Državni zbor.  Poslanec Žičkar.  Prošnje za vstanovo slovenskega vseučilišča v Ljubljani so predložile na dalje po poslaneu g. J. Žičkarju sledeče občine: 1. Pišece v brežiškem okraju; 2. Brezen, 3. Liubnica—Stenica, 4. Spodnji Dolič, 5. Paka, 6. Pletrovče, 7. Solčava, 8. Gotovlje, 9. Ponikva na juž. žel., 10. Grušovlje, vse v celjskem okraju; 11. Imeno v brežiškem okraju; 12. Boreci v ljutomerskem okraju; 13. Krajni šolski svet na Ponikvi v celjskem okraju; 14. Katol. polit. društvo za Vranski okraj; 15. Kmetijsko društvo v Rečici ob tavinji; 16. Ljudska hranilnica in posojilnica v Rečici obSavinji; 17. Braino društvo v Braslovčah; 18. Bralno društvo «Gospodar» v Petrovčah; 19. Bralno društvo v Št. Jurju ob Taboru: 20. Kmetijska zadruga v Št. Jurju ob južni železnici. Za varstvo vinarstva so predložile na dalje po poslancu Žičkarju sledeče občine peticije na deželni zbor: 1. Trška občina Podčetrtek, 2. Roginska gora, 3. Virštajn, 4. Tinsko, 5. Zibika. vse v celjskem okraju, 6. Imeno v brežiskem okraju, 7. Kmetijska podružnica v Ormoži, 8. Vinorejsko društvo v Ormoži, 9. Kletarsko društvo v Ormoži, 10. OskrbniStvo grajščine v Podčetrtku, potem 11. mnogo vinogradnikov iz Virštajna in Podčetrtka. Poslanec Kobič. Poslanec Robič je vložil proSnje za ustanovitev slovenskega vseučilišča: Občina Malna, okraj Št. Lenart; učiteljsko druStvo za okraj Sv. Lenart; katol. polit. društvo za Slov. Bistr. okraj; hranilnica in posojilnica v Jareniai. Po taistem poslancu so vložile peticije zaradi povišanja carine na italijansko grozdje in vino, zaradi ustanove postave v varstvo domačega vina, zaradi financielne podpore za obnovitev po trtni uSi uničenih vinogradov itd. sledeče občine iz Slov. Bistr. okraja: Obfiina Verholje, Jelovec—Makole, Pečke, Sv. Ana, Dešno, občinski urad Stopno, Stattenberg, Modraže, Hrastovce. Za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani: Kraini šolski svet v Makolah, cerkveno predstojništvo v Makolah, cekveno predstojništvo Sv. Andreja v Makolah; občine: Sv. Ana, Dežno, Jelovce v Mak., PeSke, Stopno, Stattenberg, Posojilnica v Makolah, kmetijska zadruga v Makolah. Slovensko vseačilišče. Poslanci dr. Šušteršič, dr. Ferjančič in dr. Ivčevič so vložili v seji državnega zbora 12. novembra 1901 nujni predlog za jugoslovansko vseučilišče. Nujni predlogi se morajo po opravilnem redu državnega zbora obravnavati pred točkami dnevnega reda, ako to zahteva vsaj 20 poslancev. Na dnevnem redu seje 6. decembra je bilo: posvetovanje o začasnem državnem proračunu za prvo četrtletje 1902, postava o stanovskih kmetskih zadrugah itd. Ker so vkljub pritiska od nasprotnih strani predlagatelji zahtevali, da ima priti v razgovor slovensko vseučilišče, je moral zbornični predsednik temu tudi vstreči. Razgovor je trajal od pol dvanajste ure predpoldne do osme ure zvečer. Prvi ie vtemeljeval popolnoma mirno in stvarno predlog dr. ŠuSteršič. Motil je govornika kakšnih 5 minut prusaški poslanec Stein ter ga zmerjal tako grdo, da ga ni na Slovenskem človeka, ki bi mogel govoriti ostudneiše. Zbornični predsednik je pozval 3krat Steina k redu ter obžaloval, da nima sredstva, s katerim bi mogel braniti dr. ŠušterSiča pred temi ostudnimi napadi. Celo uro trajajoči govor je zbornica sprejela pohvalno. Govorniku so častitali poslanci mnogih strank. Na dolgo in široko je napadal za dr. Šušteršičem Slovence in sploh Slovane prusaški poslanec Berger. Govoril je tudi naučni minister dr. Hartl. Mož je pohvalno omenjal velike zmožnosti Slovencev, izmed katerih so se ranogoteri: kakor Vega, Kopitar, Miklošič in drugi po svoji učenosti odlikovali. Iz lastne skušnje tudi spričuje dr. Hartl, ki je bil dolgo vrsto let profesor na dunajskem vseučilišCu, da so bistre glavice slovenski visokošolci. A vkljub temu pravi, da mu je nemogoče zdaj vstanoviti visoko šolo za Slovence, ker k temu bi bilo treba velikih priprav. Dr. Hartl trdi, da sploh ga ni naučnega ministra, ki bi bil v stanu, kar mahoma vstanoviti 6 novih vseučiliSč. Kajti ne le Slovenci zahtevajo visoko Solo, isto hočejo imeti tudi Lahi, Rusini, Čehi in Nemci celo 2. Zagovarjal je zahtevo Slovencev Ceh dr. Začek, ki je pa ob enem dokazoval opravičenost, s katero zahtevajo Cehi drugo vseučilišče. (Eno že imaio v Pragi). Proti zahtevi Slovencev se je z odurnimi besedami izrazil dr. Pommer. Poljak vitez Javorski je sicer srečo voSčil Slovencem na njihovem kulturnem razvoju; sledniič pa vendarle izjavil, da Poljaki zdaj ne morejo glasovati za zahteve Slovencev. Njegov govor je vzbudil veliko ogorčenje v vrstah Jugoslovanov in Čehov. Skoraj enako kakor Javorski, se je izjavil tudi dr. Katrem v imenu nemške katoliške stranke. Trdil je, da je njegova stranka za jednakopravnost, da pa zdaj ne more podpisati slovenskih terjatev. Kot generalna govornika sta se izbrala dr. Wolffliardt p r o t i in dr. Ploj z a vseučilišče. Prvi je trdil, da imajo Nemci svoje rojake na Spodniem Stajerskem in na Kranjskem braniti, potem pa, da državna uprava ne bi Skode trpela, se mora njegova stranka z vso močjo upreti zahtevi Slovencev. Zadnji govornik dr. Ploi je pobijal srečno ugovore nasprotnikov; izborno je osmešil dr. Pomerja, ki je trdil, da se slovenski jezik spreminja vsako desetletje (!) ter kazal pri tem na krasno naSo družbo sv. Mohorja, katera razpoSilja vsako leto po 6 knjig med narod slovenski tako, da na vsakih 18 Slovencev pride že eden Mohorjan. (Pristaviti Se morara, da sta tudi italijanska poslanca dr. Hortis in dr. Tomasi, katera sicer za Lahe zahtevata laško vseučilišče, pobijala slovensko visoko Solo.) Govor dr. Ploja se je vsprejel z velikim navdušenjem od str«ni jugoslovanskih in čeških poslancev. Sicer so ga poslušali tudi poslanci drugih narodnosti. Razun dr. Pomerja in nekega nemškega poslanca, ki pride včasi »natrkan« v zbornico, mu ni nihče mogel kaj ugovarjati. Ob 8. uri zvečer se je glasovalo. Za predlog so bili samo Jugoslovani, Cehi, Rusini in 2 socijalna demokrata. Predlog bi bil moral dobiti 2tretjinsko večino glasov, da bi se o njem takoj smelo stvarno razpravljati in sklepati. 2al, da Se ni imel navadne večine glasov. Toda, 6e tudi zdaj nismo zmagali, opešati nikakor ne smemo. Stvar se bo ponavljala tako dolgo, dokler se nam ne da, kar nam po vsej pravici gre. Začasni proračun. Ker se v petek 6. decembra ni mogel obravnavati začasni proračun za prvo četrtletje 1902 (radi razprave o slov. učiteliišču), se je ta razprava vrSila 9. in 10. decembra. V razgovor ie segel ministerski predsednik dr. Korber sam ter obžaloval, da se na važne državne potrebSčine ne ozira. Kazal je na nujne stvari, katere se morajo v zbornici rešiti, da cela država neizrnerae Skode ne trpi. Omenjal je na dalje, da bi se utegnila avstrijska ustava spremeniti, če državni zbor svojih dolžnosti ne spolni. Kajti bliža se čas, ko se mora napraviti nova pogodba z Ogersko in se morajo sklepati z zunanjimi državami nove kupčijske pogodbe. Opominjal je posebič Čehe in Nemce, naj se med saboj pogodijo, da bo državni zbor močen in v stanu rešiti težko nalogo države. Ta govor je napravil velik vtis na vse stranke. Seja se je kmalu pretrgala; stranke so se razgo varjale o položaju. Nemci so takoj leteli h Korberju, ali res namerava spremeniti ustavo. V torek 10. decembra se je začasni proračua sprejel. Nisproti so glasovali Čehi in Vsenemci, med tem ko so se Jugoslovani odtegnili glasovaniu. Kmetske stanovske sadrage. »Slov. Gospodar« je že mnogok| v veliki važnosti organizovanega stanu. Več kakor 10 let že stoji na redu državnega zbora ta zakonski n^ se vsi kmetski posestniki združijo zvezo, da bo vendar enkrat tudil beseda veljavo imela. Toda liberalc« zmirom zabraniti posvetovanje o t^ ZdaJ je prisla vendar enkrat na dil državnega zbora. 10. decembra, takoj poteiL, ko se Je sprejel začasni državni proračun, je stopil na govorniški stol poročevalec o kmetijskih zadrugah, g. Frančišek P o v š e ter govoril o važnosti in n«obhodni potrebi kmetijskih zadrug. Ko je predsednik naznanil, da se začne ta obravnava, so kmetski poslanci raznih narodnosti ploskali veselja, da se vendar enkrat začne razprara o tej postavi. Razgovor o tem važnem predmetu bo trajal več sej; zapisalo se je že zdaj med govornike nad 50 poslancev. Omenjam tudi to, da obstojiio v poslanski zbornici 3 tako imenovane agrarae zveze, to ie: zveze kmetskih poslancev, in sicer ena, v kateri so konservativni, druga, v kateri so liberalni in tretja, v kateri se nahajajo vsenemški kmetski poslanci. Vse te tri kmetske zveze so imele zadnje dni posebne seie, v katerih so se udje zavezali, da ne nehajo prej, ko da se ta za rešitev kmetskega stanu velepomembna postava dožene, in sicer dožene še v tekočem letu 1901. Kakor kaže, se bo to tudi zgodilo. Več o tej stvari prihodnjič.