Splošne vesti. »UCITELJSTVO NA DEŽELI IN SAMOSTOJNO KMETŠKO GIBANJE«. Popolnoma razumemo današnjl težavni položaj učiteljstva. Naprednl kmetie bi rnorall ta položaj učiteljstva uvideti ter biti učiteljstvu v pomoč vsaj s cenejšimi živili. Res ie : naša sramota, če podpiramo bogate samske duhovnike in pustimo glado vati učltelje s številno dmžino. Prav in človeško je, če podpiramo revne fiubovnike, toda ravno tako bi se ncrali podpiratl tudi učltelji. V mnogih krajlh naši ljudje to tudi delajo. Veliko pa je tudi pritožb od učltelistva, da nitl za denar ne morelo doblti potrebnlh žlvil.« >Tudi glede službene dolžnosti učitelistva bo treba na dežcli izpretnemb. Ljudsko šolstvo bo treba pre: reformirati. Ljudska šola mora po- deželskemu Ijudstvu več dati, kakor pa lnu danes nudi in sicer z istlml stroški in v istem času. Da se pa to izvede se mora ljudskošolski učftelj otresti vplivov meščanskega strankarskesa vodstva in iskati stikov za sporazum s kmetskim razumništvom na deželi. To se pravi: učitelj mora delati /, narodotn za narod, iz katerega je izšel in za katerega ie nastavljen. Z narodom pa ne more iti učitelj, ki nasprotuje politični osamosvoiitvi naroda in zato se učitelj, kl je pristaš meščanske stranke in kot tak nasprotnik kmetske stanovske stranke na deželi, ne more med narodom uveljaviti. V tem je bistvo spora.s Ivan Mrmolja v »Kmetijs k e m 1 i s t u«, š t e v. 10. z d n e 5. III. 1924. Pod gornjim naslovom je odgovoiil na naša zadnja izvajanja v »Kmetijskem listu« g. Mrmolja. Njegovi nazori in izvajanja bi nas zadovoljila, če bi ostal dosleden glede svoje teze, ki jo postavlja v sredini svojega članka, kjer pravi: »Od učitelja pričakujemo le, da dela za prosveto naroda in popolnoma smo zadovoljni z njegovim čisto nestrankarskim delom.« Toda ob' koncu svojih izvajanj prav izrazito pove, da prosvetnega dela brez politiškega strankarstva absolutno ne priznava. Ugovarjati pa moramo tudi — popolnoma stvarno — drugim izvajanjem: Učiteljstvo se je z vso odkritostjo pridružilo na deželi kmetskemu gibanju v 1. 1920., ne samo radi antiklerikalizma, temveč ker je imelo vedno zmisel za težnje prebivalstva in si je želelo izpremembe razmerja, ki ga je ustvarjal edino klerikalizem s svojim hujskanjem proti šoli in učiteljstvu. O kakem vplivu pogajanj glede »naprednega bloka«, da so ugasnile prvotne simpatije učiteljstva v 1. 1923.. ni govora! Na drugi strani priobčujemo pisma naših tovarišev z dežele. ki smo jih prejemali med 1. 1920.—1923. Dejanja so. ki so ubijala vsako voljo in v tem oziru moramo vodstvu SKS pripisati mnogo krivde. ker ni genilo niti z mezincem, da bi izpremenilo razmerje in položaj na deželi. Po teh dejanjih je sodilo učiteljstvo ^tranko in edino ta dejanja so ga odb>jala in odbila! Nepobitno je tudi dejstvo, da je bilo pri nas gibanje stanovske kmetske stranke že v pričetku usmerjeno na odbijanje inteligence. Neutajljivo je, da je stranka takoj ob ustanovitvi z veliko gesto odbila inteligenco in se jo je vodstvo vedno branilo; menimo, pa, da smo v zadnjih izvajanjih prinesli tudi dovolj trden dokaz, da se je do leta 1923. to stopnjevalo direktno do preganjanja inteligence, o čemer je dovolj priče oni letak proti učiteijstvu. Učiteljski pravnik. BREZPLAČNA OSKRBA UČITELJSTVA V BOLNICAH. V vsaki državi delajo zakone, da se od strani poklicanih državnih funkcionarjev izvajajo, od državljanov pa brez izjeme vestno izpolnjujejo, ne glede na to, če je posamezniku to težko ali ne, če tnu koristi ali ne. Ako je zakon kot tak enkrat razglašen, uveljaviti ga je treba in če drugače ne, z vso razpoložljivo strogostjo, kar da državni upravi ugled. Če državna uprava ni v stanu doseči spoštovanja sprejetih zakonov, potem nekaj ni v redu in ugled države pada na znotraj in zunaj. Ako pa se zakoni delajo, a ne izvršujejo, ne izvajajo, potem so zakonodajne skuoščine — nepotrebne, nepotrebna posebno na- rodna skupščina. Prihranimo si tako vsaj ogromne vsote, ki jih parlament dnevno porabi. Pred zakonom bl morali biti vsi enaki in izvrševati bi se morali vsi skleiijeni zakonl. Tako n. pr. se vojaški zakon izvaja do pičice natančno kot se glasi, dočim se zakon o clvilnih uradnikih lzvaja p »polnoma poljubno, kakor je slučajno >,cvenka« v državni blagajni. Z uveljavljenjem zakona se mora najti tudi potrebno kritje in se tudi vsikdar najde, le za izvedbo uradnlške pragmatike — ni nikdar krltja, četudi so bile potrebne vsote stavljene v proračun. Po uradnlškem zakonu se zahteva strogo izvrševanje nam predpisanih dolžnosti, ne gleda se pa na to, da bi se tudl izvrševali paragrafi o dobrinah. ZakaJ tako enostransko postopanje? Človek z normalnlmi možgani bl mislil, da srao kolikortoliko enakl, ker smo pod istira kraljem In poleg tega še v državi s centralistlčno upravo! KaJ še! Člen 112. zakona o civilnih uradnikih odloča brezplačho zdravljenje državnih uradnikov in njlh rodbin po državnlh bolnicah. To se seveda izvaja drugje — pri nas ne — vkljub zakonu. In zakaj ne? Ministrstvo za narodno zdravje je z odlokom od 27. novembra 1923, št. 866 odločllo, da se člen 112. v obče ne nanaša na bolnice v Sloveniji, ker se iste ne vzdržujeio izključno v breme državnega budžeta. Tako je ministrstvo s pai črkami oropalo slovensko učiteljstvo dobrine brezplačnega zdravljenja. Kaj more državni uradnik za to. ako v Sloveniji ni bolnic, ki bi se vzdrževale izključno od države. Mesto, da bi država b!la vesela. da §e kdo drugi lajša breme bolnic, pa dela to za povod, da oropa del svojih nastavljencev za dobrine. Mar zdravljenje po državnlh bolnicah ničesar ne stane? Ako pa se morajo stroški zdravljenja plačati po državnih bolnicah, zakaj bi se stroški ne mogll kriti po slovenskh javnib bolnicah? Mar se naj gre beraški državni uradnik mlmo naših javnih bolnic zdravit drugam — v državne bolnice? Enako čudno postopanje ie — upokojitev učiteljstva! Upokojen uradnik mora mesece čakatl na svojo pokojnino — dočim se vojaškim upokojencem ta takoj izplača. Se li res ne more najti modus, da plači sledi pokojnina? Če drugače ne pojde, bo treba poslati kako komisijo v Francljo ali Anglijo to zadevo študirat. Morda se potem najde modus! Zbog takih odredb in postopanj se potem ni čuditi, ako se dan za dnem krepl avtonomistična struja in poglablja plemenska nestrpnost mesto bratske vzajemnosti. M_ —§ Krlžev pot brezpiačne oskrbe državnih nameščencev v državnih bolnicah po členu 112 uradniškega zakona. Zdravstveni odsek za Slovenijo. Štev. 20.120. V Ljubljanl. dne 6. decembra 1923. Okrožnica vsem bolnicam in blaznicam nod drža^iio upravo v Sloveniji. Dodatno k tuuradni okrožnici z dne 30. novembra t. 1., štev. 19,958 se upraviteljstva obveščajo, da je ministrstvo za narodno zdravje z odlokom z dne 27. novembra t.L, štev. 866 tukajšnjemu zdravstvenemu odseku naznanilo, da se člen 112. zakona o civilnih uradnikih v obče ne nanaša na bolnice v Sloveniji, ker se iste ne vzdržuiejo izključno v breme državnega budžeta. — Sanitetni šef dr. Katičič s. r. — Predsedstvo pokr. uprave za Slovenijo. Štev. 8784. V Ljubljani, dne 11. decembra 1923. Vsem oddelkom pokrajinske uprave, vsem okrajnim glavarstvom in polltičnim ekspozituram, policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, policijskemu komisarijatu v Mariboru in osred. njemu poveljstvu državne varnostne straže v Ljiibljani. Zdravstveni odsek za Slovenijo je z dopisom z dne 30. novembra 1923. štev. 19.958 sporočil, da se glasom odloka ministrstva narodnega zdravja z dne 23. novembra 1923, štev. 37.407 člen 112. zakona o civilnih uradnikih in ostallh državnih uslužbencih glede brezplačnega zdravljenja v državnih bolnicah do nadalinega ne more uporabljati. dokler ni reŠena finančna stran tega vprašanja. Radi tega bodo državne bolnice pri izterjavanju oskrbnih stroškov za državne uslužbence postopale tako, kakor pred objavo navedenega zakona. — Za pokrajinsko upravo dvorni svetnik dr. Stare "s. r. — K štev. 440/pr. Obrambni vestnik. MALO ODGOVORA »KMETIJSKEMU LISTU«. (Samo par pisem z dežele.) Kaj čakate vi pijonirje Ijudske naobrazbe, podeželski učitelji? Vaše mesto je med kmetskim ljudstvorn, ker vi ste njegovi poklicani učitelji... (»Kmetski list« od 13. decembra 1922). Ni ga danes skoraj lista, ki bi se ne obregoval ob nas in naše delo. Potem, ko so nam dali v domovini življensko zmožnost prihaja vsakdo nad nas in vsakdo se repenči: UčitelJ delaj. delaj čudeže. ustanavljaj društva in posojilnice. bodi politično delujoč član In pokaži vsak dan sproti svojim priganjačem uspehe dela in bodi pokoren sluga vsakotnur in vsaki čas! Skratka bodi »ein MSdchen fur Alles und fiir Alle«. Tistega pavšalnega kntikovanja ne prenesem, ker nisem najmanj prizadet. Ce v kakem kraju učitelj ne dela, pograbite ga in denite ga na »pranger«! Izvenšolsko delovanje ie v sedanjih razmerah zelo nehvaležno. Ce imaš uspehe v izvenšolskem delovanju. se hitro najde kdo, ki ti je tega zaviden in celo nekaterim nadzornlkom so izvenšoisko delujoči učitelji prava nadloga. Najtežje je pa delo izobrazbe ljudskih mas. ki vedno bolj nasedajo .političtiim hujskačem in demagogom. Zato učlteli uspehov inieti ne sme! Vsak učitelj, ki ima uspehe, je takoj eksponiran raznlm napadom. ki navadno prihajajo iz njegove najbližje okolice, ki se boji za svojo pozicijo. Danes je politično življenje pri nas že tako razvito da tudi učitelj zlate sredine drzati ne more. Če je tudi nevtralen, mu ena ali druga stranka posili prltisne pol.tičen pečat, ki navadno tudi potem odločuje o njegovi nadaljni usodi. Danes ne velja tvoje delo, če ni prevlečeno s politlčnlm lakom. Proti šoJstvu pa snuje vse, eni javno, drugi pa tajno — vsi uspešno. Zaščite ne uživa učiteljstvo pri šolskih obtastih in tttdi druged prav nobene. Ali hočenio pogrevati Veliko Dolino? lioŁete. da vam povem nekaj svojih stvari ali pa svojih tovarišev tod okoli, kaj se godi. Potem pač ne bo nlhče več dvomil. zakaj ne moremo med ljudi. Ljudska hvaležnost je sledeča: Lani sem imel spomladi kmetijsko predavanje o cepljenju na šolskem vrtu. Že proti koncu pride precej nakresan kmet, posluša nekaj časa. potem pa reče: »Piš me v ..., ja znam više kaj ti i svi drugi...« Obrne se in gre in z njim — vsi drugi. Tovariš M., ki je deloval skoraj 40 let v P., je pred letom umrl. Tisoči so hodili k njemu v šolo. neštetim je pomagal na en in drugi način. Nekernu županu je tajnikoval dolga leta in nl ga bilo na njegovi zadnji poti. Tovariši so ga nosili in tovariši so ga dobesedno zagrebli, ker ni bilo nikogar, da bi bil ta posel opravil. To je bil za nas žalosten dan, ker smo videli, kako »hvaležen« je narod svojemu učiteIju. ki je bil 40 let med njim in delal zanj. Dokler se bode boril en del podeželske inteligence samo zato, da napravi iz ljudstva samo pokorno čredo, toliko časa ni misliti na naše uspehe. Naslovite torej gospodje drugič svoje levite tia, kamor spadajo, potrkajte sebe na prsi, kakšne razmere ustvarjate! Da se resnica prav spozna. se morata slišati dva zvona. pravi pregovor. Že med vojno se je jel razpasovatl. posebno med producenti živil, prej nesluten materializem, po vojni pa žalibog ni ponehal, ampak je šele prav kruto zavladal. Nekaj tipičnih dejstev naj pokaže, kako je po vojni in kdo ima boljše kot prej, producent ali inteligent-konsument. Junija meseca pred letom sem prosil svojega dobavitelja drv. naj mi jih pripelje prav kmalu en seženj. Odgovor je bil, da nima časa, ker mora voziti drva na kolodvor. Ta stoji 10 minut od moje šole! Ko so bili vagoni, namenjeni Mussolinijevim fašistom, nabasani, mi da dotični na znanje, da ini pripelje zahtevana drva. toda en seženj stane zdaj (!) že 1300 K, dočim jih je vozil Lahom po 1100 K! Drva so bila namreč kratka. 64 cm d.). Meseca septembra istega leta mi pripelje drugi kmet 1 m dolga drva, seženj po 1800 K. Ker jih je bilo blizu dva sežnja (7 m3), mu moram našteti 3200 K. S težkim srcem mu pokladam denar v roko za blago, ki ga vidim v neizmernih množinah po hribih. ter plaho pričakujem. da bo dejal: no, pa bodi 3000 K dovolj. Zaman, niti »hvala« ni rekel, ampak obratno, z nezaslišano trdovratnostjo je silil vame, naj m« vendar še doplačam napltnino (!) za 1 liter vina. Hoteč ganiti njegovo srce, mu razložim, da sem bolan in da bolezen stane. da sem si moral polovico Izplačane vsote še izposoditi — bilo je 21. septembra — da zdaj niti za žemlje ni več ostalo. da imam štiri nepreskrbljene otror ke, a on le enega samega krepkega 171etnega sina; toda s tem ga nisem omehčal. nevoljno me je pogledal in tirjal od mene vsaj nekaj tobaka in cigaret. Po tem inučnem dialogii se podam v svojo samotno sobico, da premišljujem o poinanjkanju dejanske vere in krščanskih čednostih, ki sem jih videl pred 35 leti v svoji očetovi hiši negovatl. Primerjal seni svojo plačo iz leta 1914., ki je znašala blizu 200 K na rnesec, s sedanjo ter ugotovil, da bi bil ž njo na prejšnjem službenem mestu kupil lahko 15 sežnjev drv, a danes jih jedva zmorem tri. * Drugi dogodek: Poleti prikrošnjari k meni kmet od štajersko-lnvatske meje. Prodaja rjuhe (prte) in ker jih res rabim, vprašam po ceni. Krošnjar: Ena stane 500 kron. Jaz: Za kaj sinatrate vi krono z ozirom na prejšnji denar? Krošnjar: Krona je prejšnji krajcar. Jaz: Dobro, prej sem kupil tako rjuiio za 170 krajcarjev. All ne bi blli zadovoljni z 200 K za eno rjuho? Krošnjar: Ja gospod, dandanes imate pa tudi lepšo plačo! Jaz: No, to se da pač izračunati: Ako mi vri prodaste 10 rjuh po 500 K, dobite za nje toliko denarja, kolikor znaša moja mesečna plača. Pred vojno pa bi lahko kupil vsak mesec 50 rjuh. Sedaj pa sami presodite, koliko boljšo plačo imam kot prej kedaj! Krošnjar zamrmra nekaj nerazločnega in nejevoljno odide. Pa tudi jaz sem bil nevoljen. ker si nisem mogel kupiti pot.ebnih rjuh. Iz navedenega se vidi, kako nekaterl sloji zavistno gledajo na našo plačo. Vidijo le tisočake in ne mislijo. da dobijo že za tri sežnje drv več denarja. kolikor znaša plača učitelja z več kot 20 službenimi leti! Kako težko je z mlekotn na deželi. bo tudi mnogoteri tovaris vedel zapeti žalostno pesem. Niti za denar ga ne dobiš. Leta 1917. je bilo, ko so jele cene živilom skokoma rasti. Stopim v vaško gostilno med ondi zbrane kmete. Govori se o vsem različnem. Med drugim slišim svojega soseda vehementno dokazovati, da je »boljše« dajati tnleko prašičem nego ga prodajati. da po mleku raste mast itd. Besede so me v srce zazeble, v par dneh pa so me zeble tudi v želodec, ker mi je sosed odpovedal še tisti IV2 liter mleka, ki sem ga doslej dobivaJ. Sosedove pol leta stare pujske pa sem s čudnimi čustvi gledal, kako so sreball mleko. ki bi ga tudi svoji nežni deci rad privoščil! To so trdote, da se ne izrazim drugače, ki ti stisnejo srce in onemijo jezik! Prej polnega navdušenja in ljubezni do slovenskega kmeta, ki sem niu pomagal ustanavljati gospodarske zadruge, predaval 0 različnih gospodarskih panogah in šel kmetu zmiroin. posebno še med vojno na roko, sem mu zdaj nepotrebno zlo, rajši vidi verižnika, ki mu spravi pridelke za lire in franke čez mejo! Ob takih okolnostih se mi zdi ironija, da bi stopil pred kmeta in ga učil. Dejal bi, revež. ti boš nas učil gospodariti. mi sami dobro znamo, cene moramo vam, gospodi. zasoliti. to je vsa copernija. da se kmetu boljše gpdi! In res, cene živilom (jajcem, krompirju, moki, masti) in lesu stoje precej nad ziato pariteto z ozirom na predvojne razmere, dočim je naša plača daleko pod njo. Toda kmet se bo tudi varal s svojim računotn, ker konjtmktura ne bo stalno ugodna, in ako odbije in ugonobi svojo inteligenco, bo čutil gorje na lastni koži. Kmet odbija tudi posle, ker jim ne mara dajati — radi visokih cen seveda — primerne hrane. In ako pogledamo na kolodvore, kdo se tam šeta in čaka na vlak. kakor kmetsko ljudstvo in verižniki! Ako i.na kmetica le 30 jajc in eno kuro na prodaj, se pelje v 30 km oddaljeno mesto, da zapravi čas in denar, doma pa zanemarja Kospodinjstvo. Tak beg od dela in smešne razvade bodo upropastile nas vse! Med vojno je dejal kmet, prijatelji: Boste videli, če bo enkrat kmet imel denar. se bo od njega težko kupovalo. Od nobenega statiu se ne zahteva izvenuradnega dela kakor ravno od učiteljstva. Da je pa tako delo ne le s trudom, ampak tudi s stroški zvezano. ve in misli malokdo. Kdor upa, da daje učiteljišče gojencem že perfektno gospodarsko izobrazbo, se zelo moti. Učiteljišče v najboljšem slučaju le zbudi zanimanje za gospodarska vprašanja, vse drugo pa mora poskrbeti praksa in lastna nadaljnja samoizobrazba. To si pa učitelj le pridobi, ako čita strokovne knjige in časopise, kar pa stane toliko denarja, da moram odslej vse gospodarske liste radi neizhajanja s plačo opustiti. Li veste, kaj to pomeni? Reči pa moramo, da vseh teh razmer ne ustvarja kmet in jih tudi kmet ni toliko kriv, kakor njega vod.te.ji! Varaoec. Za ponesrečeno smatramo tezo. da se učitelj onemogoča kot vzgojitelj naroda zaradi pripadnosti k meščanski stranki. O učitelju buržuju ni govora pri nas, ne dejansko in ne po nazorih in udejstvovanju učiteljstva pri izvenšolskem delu. Tudi so še daleč časi, ko se bo lahko govorilo o strogi razredni diferenciaciji, kajti prava razredna zrelost je še pri našem kmetu popolnoma meglena. O vsiljevanju in vplivu političnega naziranja na vzgojno in prosvetno delovanje učiteljstva, še manj pa o onemogočanju za vzgojno delo naroda zaradi polltičnega nazlranja ne niore biti govora. Seveda, če se pa hoče narod držati pri reakcionarnih nazorih — v vodah klerikalne ideologije in nazorih glede šole in učiteljstva, ki jih je klerikalizem ubijal desetletja v maso Ijudstva — potem nam je razumljiva tudi gorenja teza. »Ljudsko šolstvo je treba prereformirati in treba je nuditi več z istimi stroški in v istem času.« Gosp. Mrmolja nam bo oprostil. če imenujemo vse besede o prereformiranju — frazo. To pa za to. ker vse vpije o reformi, reformi in reformi, nihče pa ne ve. kaj hoče!? Vse je megleno in s to meglo se pita mase ljudstva. »Z istirai stroški in v istem času« se že da več doseč!; toda kdo pa je oni. ki zagovarja šolske oprostitve in olajšave? Pa daj, če morešl Na eni strani vpitje proti izrabljanju mladine, na drugi strani pa zagovarjanje izrabljanja!! Tudi učiteljstvo je za prereformacijo! Toda v istem času je nemogoče, ker vsaka stopnja razvoja potrebuje svojega časa. po katerem se more ravnati tudi vzgoja in preko katerega ne more. Glede osnovne šole pa govorimo čisto odkrito: »Ona naj bi učila to, kar rabi kmet!«, tak je klic. Kako sf pa predstavljate poklicni pouk brez osnovnega znanja v računstvai. čitanju in pisanju ter tetneljnih pojmov, oziroma naravoznanstva in domoznanstva? In kdo je za to tu? Osnovna šola! Ali naj začnemo že v prvem razredu govoriti otroku o kmetijstvu, ko še občih osnovnih pojmov nima iti ne razumevanja za višje pojme? Vse to je demagogija in klerikalna taktika, ki vidi višek reforme edino v absolutnem vplivu klerikalizma in duhovščine na pouk in šolo sploh. Pač pa bl lahko govorlli o preosnovi učnega načrta na višji stopnji. Tudi bi se dalo govoriti o nadaljnih kmetijskih tečajih po dokončani šoloobvezni dobi. čemur je učiteljstvo zelo naklonjeno. Toda v istem času. med šoloobveznostjo, je nemogočie vse doseči iz naravnega razloga, ker potrebuje vsaka stopnja vzgoje svoje razdobje zrelosti za isto, Prehiteti se ne da. Treba je pa za to tudi žrtev od druge strani. materijalnih, kakor časovnih in kdo tu odreče — učiteljstvo ne! Vzemimo še eno: Ali je učitelj kriv, če ga je učiteljišče vzgajalo dosedaj le za delo med štirjml stenami in za šolo učilnico, ne pa za produktivno šolo!? In radi tega nazivate učitelja, da je pristaš meščanske stranke in kot tak nasprotnik kmelske stanovske stranke. ter da nasprotuje politični osamosvojitvi naroda. Tu je korenina vsega zla; privatna iniciativa učiteljjstva je pa dosedaj že dovoljno dokazala, da so tl očltki krivlčnl! Iz vseh izvajanj je nienda dovolj jasno razvidno, da so vse pregrade med učiteljstvom in kmetskim slojem umetno napravljene in da je bistvo vsega spora med SKS In učiteljstvom v dejstvih. ki stno jih zadnjič navedli in v posledicah dejanj, ki jih navajamo s pismi na drugem mestu v današnji številki. Eno izmed krivd pa je g. Mrmolja satn iznesel v svojem članku in jo citiramo na čelu, namenoma je pa nismo hoteli omenjati sami že zadnjič. Vodstvo stranke ima ključ do izpremembe položaja v tem in drugih ozirih — poslancl pa imajo v rokah odločilno moč glede šolskega zakona in prereformiranja šolstva. Veseli nas, da se uvidi potrebo prereformiranja, želimo le podpore, da reformo izvedemo. in sicer tako reformo, ki bo napredek — ne pa nazadovanje — za prosveto in šolstvo! — Funkcijske doklade šolskim voditeljem se zopet izplačajo. Dovoijeni so naknadni krediti, iz katerih se izplačajo tudi vodstvene nagrade šolskim voditeljem. Te nagrade se izplačajo za čas od 1. avgusta 1922 naprej do časa, ki bo naveden v tozadevnem odloku, katerega izda »Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani«. Žalibog so te nagrade veljavne le za nazaj. ker novi budžet teh nagrad zopet ne predvldeva in bo potrebna nova borba, da se dosežejo z naknadnimi krediti. — Prevedenje učiteljstva po tiovem zakonu. Iz Beograda poročajo, da se je že pričelo podpisovanje odlokov o prevedenju na nove plače. Ko se bo to izvršilo, bo upokojeno večje število učlteljev in učiteljic — po novem zakonu — in sicer v prvi vrsti oni, ki so dosegli 65. leto starosti. Vsi pa ostanejo do novega šolskega leta na svojih mestih. — Učni tečaji za rokotvorni pouk na učiteljišču v Leipzigu v šolskem letu 1924./25. Smoter teh tečajev je: teoretično in praktično obvladovanje rokotvornlh panog in usposobljenje, da jih smotreno uveljavlja v delovni šoli. Sprejemajo se učitelji in učiteljice vseh kategorij, in sicer iz Nemčije brezpogojno, iz inozemstva pa odloča pri vsakem slučaju posebej vodstvo tečaja. Tečajl se dele v celotne (celoletne) in delne (mesečne). Celoletni tečaj prične z letošnjo Veliko nočjo. Počitnice trajajo od 15. julija do 31. avgusta, o binkoštih in o božiču. A. Praktični pouk: 1. dela s papirjem in lepenko; 2. dela z lesom; 3. dela s kovinami (predvsem žica in pločevina); 4. risanje (okraski, strokovno risanje); 5. tehnologija; 6. modeliranie; 7. pomožTie tehnike za pouk (n. pr. projekcijskl aparat). B. Teoretični pouk: psihološko utemeljevanje delovne šole, v zvezi z rednim hospitiranjem; obsega najrazličnejše vrste šol. Sodelovanje s pedagoškim institutom tamošnjega učiteljskega društva (Leipziger Lehrerverein). Ogledavanje javnih zbirk. industrijskih podjetij. osobito industrijskih učll. Delni tečajise vrše: 10. marca do 5. aprila; 5. maja do 31. maja; 16. junija do 12. julija; 6. oktobra do 1. novembra 1924: zadnji v marcu 1925. Tu se podaje najvažnejše iz vseh panog. Učnina znaša začasno 3 zlate marke mesečno; materijal oddaje vodstvo tečaja po lastnih cenah. večja orodia daje brezplačno na razpolago, manjša (risala, škarje, nož) si morajo oskrbetl udeleženci. Inozemci plačajo zvišane pristojbine. Vsem udeležencem je obširna knjlžnica brezplačno na razpolago. Prijave je pošiljatl na »Kanzlei des Seminars. Leipzig, ScharnhorststraBe 20«. — Obolel je predsednik UJU MHutin Stankovič. Iskreno mu želimo skorajšnjega okrevanja. — Žalostna usoda upokojene učitejjice. Službovala je v tužni Istri celih 25 let ter okusila vse šikane in vsa preganjanja zagrizenih Lahov, ki so bila na dnevnem redu tudi še pod prejšnjim režimom. Slovensko učiteljstvo in slovenska duhovščina je prestala težke boje z mnogo močnejšim sovražnikom. Ko je bil nekoč nadzornik pri njej v šoli. je dejal, videč njeno delo in trud: »Vaše ime bo zapisano v šolski kroniki z zlatimi črkami.« Ironija! Med vojno ji je bil ubit en sin, ki je bil takrat edina njena opora. Iz Julijske Benečije je morala bežati z otroki v Jugoslavijo. Vojne odškodnine za vse svoje imetje. ki je propalo v Gorici, ni dobila od nikoder. Skromna penzija ji je jedva zadostovala za najskromnejšo eksistenco. Sin V., uradnik na kmetijskem oddelku, je bil sedaj reduciran, Sin duhovnik, ki ji je bil v pomoč. je bil ves čas italijanske okupacije ogrožen, da ga Lahi pošljejo v Sicilijo. Vedno šibkih živcev je radi vedne vznemirjenosti zbolel in je sedaj v umobolnici na Studencu. Najhujše je pa to, da se ji je še ona mala penzija odtegnila za nedoločen čas. Ž njo je komaj životarila. ker je morala ž njo podpirati še dva sina dijaka in tretjega duhovnika. Tako se godi materi-učiteljici, ki je žrtvovala vse svoje moči za rodbino in za narod. Obrnila se je tudi na »Kolo Jugoslovanskih sester« za podporo. kamor naj se pošljejo zneski, ki bi jih eveutuclno nabrale naše koleginje \r ta namen. — UsposobljetioBtni izpiti za osnovne in meščanske šole pred izpraševalno komisijo v M a r i b o r u (na državnem moškem učiteljišču) se prično dne 23. aprila ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji naj se prtdiože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najkasneje do 15. aprila v rokah izpraševalne komisije. Prošnje naj se pišejo na celo polo in kolkujejo s 5 + 20 Din, vsaka priloga pa z 2 Din. — M. P i r c . predsednik. — Naročnikom Učiteljskega koledarja. Kljub ponovnim opominom v »Učiteljskem Tovarišu« nam dolguje še okrog 40 naročnikov naročnino za Koledar. Prihodnje dni vpošljcmo vsem naročnikom naše položnice z nadpisora »Koledar« in pro&lmo uljudno, da se prav zanesljivo aemudoma odzovejo opominu ter takoj vpošljejo dolžne zneske, ki bodo označeni na položnici. če je kdo plačat Koledar naravnost centrali v Beogradu, naj nam to sporoči po doplsnici. Prosimo torej ne odlašajte! Čas je že. da uredimo to zadevo. Glavni blagajnik. — Kronika. Društvo »Krščanska šola« v Ljubljani je imelo dne 3. marca v dvorani KTD v Ljubljani ustanovni občnl zbor, ki je izvolil sledeči odbor: Katehet Andrej Ažman (blagajnik). dr. Karel Cepuder, dr. Janko Brejc, ravnatelj Anton Dokler, profesor Ivan Dolenc, dr. Lambert Ehrlich (predsednik), nadzornik Fran Lavtižar, učiteljica Ana Lebar, dr. Gregorij Pečjak, učitelj Avgust Pirc, ravnatelj Ivan Štrukelj in kateliet Janez Žerjav (tajnik). — Društvene blagajnike opozarjam. da zapade 1. aprila članarina za I. četrtletje 1924. Prlčakujem nakazila, ker denar vedno rabimo. — Nekatera društva so na dolgu še za pretečeno leto. — Proslm. uredite že enkrat to, da ne bo treba večno opominjatl. — Dannadan prejemamo pisma glede novih predpisov za službena mesta. Na to odgovarjamo skupno, da je po členu 12. uradnega zakona navesti v prošnjl sledeče in je priložiti sledeče priloge: Kdor želi vstopiti v državno službo, mora napisati prošnjo ter v njej označiti: i m e i n priimek; kraj.dan, mesec in leto rojstva; državljanstvo: dotedanjl poklic; šolsko izobrazbo. ki jo imajo; jezike. ki jih govori in piše: zakonsko stanje število otrok in n j i h r o j s t n a 1 e t a. Prošnji se prilaga: i z p r i č e v a 1 a o r o j s t n e m dnevu: o zakoniti zakonski zvezi; o letlh otrok; šolska izpričevala; potrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu; dotedanjern poklicu in vedenju; zdravniško izpričevalo o zdravju; potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti; če je prosilec nedoleten. roditeljsko ali varuško dovolilo. — Prošnjo je kolekovatl s 5 Din, za odgovor 20 Din, vsaka priloga po 2 Din. — Honorarji reduciranih profesorjev, Ministrstvo prosvete }e odločilo, da imajo vsi reducirani profesorji in suplenti pravico zahtevati dvojtie honorarje za vse nadure v zadnjem mesecu svojega službenega poslovanja. — Nabiralcem »Zvončkovih« naročnikov stno razposlali pretečeni teden tiskane in franklrane dopisnice, ki naj se jih poslužujejo ob naročevanju mesečnih ^tevilk. Že danes prosimo nabiralce, naj nam pravočasno sporoče število naročnikov za 4. številko, da jo bo mogoče okrog 1. aprila natlsniti. — Zneske za naročene številke vr>o§ljete lahko tudi po 1. aprilu. Uprava »Zvončka«. Opozarjamo na danafinfi oglas ,,T«o»nlce u< I in šolskih polrebS<in" in proslmo vse levariSe in tevarlSice, da se prl nakupu in oddajl del ozirajo na to naie Stanovsko gosoodarsko podjetje. — Učlteljski izplti. Ministrstvo prosvete je odobrilo nov pravilnik za oolaganje praktičnih in dopolnilnih učiteljskih izpitov. — V Križevcih pri Ljutotneru Je nagloma utnrl nadučhelj Anton Herzog. Dopoldne je še poučeval. Ko je hotel iti popoldne po obedu zopet v šolo, ga je v trenutku, ko je prijel za klobuk, zadela srčna kap, zgrudil se je na tla in v trenutkn izdihnll. Rajni je služboval skoraj 40 let. bil je vesten. točen in marljiv tovariš. — Počitnice na morju. Iz »N a r o d- n e Prosvete« povzemamo: Kdoiželi prebiti počitnice na tnorju udobno in poceni, naj se obrne na naslov: B. A. Smrdelj. Slpanjska Luka pri Diibrovniku, Dalmacija.