naših planinskih poteh. Zaradi njih je tudi naše »dolinsko« življe- nje lepše, bolj potrpežljivo, veselo, optimistično. Tudi v življenju in pri delu je tako, da se je treba v znoju in trudu nenehno ozirati okrog sebe, si gledati pod noge, se vzpenjati in priti na vrh, da lahko pogledaš, kaj je »na drugi strani, kaj je tam čez...« Marsikdaj se je treba znajti tudi v brezpotju, v navihtah, v megli in metežu. Velikokrat, žal, tudi ne pridemo na vrh. Vse preveč je v naših gorah še nespoštljivega vedenja do narave in nasilja nad njo. Onesnaževanje in kupi smeti, hrup in razgrajanje zunaj in po nočeh, barbarsko obnašanje in divjaško izživljanje, posebej z alkoholom, zanemarjanje pravic drugih, nam jemljejo in kradejo našo gorsko svobodo in pristnost gorniškega doživljanja. Tukaj bi " morala večina — tako imenovani »pravi planinci« — imeti moč in korajžo, da bi zatrla manjšino in jo disciplinirala. V prihajajočem svetu robotov, računalnikov, vedno večjih in včdno bolj bezdušnih betonskih in asfaltnih džungel, nasilja in nestrpnosti, bi morali vztrajno in nepopustljivo braniti te naše otoke miru in človečnosti t^r ji kot Holandci svoje polderje spreminjati v celino kulturnega, človeka vrednega življenja. Planinska organizacija v Sloveniji je preživela dve vojni, dva cesarja, tri kralje, celo vrsto papežev, eno veliko in eno malo monarhimo, strahotno nacistično in fašistično podjarmljenje, nekaj povojnih intervencij — vedno skupaj s svojim narodom, vedno v njegovi najžlahtnejši družbi. Taka bodi tudi v bodoče! (Izvleček iz članka dr. Miha Potočnik) Ni naključje, da je potreba za nacionalno enakopravnost v slovenskem narodu rasla hkrati s hrepenenjem po gorah... Prva vojna je namočila gore s krvjo. Po svetu je šlo mnogo resničnih zgodb in opisov teh krvavih dogodkov. Tudi Hemirgway je opisoval »gorjane vCobaridu«, ki ne"»govore niti nemško niti italijansko«. Lepote najlepše alpske doline so doživele strahote,-kar je v svoji viziji napovedal v pesmi Soči S. Gregorčič, »Goriški slavček«. Po prvi vojni je združena Jugoslavija, vendar razdeljena Slovenija ostala goram zvesta. Pesniki, pisatelji, so iskali motive v gorah, delavski razred, ki se je že organiziral in obli-kdval, pa je iskal možnosti za svoje cilje, za proslave, shode — prav v gorski naravi... Vse to je predstavljalo uvod v veliki, še bolj krvavi obračun, ko se je v II. svetovni vojni identiteta naroda še bolj okrepila. Triglav je postal simbol. In ta simbol se je prenašal med narodom do samega našega grba s to simboliko. Člani planinskih organizacij so vedeli, kje je njihovo mestd v teh zgodovinskih trenutkih. Gore so nenadoma postale veliki drugi dom množici partizanov, kurirjev, borcev. Spominski pohodi, ki jih pripravljamo v svobodi, dostojno obujajo spomine na te velike, slavne dni. (Iz govora Tomaža Bahovca — predsednika PZS ob 90. letnici SPD) Planinstvo je zgodovinska, življenjska danost Slovencev. Valvasor je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« 1689 napisal: »Planine te dežele enim kakor drugim rabile so za visoko predzidje, branik in oklep njihove varnosti«. Ta prvi opisovalec slovenskega človekd, njegovih navad, njegove dežele, je cela poglavja v tretji knjigi pod gornjim nalsovom posvetil pogovorom o gorah, rekah, podnebju, o rastlinah, živalih, skratka o naravi — pa tudi o »čudni« hoji po zasneženih gorah s praskami, derezami in ukrivljenimi deščicami. Poskus, da bi ustanovili povsem slovensko društvo v letu 1885 nj uspel in šele večletni napori so rodil) uspeh — 27. 2. 1893 so ustanovil' slovensko planinsko društvo (SPD)-In tako se je začelo. Slovensko planinsko ’ društvo, skupaj s Podružnico SPD za Ljubljano, je leta 1945 obudilo svojo dejavnost kot Planinsko društvo Slovenije s številnimi sekcijami; 'z njega je leta 1948 zrasla PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE. Planinstvo ima vgrajeno v svoj1 zgodovini veliko, utemeljeno in izpričano družbeno vrednost, saj Prl" vablja staro in mlado v prvobitn0 gorsko naravo, ki nas že same po seb' s svojo mikavnostjo in z vso svojo podobo, z vsemi svojimi mogočnim1 potezami privlači in osrečuje. (Izvleček iz članka Marjana Oblaka) . ’ Zbral: Rajko Kog6) Planinci Gradisa pregledali svoje delo Tako po številu udeležencev kot tudi po razpoloženju na izletu je lani izstopal izlet na Triglav, ki ga je v sodelovanju s Planinskim društvom organizirala mladina skupnih služb. (Foto: C. Pavlin) Na občnem zboru Planinskega društva GRADIS dne 12. februarja 1983 smo planinci pregledali naše delo. V primerjavi s prejšnjimi let' smo bili uspešnejši, saj smo organizirali kar 21 izletov. Lepote naši gora si je z nami ogledalo 238 udeležencev. Povzpeli smo se na vrhove od 760 m do 2863 m, ki so vključeni v slovensko planinsko pot, Škofjeloško krožno pot, pot Kranjskih vrhov in domžalsko planinsko pot. Da bi bili izleti naših članov varni, smo dokupili tudi nekaj planinske opreme. V jubilejnem letu, ko praznujemo slovenski planinci 90 letnico svojega delovanja, želimo v našem planinskem društvu povečati in pomladiti članstvo ter ga popeljati na 28 vrhov v Sloveniji in Jugoslaviji-Pripravljeni smo še obnoviti oznake na lažji planinski poti in s tem označiti varno pot številnim ljubiteljem gora. Marko Žonta* 2. jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo Gornja Radgona od 4. do 10. aprila 1983 ^ sejem gradbeništva in gradbenih materialov v letu 1981 s 350 domačimi in 40 tujimi razstavljale! ter 25.000 obiskovalci je povsem izpolnil pričakovanja in potrdil pravilnost usmeritve Gospodarskega razstavišča Ljubljana in njegove poslovne enote Pomurski sejem Gornja Radgona k organizaciji takšnega specializiranega sejma in sicer vsaki dve leti. 2. jugoslovanski sejem gradbeniš-Va ln gradbenih materialov z mednarodno udeležbo, ki bo letos od 4. tio 10- aprila v.Gornji Radgoni, je v znamenju uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabili-zaoje in komunalnega gospodar-?Va’ uresničitve zelenega plana in ^®zn'h možnosti našega gospodar- specializirani sejem bo na - -OOOkv.m razstavne površine pri-azal praktično vse dejavnosti gradbeništva in opreme. V spomin Iz Belice na hrvaški strani smo sprejeli žalostno novico, da je Pfeminil dolgoletni delavec Gra-?'sa SIMON MESARIC. Težko je ob takem trenutku napisati kaj vee kot to, da je novica močno Prizadela vse njegove sodelavce 'n prijatelje. Bil je pošten in ober delavec in kot tak bo ostal •radisu v trajnem spominu. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi oje drage mame se zahvaljujem em sodelavcem in prijateljem, JV0 mi izrekli sožalje, še po-n° pa predstavnikom tozda GE Celje. Frida in Lojze Cepuš — Projektiva bo predstavjena z uspelimi projekti in maketami individualnih hiš ter stanovanjskih naselij in ureditve. — Gradbeno operativo zastopa večina slovenskih in jugoslovanskih podjetij s prikazom vseh faz izgradnje, S poudarkom na težnji — »Kako graditi ceneje«. — Industrija gradbenega materiala prikazuje mnoge že uveljavljene in veliko novih materialov. Opekarska industrija Slovenije pa se predstavlja s kompletnim programom izdelkov od opeke do konstrukcij. Poslovna skupnost ka-mnarske industrije pa z izborom izdelkov iz kamna. — Prikazani bodo najrazličnejši sistemi toplotnih in hidro izolacij ter sistemov, poleg klasičnih načinov ogrevanja pa bodo prikazani tudi sistemi ogrevanja,- sončne energije, toplotne črpalke in drugi. — Proizvajalci opreme in strojev za gradbeništvo bodo prikazali najsodobnejšo opremo in stroje. Vzporedno z razstavo bodo v času sejma organizirana strokovna predavanja in posvetovanja. — Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Vodnogospodarska podjetja Slove- nije organizirajo posvetovanje in okroglo mizo o melioracijah. Posvetovanje je namenjeno gradbeni operativi, ki se vključuje v izva-- janje programa usposabljanja zemljišč za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, projektantskim organizacijam, proizvajalcem opreme za namakanje in izsuševanje, uporabnikom kmetijskih zemljišč. Posvetovanje bo 4. aprila 1983 na Pomurskem sejmu. — Gradbeni center Slovenije in RUDIS Inženiring, Trbovlje organizirata posvetovanje na temo: Problematika in izkušnje pri izvajanju investicijskih del v tujini. Posvetovanje je s ciljem, pospeševanje izvoza gradbenih storitev in bo 5. aprila 1983 v Radencih. — Gradbeni center Slovenije organizira posvetovanje na temo: Normativi in standardi za projektiranje, graditev, komunalno opremljanje in vzdrževanje stanovanjskih objektov in naselij; kot osnova investicijskega programiranja v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Posvetovanje bo 6. in 7. aprila 1983 v Radencih. — Za široki krog obiskovalcev pa je namenjeno posvetovanje: Racionalizacija toplotne energije v široki uporabi, ki ga organizira Centralni zavod za napredek gospodinjstva iz Ljubljane. Poleg teh pa se bodo v času sejma še zvrstila manjša predavanja in demonstracije. Na Ravnah so tekmovali Med Koroškimi gradbinci je bilo prvič organizirano tekmovanje v veleslalomu in sankanju. Tekmovanje je organiziral sindikat Gradisa TOZD Ravne na Koroškem. K prijetnemu šjiortnertiu vzdušju na smučišču Holmec nad Poljano je prispevala tudi lepa sončna sobota. Tekmovanja so se udeležili štiri koroške delovne organizacije: 1. TOZD K ograda Stavbenik iz Prevalj 2. Inštalater Prevalje 3. TOZD Integral Prevalje 4. Gradis TOZD Ravne na Koroškem. Smučišče je bilo dobro pripravljeno, tako je tekmovanje potekalo t nemoteno. Boj je bil oster, pa tudi nekaj lažjih padcev ni manjkalo. Tekmovalni duh je bil na višku, k čemur je verjetno pripomogla miza s pokali in medaljami na cilju za najboljše. Kljub ostri konkurenci je ekipno zmagala ekipa Gradisa Ravne. Najboljšim posameznikom so bile podeljene diplome in medalje, ekipam pa pokali. Razšli smo se v prijateljskem vzdušju in z veselimi obra- zi' Rudolf Ludvik j KADISOV VESTNIK je glasilo delovnih ljudi gradbeno-industrijskega podjetja GIF Gradis Ljubljana. Iz-»ja ga Odbor za informiranje. Predsednik odbora Stane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, ani Majda Maček, Zinka Mihelič in Karolina Vodopivec. Ureja,ga uredniški odbor: Milenko Nikič, Bora amenkovič, Zinka Mihelič, Franc Kumer, Karolina Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični urednik: Matija me. Glavni in odgovorni urednik: Cveto Pavlin. Izhaja mesečno v 9500 izvodih. Tiska tiskarna Ljudska pra-4 5? v Ljubljani. Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134 a Ljubljana, telefon h^1-422, int. 233. Organizirana strokovna in poslovna srečanja in razgovori proizvajalcev, izvajalcev del in uporabnikov. Želja pripravljalnega odbora sejma gradbeništva, ki je sestavljen iz priznanih strokovnjakov iz področja gradbeništva, in organizatorja, je, da postane ta sejem mesto srečanja vseh gradbenikov iz Jugoslavije. Velika koncentracija strokovnih in poslovnih delavcev in bogata ponudba gradbenih materialov, opreme in strojev na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni, je priložnost za vse zainteresirane, da se ob tej priliki medsebojno povezujejo, dogovarjajo in informirajo. Nagradna križanka v današnji številki Med tistimi, ki boste poslali pravilno rešeno nagradno križanko do 31. marca 1983, bomo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. dve nagradi po 200 din 3. dve nagradi 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134 a Gradisov vestnik (Nagradna križanka). Pravilna rešitev križanke iz prejšnje številke se glasi: VODORAVNO: trobentar, Nove Jarše, del, o tka, soseska, AV, Žan, US, SOS, nakrižje, transmisija, dnk, romanistka, a ras, ulom, Tar, motet, Kama, Agata, Onon, Rovinj, meskal, CIA, Antisana, Stol, VI, ČP, aere, kota, Noel, team, Edi, So-malka, Endo, rentabilnost, Tin, Krkonoši, Topeka, amarills, arara. Izžrebani so bili naslednji nagrajenci: 1. nagrada: Jože Bogataj, Frankovo naselje 64, 64226 Škofja Loka 2. nagrada: Rafael Bajec, Ptujska cesta 18, 61000 Ljubljana 3. nagrada: Cvijetin Marjanovič, TOZD GE Nizke gradnje Lavričeva 3, 62000 Maribor 4. nagrada: Anton Kuhar, Centralno skladišče, 61000 Ljubljana 5. nagrada: Ana Zrimšek, TOZD Biro za projektiranje Ljubljana, Kvedrova 34, 61000 Ljubljana Srečnim dobitnikom čestitamo! 4^ v%jl m 1111 'V;V"v ■ ■flglBKi ‘"'V-š i Vrsta op i ce "Krvavo ■sod išče" Slovenska manekenka (ime in pr i imek Staro -qrška filozof ska šola Vrsta dobr i h j abolk Sodobn i f rancos ki p i sec (Em i le) Antično mesto v Apu liji G lasb i lo s strunami. Kmečko naselje Žani manje za kaj U šesni kamenček Orodje za zemel j ska dela Sklada-tel j Dvorak Z i m s ka padavina Del noge Brskanje za čem Emil Smasek I španski arhitekt (Antonio) A IM Oskrbni k ki etf Koristoljubna skup i na P i sate 1 j-ka Peroc i, Ožina na Ma1aki Opeka za s.treho Long play (krati ca) Švedska reka Žival iz rodu mačk Združena arabska repu bi ika Rdeč i kr i ž Potomec Nekdanj i indijski politi1-. (La 1) Šarenica v očesu Čuden moški Ša 1 j iv naziv za čev1jarje Del ■očesa- Lesen čok^ tna 1 o Potop Ijen otoček na Donav i Amariška r ev i j a za moške Tekoča. voda Pom 1ad ni mesec Glas pr i strela Šaljiv prizor v 'burleski Račun Vrhunec, na jv i šja stopnja česa Ki ks 4 pogreški Neprije- ten obču tek v grlu V* RAnko Ranf 1 Pr I tok reke Soče Slikar Šub i c Ruski 1 i terat (Andrej) Di jak nekdanje realke Hrvaška naftna I ndust r i ja Evropski otok Ivan Dermota Baza alkohola in etra Sodobn i r usk i p i sa te I j .(Pavel) Reka v Avstr i j i, pritok Rena Prozorna op tična telesa i h katoda Oseba 'i z biblije Preb I valeč I rske