USTEK. Tolčja - dolna. (Vojnl kurat JanuS Golec.) Poslali so nas preko Przemysla v vas Darovice, da pripravimo prenočišče za polk, ki bo do&el enkrat po noči. Prijezdili smo na dolofien cilj in gledali zartudeno krog in krog. Mesto vasi le kupčki pepela, po kateriih so razkopavale vrar.e in se plazile mačke. Od velike vasi je ostala le cerkev in en prav raailien •svinjski hlev, Naša naloga je bila prav knialu dovrSena in posedli smo krog visoko plaintečega ognja v rozgovoru o bodoči skorajšni bitki. Noč je bila precei hladna in če človek nočuje ob prostem ogniu, ie pač po eni strani pe6en, po drug! pa ga pretresa "mra/. Toliko izkiišnje z nirazom in toploto gmo imeli tudi že mi teda.j in se kratkomalo umaknili pozno v no6 v •svinjski hlev. Za silo smo ga osaažili, postlali slamc in polegli. Ravno meni ie prav občutno pihalo skozi stensko luknjo pri nogah, in da bi se ubranil nepotrebnemu prepihu, sem zamašil odprtino s slamo. Kmalu smo pospali in sanjali sladko, ftotudi v svinjskem Jilevu in na zaduhli slami. Tako nekako krog polnoi^i me vzbudi iz spanja neko Suštlanje. Poslušal sem doigo in nategoval ušesa. Po temeljitem preudarku sem se kx>nečno le pospel do zaključka: sovražna roka skuša lzvleči siamo, s katero sem zamašil stensko odprtino in si ogledati na5e noftiš^e. Misel na drznega sovražnika se mi je zdela tem bolj utomeliena. ker so nas pred odhodom svarili, 6eš: treba paziti. iker sovražnik ne bo dalefi od nočišča. Nisem na dolgo prebehtaval cele zadeve, ker šuštenje je bilo čim dalje močnojše, skobaoal sem na noge, otipal sabljo, iz. vlekel bridko jeklo in čakal v ljutem zaraahu ob odprtini. Prežal sem precej dolgo, predno je bila luknja prosta slame in se je nekaj črnega kot človeška roka pokazalo skozi odprtino. Nekaj mi je šepnilo: zamahni, sedaj je čas! Slišal se je glas švlga po zraku in jcklo se je zagozdilo v predrzao žrtev. Udarec je prebudil moje tovariše, ki so kar švignili po konou, prižgali sve6o in za6ela se je preiskava takoi pri odprtini. Luknja ie bila sicer prazaa, a razločno je bilo videti sledove krvi. Brez dvoma; udarec je bil dobro namerjen in tihotapec zadet v sovražao roko. Sovražnika s presekano roko treba zajeti, to ie bilo mnenje nas vseh, ia eden za drugim smo se splazili skozi duri na prosto v noč. Daleč na okrog nikjer ni6 samljivega: bližali smo sc od zunaj usodepolni odprtni. DoJgo smo iskali ia tipali po tleli, a nič in zopet nič. 'OpLazovala nas je že misel: vohun jo je vkljub rani pobrisal in pol>egnil. Sam sem ukresal Iu6 in svetil okrog. Za pol podrtm plotom sem uglodal ubogo — mačko, ki je še brcala s preklano črepiajo v zadnjih zdililjajih. Samo posebi umevno, da .'iein skušal potlačiti celo krvavo zadovo in prikriti nn smrt zadeto mucko, boječ se posmeha tovarišev. A vse zastonj, zapazilL so moje zaftudenje in cela komisija je bila v tronutku zbrana krog nbite žrtve,. No, dragi bralec, ne bom ti popisoval, koliko posmeba sem moral požreti vsled na smrt zadete mačke. Celo noč nismo voč zatisnili ofiesa, ker vedno je odganjal spanec glasea: ho - - ho - - hi - - hi - hi - -! Naš polk ni dospel po nnči, ampak še le drugo jutro in utrujeni so polegli kar na prostom. Mi preriočiSčarji smo se vendar nekoliko odpofiili v sviniskem lilovu in smo lazili drug dan okrog po požgani vasi. Krog in krog vasi so se raztezale njivo in iste so bile kar posute z nekakimi grobišči. Mi smo si ta grobišča kmalu znali razlagati, 6eš, Rusi šo krog Przemysla iraeli pred kratkim ogromne izgube in tl griCki so njihove gomiie. Res, z nekakim spoštovaajem smo stopali mimo teh grobišč, ki so nam bila iasen dokaz, kako hrabro je bil odbit prvi ruski navat aa to nepremagljivo trdnjavo. Okoli poldne smo sedeii pri skromnem kosilu in opazoval sem, da se je vedno ve6 prostakov gibalo krog ruskih grobišč in so tamkaj brskali. Nekaka sveta ogorčenost se me je polastila pri tem pogledu: kako vendar zamore člnvek-kristjan tako podivjati, da se loti z roparsko roko celo grobov padlih. Namignil sem nadporočaiku, ki je sedel tik mene, in oba sva se 9 pal'cami oborožena vrgla na groboroparje. Jaz sem se hotel z vso ogorftanostjo lotiti enega, ki je ravno segal z roko v luknjo, izkopano v grob'šče, Cakal sem z zamahnjeiio palico. liotefi se natanfino prepričati, kaj da bo privlekel \z gomile. Pa trenutno mi je roka, ki je vihtela palioo^ omahnila, kajti mož je privlekel iz luknje za želffdeo tedaj prav potrebai — krompir. Ti griftki torej niso bili grobišča padlih ruskih junakov, ampak le shratnbe krompirja. Po iioči mesto Rusa — maf-ko, sedai p& mesto junaških ostaakov — pristni krompir. Za ta dan mi je bilo dovolj! Prebili smo še eno noč v sviuiskem lilevu in drugo jntro smo io ubrali proti Novemu miest.u, kjer so nas že od daleč poziravT1.i šrai>neli in cele vrste ranjencev, ki so molfte korakali mL mo nas. Na noč istega dne smo dospeli preko hriba, kjer je bila zakopana naša artilerija, v va-s, ki je rps prav resaifino zaslužila ime — Volčia dolna. Tukaj smo prenočili pri ved-ii godbi krogel ia drngo jntro smo jo ubrali preko gozda v nam odkaza-ie postoiankc. Namen teh v domovino poslanlh vrsti'1 je, dra^rai braloem vsaj nekoliko predofi:ti naše 21dnevno bivanje ob robu gozda pri Volčji dolni. (Dalje prih.)