JLisi G 8.
I petik velkiga $ei*i>aiia
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje sc za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/ , za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/2 gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Austrija noter do Balkana.
Hudo se meša po svetu, narod se vzdi-guje proti narodu, deržava proti deržavi, dežela proti deželi, mesto proti mestu. Posebno imenitne za našo Austrijo so dogodbe tam na jugo-izhodu. „Nobeden, piše slavni grof Thun v svojim pretresovanju češkega slovstva sir. 80, nobeden, komur zubelj uma le še količkaj bliši, ne more tajiti, da se bo prej ali poslej iz neizreklivega gomizlanja in vrenja najvaž-niših živeljev vseh evropejskili ljudstev neka grozovita vojska rodila, h ktere popolnemu izidu bojo slavjanske dunavske ljudstva naj več pripomogle." Že lani je tam na izhodu vse vrelo; sedaj je neka derhal madjarskih puntarjev v Moldavsko vderla, in zna lanski le silo vdušeni punt vnovič vžgati; v Bosniji je zavoljo novih davkov vse — Kristjani in Mahomedani — vse je na nogah; od Serbije in Bulgarije se sedaj sicer nič ne sliši, vse je še mirno, pa gotovo le čaka na pervo pripravno priložnost.
Kaj se bode mar iz take zmotnjave zmo-talo? Je mar navstal tisti čas, od kterega se že davno pripoveduje, in nad kterim tudi gotovo nobeden ne dvomi; da bode padla in se razdrobila Turška carevina, ktera že dolgo časa le po milosti ali po nevošljivosti drugih deržav stoji in — životari. Že od leta 1805 je slavni diplomat Talleyrand imel sledečo misel: Austrija dobi Moldavsko in Vlaško, Be-zarabijo in Bugarsko, da se v svojej celini in mogočnosti na srečo celega omikanega sveta obderži, in kakor terdna bran proti Rusiji stoji. „Ta reč je bla overžena, pravi on, če so jo ravno tisuči važni uzroki priporočevali." V letu 1810 je nekdo Meternihu svetoval: Naj Austrija po dogovoru in zvezi s Fran-cozko Bunavo do Bezarabije z Bosnijo in Bugarsko v svojo oblast vzeme, Turška se naj z Novo-Busijo odškoduje, Busija se ob vso svojo moč pripravi, in stara Polska kraljevina se zopet vstanovi. To so ble prederzne misli tistih prederznih časov, in le samemu Bogu je znano, alj in kedaj se bojo te veličanske besede spolnovale. Pa naj se zgodi, kar hoče, to je očevidna resnica: slavjanske dunavske ljudstva stopijo na pozorišče zgodovine, in bojo jigrale glavno, najpervo nalogo. Kaj hoče početi naša Austrija ležeča na granici tih du-navskih dežel? Velika je pomemba Austrije zastran tih dežel: proti jugo-iztoku kaže Austriji zemljopisna lega, kupčija in teržtvo, slavjansko obljudenje, in sveta naravna naloga, luč razsvetlenja tam na izhodu prižgati. Zato naj zadoni z gromečim glasam: „Au-strija do Balkana!" —
Ce austrijanska vlada zadevam svoje deržave zadostiti, razširjenju Austrije in njene moči proti južno-jutrovej strani pot pripraviti, in svoj visoki in naravni poklic doveršiti hoče, ne sme gledati proti zahodu, temuč proti izhodu, njena politika ne more biti nemška, temuč slavjanska. Kaj? „Austrija bi se imela deržati slavjanske politike? 1 nesramni mračnjak, ti ostudni panslavist" sli šim kričati in vriskati. Oj tiho, tiho, ljubi moj! ne ostraši se slavjanske politike, ne bo se, bodi si kdor hočeš. Slavjanska politika je pravična, svobodomiselna, bratovska! Beri razglas slavjanskega zhoda v zlatnini Pragu
na narode europejske; „Mi Slavjani zaverže-mo in studimo vsako gospodarstvo gole sile, ki se zraven postave vzdiga; zaveržemo vse privilegije in predpravice, kakor tudi vse raz-dele stanov; željimo čez ino čez jednakost pred postavo in enako mero pravic in dolžnost za slehernega; kjer kolj se med miljoni le en sam rob rodi, tam še prave svobode ne poznajo. Da! svoboda, jednakost in bra-tinstvo vsih v deržavi živečih je kakor pred jezero leti, tudi danas zopet naše geslo."
Komur taka politika ni po godu, ta je sebičen in krivičen! Slavjanske politike se mora naša vlada poprijeti: naj po pravilu svobode in enakopravnosti vse narodnosti enako spuštuje, slavjanski narod pa vender za vodilo celega obnašanja proti zvunajnim ima. Zakaj tam dolej v dunajskih pokrajinah, tam v zibeli mogočne in slavne Austrije, živijo Slavjani, kteri Nemcem niso posebni prijateli, pri kterih „švab" ni lepo, prijateljsko ime. Kedar je lani na Frankobrodskim zboru nekdo izrekel, da Nemčije prihodnost tam v dunav-skih pokrajinah cveti, da je tam dolej še praznih in lepih krajev za 60,000 Nemcov: so vsi jugoslavjanski časopisi strašen hrup zagnali in oznanili, da si naj Nemci to svojo ljubo-milo misel z glave izbijejo, da bojo svoje krasne in plodonosne doline že Slavjani sami obljudovali in obdelovali! —
Alj se bo naša vlada, zapustivši zahodno nemško politiko, kedaj izhodne, slavjanske poprijela, sedaj gotovo povedati ne moremo; z žalostnim sercam pa gledamo na to, kar beremo, slišimo in vidimo: naši žolnirji, doma tak živo potrebni, se pošiljajo v nemške mesta in nemške meje; naši denarji, za ktere nam doma tak terdo gre, se obračajo na nemške terdnjave; ja, kakor se kaže, se zavolj nemških zadev še more vneti huda voj ska, če je ravno doma že prej vse v ognji Vse kaže, da se Austrija ne more znebiti svoje stare, nemške politike, ktera je je le malo sreče in slave donesla.
Slavjani zavolj tega še niso Nemcev sov-
; i
ražniki in požeruhi: „Widerstand ist nicht Hass. Bei Golt, ich hasse jenes Volk nicht! Aber so lange dieser fremde Geist den unsri-gen unterdriickt, soli jede That, jeder Ge-danke, jeder Athemzug meines Lebens gegen es gerichtel seyn" pravi Heinrich Steffens. Austrija sklepaj kot samostalna deržava z Nemčijo vse pogodbe, ktere prav razumljeni prid in korist obeh v kupčijskih in zvunajnih zadevah svetva, — to hočejo in želijo Slavjani, zmerni in pravični Nemci so s tem tudi zadovoljni, in naše ministerstvo je tudi v svojim programu le to in ne več storiti in dopustiti obljubilo. —
„SIavjani so Austrijo obderžali in rešili od razpada," „Slavjanstvo je Austriji težišče" (Schwerpunkt) — to pri nas že vrabci na strehi čivkajo; alj dobroznani gosp. Franc Šuselka je drugačih misel. V svojej knjižici „Deutsch oder Russisch," po kterej se je ne-kej stranki — slavopožerevnej — strašno pri kupil, str. 47 piše: „Das Ministerium zwci-felt gewiss nicht daran, dass das deutsche Element Oesterreichs die Bedingung des Lebens der Monarchie ist. Die Treue der deut-schen Oesterreicher war bisher und ist jetzt die einzige wahrhaft zuverliissige Stiitze des Thrones, die Deutschen bildeten und bilden
physisch und geistig das Band und den Kitt, wodurch die Monarchie zusammengehalten vvird. Wankt einmahl die Treue der deutschen Oesterreicher, dann sturzt der Kaiserthron gewiss." Po tem , kar smo lani in letaš doživeli, tako lisariti, očitno kaže hudobno serce ali plitvo pamet ali pa oboje. Austrijanske homatije in prekucije so belodano dokazale , da težišče Austrijanske carevine v Slavjanih počiva, in da mora bistroumna austrijanska vlada želje in prošnje svojih slavjanskih deržavljanov po mogočnosti spolniti in tako njih serca si nakloniti. Ino gotovo želje in prošnje Slavjanov, celemu svetu znane, niso prenapete: da v Austriji gospoduje v resnici enakopravnost, ne samo oseb, temuč tudi narodov; da se zagotovljenje narodnosti in jezikov nikolj in nikdje ne pokvari; da se v zvunajnih zadevah carevine prid in čast Austrije varuje in ne dopusti od zvunej nikakoršnega motenja samostalne razsnove naših znotrajnih razmer. Po tem takim bojo Slavjani zadovoljni in veseli v Austriji živeli, Austrija bo na slavjan-stvu, kot širokim in terdnim stebru, mirno in slavno počivala, ino, kar je tudi imenitno, druge slavjanske plemena bojo svoje oči in serca z radostjo obračale — na Austrijo. Kar si je v rodu, povsod skupej sili; zlasti kjer bratovska sloga in zveza naj lepši in slajši sad obeta. —
Grof Thun v zgoraj omenjenej knjigi dalej piše: „Veliko je na tem ležeče, da jih (slavjanske dunavske ljudstva) ta znamenita doba nevgodne in nepripravljene ne dobi; da se one že poprej zavedo in dobro odločiti umejo, kar jim je k pridu in koristi in ne, še v perviin vertincu kipečih mladostnih občut-lejev vsaki prijazni svet odkritoserčnega pri-jatela studeče, si h izpeljavi tako velicega namena nedostojne sredstva zvolijo." Austrijanske vlade visoka naloga je toraj, vse žile na to napenjati, da si serca na jugu prebiva-jočih Slavjanov nakloni, da njena beseda tam dolej potrebno moč in veljavo zadobi.
Austrija ima v tem obziru veliko, veliko popraviti, veliko je zamudila! Ona ima po Karlovickini miru pogojeno pravico, katolško cerkvo na izhodu braniti in zastopovati, kot Busija staroslavno; za katolčane se ona ni likolj potegnila. V boju, kteriga so Gerki za svoje osvobodjenje bili, seje Austrija tako slabo obnašala, da njeno ime od tiste dobe le kaj malo per Gerkih slovi. V podunavskih pokrajinah njena beseda tak malo velja, da morajo austrijanski, tam prebivajoči deržav-Ijani le pri lluskemu poslancu pomoč in pravico jiskati. Serbija je že v letu 1789 že-ljeia pod austrijansko žezlo stopiti, v preku-ciji leta 1806 je bla sopet k Austriji nagnjena, v letu 1809 bi imela še enbart pod austrijansko oblast postavljena biti: pa vse to na nekim kraju ni hotlo dopasti! Na Bunajskim zboru (Wiener-Kongress) se nihčer iti za Serbijo potegnil, in tako reč visi še sedaj! V Rosniji, terdo na Austrijanskih mejah, so župani (Beys) na vsako vižo Austrijanci postati željeli in pripravljeni blij zavolj tega clo vero spremeniti; in ravno sedaj se piše, de hočejo Bošnjaki samo pod Hervaškim banani biti. Tudi Černogorci so se nekdaj pod austrijansko varstvo in pomoč podati teli; tudi to na Dunaju ni blo po volji. Vse, vse to je od nemške slave omamljena Austrija zamudila}
in more nova enakopravna, koljkor je mogoče J slovenskimu družtvu izročiti. Nemške imena gove nove dolžnosti ga kličejo vsred življenja, sedaj popraviti. Serca in misli jugoslavjan- naj nazadnje omenjenih reči se bodejo že v v dotiko z deržavljansko in politiško delavskih narodov, potlačenih in žuljenih od Tur- kaki umetniji (Technologie) najdle. Vsaka nostjo. Treba je višiga premislika, pomnožene škega jarma, še zmiram do Austrije visijo, umetnost ima svoje besede, ki jih sleherni|gorečnosti in večiga truda, če hoče na tem kakor živo pričajo lanske in letašne prigodbe.]ne ve.
Vi, gospodje naravoznanci, nabirajte I njem samostojne občine (srenje) voditi, duh iz cele Turčije revnim austrijanskim Slavja-Ipa prav marljivo imena želiš in njih sada, postave razjasniti, z ljudstvam in v njegovim nam na pomoč, ohole Madjare z hrabro mi- kakor tudi žival, naj si bodo četveronogate zaupanju živeti in pri njem pravično prevago šico potolči. Naj si Austrijanska vlada bistro ali ptice, ali žižci (Insecten), ali kakoršne sprevidnosti, omike in poštenosti doseči, in pazi, kaj se v tistih pokrajinah godi, naj si koli. V g. Fleischmannovi nabiri in g. ji veljavo zadobiti. Bistven pripomoček k dote hrabre sinove majke Slave ne odstrani, naj Freyerjevi: „Fauna" imamo sicer že lep segi tega namena je, skerb in čuvanje, de si si njih želje in prošnje v Carigradu s krepko zaklad takih imen; vender tiči morde še tu in » tistih kronovinah, ki obse žejo več narod-besedo podpira, in tako z dobrotami prikupi: I tam kakšno neznano ime.
3) Kar se pa tiče imen nesamostal-|tarfn?'/i jezikov zadobi in sploh si prizadene, ljubezni in porazumljenju z svojo zaveznico |nih reči, ki jih tedaj ne moreš pokazati, poj enako pravico vseh narodov podpirati in v in prijatelco, z mogočno Rusijo, ravna in po- takih priprostiga Slovenca ne prašaj, sicer se\djanju ji veljavo pridobiti.
Prej alj poslej bode Turškej carevini ti bo le smejal in pa z glavo stresal. Nape-odzvonilo: njenin razpad moremo gotovo pri-1ljuj ga marveč v tak pogovor, ki misliš, da preskerbljenje, ampak ima biti stopnja očit-čakovati, in tista politika ni modra, ktera se se bo mogel v njem takih besed poslužiti, niga zaupanja in delanja, in deržavni služab-
Zato ktere od njega zvediti želiš. Poslušaj verno; nik naj si ne iše čast v merzli ločitvi od der-mora austrijanska vlada v prijateljskej zvezi ne le marsiktero ime (nornen), ampak tudi žavljanov, ampak v večim okrogu svojih dolž-z Rusijo ostati in napredovati, da ob svojim marši kteri glagol (verbum), prilog (adjec- nost in v ojstrim izpolnovanju svojiga poklica, času ne pojde zvitim Angležam in Francozam | tivum) itd. boš zvedil, od kterih se mestnja-|
nam še sanja ne.
Deržavna služba ne bodi zanaprej golo
od rok, v motnim ribiti.
De se ti novi deržavni dolžnosti zadosti, I je treba ne le primerno oblasti (gosposke) Austrija, mila Austrija! spoznaj enkratl Vse lepo izroči, ali blagovoli s svojimi razpoložiti, ampak posebno pri volitvi posa svoj poklic in značaj: oberni svoje oči proti stroški poslati, kakor sim že rekel, tukajšnji-1mesnih oseb za uradnike dobro paziti tistim goram, od kterih zgodaj sonce priplava; mu slov. družtvu; prinesel boš tako koristen Vselej bom pripravljen, tudi v drugih tam dolej v tistih pokrajinah blisketa tudi tvoje dar na žertvenik (oltar) ljubljene domovine, okolšinah zadobljeno zaslugo in vterjeno sku-sreče in slave zlato sonce; tam mila Austrija, ki bo z velikim veseljem in s hvaležnostjo šenost popolnama čislati in bom tudi za to se lam na Balkanu te čakajo nove lovorike, tam [sprejet
Na posled še pristavim: S priprostim ne
boš nabirala dragih biservo v svojo veličastno krono. Zato Austrija noler do Balkana! Celovec 14. Augusta 1849. Svečan.
Kako siovensk, manj navdne besede nabirati.
potegoval, de bodo možje, ki deržavi z uda-nostjo in zvesto služijo, brez skerbi zastran
ponemčenim Slovencam se pogovarjajo ne pu- svoje prihodnosti, šaj v nemar, kako on besede stavi in eno z Nasproti se bom pa tudi terdno tega vo-I drugo veže. Razločke našiga jezika od nem- dila deržal, de se za nove vikši uradnike možje škiga boš pa nar ložeje najdel, ako čisto slo- skušeniga zaderžanja, z primernimi svojstvi venski govor, to je govor v duhu slovenskiga izvolijo, naj so že bili popred v deržavni Ijezika, v mislih sproti v nemškiga prestav- službi, ali ne.
Ijaš. Ni drugači, kakor da se moramo zdaj Obernem se zdaj na stanovitne dolžnosti
(N—1.) Ze dva domoljuba sta v „SIove- mi, ki smo več šol zveršili, od priprostih Lpravniških gosposk in zlasti njih glavarjev, iji" šolsko mladost, zdaj o šolskih prazni- kmetov materniga jezika učiti. Zares žalo- de razložim, kako naj se po mojih željah ih, k nabiranju v veliko krajih že pozablje- stna resnica!	povsod v duhu vladarstva razumejo.
niji kih
nih besed naše mile, tako dolgo zatirane slo-1 venšine spodbadala. Naj pa jaz ob kratkimi povem, kako jih nabirati.
1) Nabiraj kakor pridna čebelica sladki I med, posebno v krajih, od mest oddaljenih.
Priprosti hribovec ti bo povedal besed čisto domače korenine na kupe, ki si jih blizo mestlBach, je pri nastopu svojega vis. urada na-
povsod v aunu viaaarstva razumejo
Globoki potresi, kteri so očitni red zadeli, nevarnosti, v ktere je človeška družba prišla bila, in velike zgube, ki so iz tega zvirale, so veliki večini ljudstva neogibljivo
* Minister znotrajnih zadev, Aleksander I P°treb° močne derŽuavne plasti pokazali, ki
47	'	Ivilirmrp nncnmpvnp hraniti in nh/«mcfvn
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska «lexela.
zamore posamezne braniti in občinstvo zagovarjati. Ako vladarstvo svojo dolžnost iz-
zastonj iska . Cim bi ze mesta, tim boli po- slednje pismo na vse deželne poglavarje poslal: / . .	..
J	' .	xt- \t i - i -.i-	. . polne, ce je s pomembo svojiga poklica nav-
sina. Isil Nj. Veličanstvo, svitli cesar me je nne- . .
nemčena ali potalijančena je slovenšina
dobrih besed tudi pri visokočastitlj. g. duhov-Jnoval ministra znotrajnih zadev, nih, ki so v krajih, kjer se čista slovenšina govori. Veliko lepiga boš najdel.
Oznanijoč Vam — to milostljivo imenova-j I nje, Vam — tudi v kratkim stanoviše napo-
dano in tudi prepričanje razširiti zna, de je njegov narvikši in edini namen občno blagostanje vterditi in de ima resnično voljo, ustavno deržavo dogotoviti, ne pa vtesniti, bo vla-
2) Želiš ime kake samostalne reči zve- vem, raz kteriga svoje dolžnosti vgledam inl	„
/ ............v. . I	i. 11 • u * v- • .Idarstvo zaupanje našlo in ga naiti mora.
diti, je nar bolje, dajo priprostimu človeku, zaznamvan pot, na kteri me boste Vi in vsi1	r	&
ki ga po njenim imenu vprašaš, po kažeš, podložni uradniki, kakor se nadjam, podpi-Si mu jo pa le popisal, se dobro prepričaj, rali. To razložiti se mi narpotrebniši zdi, de stva P° Pravici cis,ati > kter° se ne Pe^a za ako te je popolnama razumel. Potlej si še le se popolnama med sabo razumemo in v tisti pohvalo in prijatelstvo vpijočiga dela med besedo zapiši — pravim zapiši, ker ti si- očitnosti in odkritosti ravnamo, ktera mora po ljudstvam, temuc si prizadeva resnične po-cer vtegne iz glave pasti. - Tukaj vas spom- mojim terdnim sklepu med nami in tudi pri|trebe in Prave ždie večine ljudstva pregledati ivo zaprosim, nadepolni učenci pre- J deržavnim opravništvu sploh povsod vladati. in taistim zadostiti
V obče so vodila, kterih se cesarsko vla- Zavednost nerazžaljive politiške pravice po delavnicah mnogoverstnih rokodelcov, daldarstvo derži, že v deržavni ustavi in njo prešine deržavljane in deržavno oblast, in ne rečem(antverharjev), kako vse svoje orod- dopolnijočih postavah izrečene.	vladarstvo podpira in krepi svobodne naprave,
je in pa tudi dele orodja imenujejo. Ako Njih duh mora vse deržavne služabnike ne de bi sc družbi vdalo in njenimu nevarni-poverh poprašaš, čemu, v kako rabo mu je do nariiižjiga prešiniti, in vsak deržavni po- mu tirjanju privolilo, temuč ker samo te svo-to ali uno orodje, kako to, kako uno izde- oblastenec ima dolžnost tam, kjer stare po- bodne naprave spoštuje in ker je prepričano, luje, kako različne dele svojih izdelkov ime- stave z novimi napravami navskriž stoje, se de se le po njih blagovitost dežele za terdno nuje itd.; boš zvedil marsiktero besedo, ki ti I zadnjih povsod v djanju deržati.	ustanoviti, ožlahtenje deržavljanov pričeti in
je bila dosihmal neznana. Prideš postavim h Sosebno se morate — za to potegniti, de cela domovina k razsnovi svojih moči in k kolarju ne prašaj ga prijazno le po imenih se tiste postave naglo in sprevidno izpeljejo, dosegi svoje slavne naloge pripeljati zamore. njegoviga orodja, ampak tudi po imenih vsih na kterih, kakor na občinski postavi, na od- Priporočim živo Vam — in podložnim nar manjših delov voza od kraja do konca.Iškodovanju zemljiš in administrativni novi urav- ura(injkam, vedno paziti na pravo očitno mne-(Kar se voza tiče, ti bo njegove dele veči-|navi resnična in stanovitna enakost deržavlja- llje f njega razodevanje po časopisih in podel tudi vsak kmet razložil. V raznih krajih nov pred postavo in močna ter čez in čez stavnih družtvih dobro pred očmi imeti; v so razne imena. V nekterih pravijo, postavim|krepka izpeljavna (exekutivna) oblast leži. opravilu pa naglo in prosto ravnati brez vseh
Ako Vam — posebno priporočim vrav- nepotrebnih pisarij ; kjer je treba, osebno pri-nemšini dišijo, rebernice itd.) Kar ni vlnavo politiških gosposk, boste gotovo sprevi- stopiti in tako zaupanje v vladarstvo povsod tem kraji čisto slovensko, je v unim. So ime-Idili, de tu ne gre samo za drugačno razdeli- zaslužiti in buditi, na različne, tode domače korenine, v dosti litev kantonov in kresij dežele, ampak de je Silenju tiste red in družbo podirajoče
primerlejih toliko bolje, ker dobimo več eno- treba v deržavni službi bistvene prenaredbe stranke, ki je toliko nesreče cesarstvu naklo-
membnic (synomina). Ne veš, kako se kakiIvpeljati.
I nila, in njega razpad očitno želi, seje treba
reci po nemško pravi, popiši zapopadek
Poklic deržavniga služabnika je s tem z celo močjo nasproti postaviti. Zvestoba do
več besedami. Dobro bo včasi tudi reč, ka- nov, lepši postal. Delavnost njegova se nima vladarja in spoštovanje ustave ste nepremak-kor znas j narisati. Sila kola lomi. lila—(samo v ozkim prostoru kanclijc in med obte—j I ji vi dolžnosti vseli deržavljanov. Kar je te— govoli potlej svoj nabirek Lj ubJjanskimu živnimi spisi in pisarijami izkazati, ampak nje- mu nasproti, je postavi in domovini nasproti.
Opravniški uradi imajo resno dolžnost, oniajanje deržavniga miru ino postavniga reda braniti, vender se morajo pri tem ravno tako neskerbnosti in sleposti glede resnične nevarnosti, kakor tiste navade /.deržati, po kteri bi povsod kako zakletvo ali punt zavohati mislili (sicli von allseitiger Verschvvorungsrie-cherei ferne zu lialten). Sredstva, kterih se poslužijo, morajo biti postavne in ne smejo nobene deržavljanske pravice žaliti. Postava, narveči bramba očitniga reda, mora sveta biti, bodi taisti orožje deržavni oblasti, ali bran (ščit) posameznim.
Nič bolj ne želim , kakor de bi vsi deržavni služabniki s tem duham postavnosti in spoštovanja ustavnih pravic navdani bili.
V	deželi, kjer je dolgo časa vsa der-žavna delavnost le pri vladarstvu zjedinjena bila in kjer je vsako politiško početje le od njega izviralo in napeljevano bilo, mora vladarstvo samo na ustavni stezi deržavljanam naprej iti.
Le tako se zamore motjeno zaupanje zopet vzdigniti. Upam, de me boste v tem namenu radovoljno podpirali.
Pričakujem, de bodo tudi vsi drugi, meni podložni uradi v enakim duhu delali, de se ljudomili nameni našiga cesarja povsod v resnici dosežejo.
Slednjič Vas opomnim, v mene zaupati in odkrito proti meni se obnašati, kar bom tudi jez vselej do Vas storil. Sprejmite moje spoštovanje.
Dunaj 15. t. m.	Bach l./r.
* Za gimnazium ali tako imenovane latinske šole je že prišel za prihodnje leto začasni (provisorischj šolski red poduka. Po tem sta 7. in 8. šola k gimnaziumu pridružena in modroslovje (fdosophia) se ne bo v teh šolah nič več učilo; vsak uk bo učil posebni učenik. Poduki v vsih osmih šolah bojo: 1) veroznanstvo, 2) latinski jezik, 3) gerški jezik, 4) narodni jezik, 5) zemljopis in zgodovina, 6) matematika, 7) natoroslovstvo. De je nato-roslovstvo že v pervo šolo vpeljano, jc prav pametno in potrebno. Domači ali narodni je zik se bo učil skozi vsih 8 šol. Kakor se kaže, ne bo v teden druzih šolskih praznikov, kakor le ob nedeljah, praznikih in v četertek popoldne.
Zastran narodniga jezika se posebno ukaže: In Bezug auf die Muttersprache u. eine zweite im Reich gangbare Sprache ist das, vvas im vertlosscnen Jahre begonnen wurde, nun fortzusetzen. Badi bi vedli, kteri jezik bo pri nas Slovencih tisti drugi v deržavi navadni jezik? Ako bi se tu druge slavjanske narečja razumele, bi mogli to naredbo jako hvaliti; če bi se laški jezik pri nas učiti veleval, bi tudi nič ne rekli, ker se tu in tam potrebuje. Ali narberžeje se tu nemšina razume , kar se nam pa neprimerno zdi. Zakaj nemški jezik je do zdaj bil in bo prihodnje leto gotovo tudi naučni jezik (Vortragsspra-che); ako ga učenci dobro znajo, de se v njem druge znanstva učiti zamorejo, se ga jim več posebej učiti treba ni (dosti je, ako se v sostavljanju vadijo, kot doslej), če pa učenci nemšine dosti ne umejo, se ona tudi za naučni jezik rabiti ne more, ter bi se mater-nimu jeziku, kakor prava enakopravnost tirja, in kakor je poprejšno ministerstvo obetalo, ta čast in veljava dati imela. —	(Novice.)
Iz Celja. Nedelo 12. tega mesca smo imeli v našemu mestu vablence k pristopu vmed četo stajarskih prostovolnih streleov,kteri so bili pred ta dan iz Gradca prišli. Pred sodbeno hišo je igrala celi dan turška muzka, tud se je slišala slavjanska pesem peti od hrabrega Bana Jelačiča. Pristopilo je vosem fantov, kterih vsak je po prisegi 10 gold. srebra na roko dobil.
V	Marburgi, kjer so predni dan vabili, so le 5 fantov dobili.
Štajarski strelci so se na Laškim hrabro obnašali, in so si veliko hvalo zaslužili.
Kdor želi k tej četi pristopiti, naj se le vCelji pri zapovedniku Celjske narodne straže, gospodu Gurnig oglasi.
V	Gradcu se je bilo to vablenje že jeden mesene pred začelo, in visoko štajarsko predsedništvo je bilo razznanilo po deželi po nemško in slovensko primerni razglas. —
Poziv
k pristopu v med četo Štajerskih prostovolnih streleov.
Junaške dela štajerskih streleov, ki so lansko leto prostovolno v soldašino pristopili, slavijo daleč po domovini, ktera jim je za njihovo serčnost lepo hvalo dolžna.
Kader se enkrat domu vernejo, bode iz marsikterih kinčanih pers svetla svetinja lepo lesketala — vesela priča junaške serčnosti: vsim pa ostane sladka zavest, da so zvesti svoji prisegi se dobro vojskovali za Cesarja ino domovino.
Ali slavno začeto delo še ni dognano, ino če želimo, da bi še dalej svetilo lepo častito ime, ktero so si naši prostovolni strelci pridobili , je treba, da se, ko naj hitrej, po novem prostovolnem pristopi na možeh dostavi, kar se jih je dozdaj v boju pozgubilo.
V	ti namen je c. k. občno velitelstvo (Ge-neral-Komando) ilirske znotrajne Austrije komisijo odločilo, ktera bode v Gradcu na veliki glasii od 15. tega mesca vsakden od 9 do 12 stih pred poldnom nove pristopnike zapi-savala.
Pristopi se le za čas, dokler boj terpi, ino vsaki prime na roko zadave 5 gold. sreb. iz deržavne denarnice, ali Štajerski gospodje stanovi obljubijo velikoserčno toliko dodati, da na pervih 480 na vsakega 10 gold. sreb. pride.
Čas, kterega. kdo med prostovolci doslu-ži, se mu od računi od soldaške službe, kteri je drugači podveržen, ino tistim osobam, ki v javnih nesoldaških službah stojijo, se zagotovi, da pa lehko v tisto nazaj stopijo.
Štajerci! kader je domovini nevarnost žugala, je vsaki pošten Štajerc rad pod bandero stopil, in kjer so se vaše bandera zibale, tam ni bila zmaga daleč proč. Nedopustite, da bi ta stara slava vaših predstaršev prazna pravlica postala; pokažite, da še je vaša misel za pravico ino red tak terdna ino nepremakljiva, ko vaši bregovi, ino hitite k bande-ram prostovoleov, da njim slava ostane, ki jih bode jednako z našimi domorodnimi regimenti z nevenljivim vencem kinčala.
Od c. k. Štajerskega deželnega predsedništva.
V	Gradcu 11. maliga serpana 1849.
(SI. Nov.)
X/
Ccska «lexcl».
Knjižica g. ministra gr. Leva Thuna je že na svitlo prišla, naslov ima: Uvaliy o nynejšich pomerech, bledic zvlašte k Čecham premišljevanje čez sedajne razmere s posebnim pogledam na Čehe). V predgovoru reče g. pisatelj , de je za to po češko pisal, ker je knjižica njegovim slavjanskim rojakam namenjena in ker le materni jezik prav živo v serce gre. —
Z veseljem oznanimo, de bo goreči rojak, slavni prof. Hanuš, v prihodnim šolskim letu v Pragi modroslovje v češkim jeziku in sicer v Klementinum učil. Po nemško bo učil g. p. Smetana. De bi se le tudi v drugih znan-stvih ravno tako za resnično enakopravnost skerbelo!	(N. N.)
Ogerska dežela.
Tudi Aradska terdnjava se je kinalo (16. t. m.) po predaji G6rgeya vdala.
Košut jc, kakor „Ostd. Post" pove od vladarstva odstopil, in vso oblast, in dolžnost, madjarsko domovino oteti in braniti, G6rgeyu izročil. G6rgey pa se v razglasu Madjaram oznani kot diktatorja in posrednika (Eriedens-Jvermittler). Ako je to resnica, se je z Gor-
gejem cela inadjarska dežela'podvergla. Samo Poljaki se vtegnejo še na svojo roko tu in tam vstavljati.
Od Košuta in Bema se še govori, de sta jo na Turško potegnila.
»Dunajske Novine" pišejo: Iz Baba zvemo, de je bil 20. t. m. minister grof Giulay z generalani Coričem v Aču. Vojskovanje je nehalo. 16. t. m. se je v Pešti zvedlo, de je Košut od vladarstva odstopil, in Gorgey se podvergel. Ta novica je šla ko blisk od ust do ust. Vse si mir želi. Maršal Paskievič ima glavni stan v Velkim Varadinu. General Budiger je v VilagOsi. Madjarska armada, kteri se je orožje odvzelo, leži v taboru. General Haynau je v Temešvaru, kamor se tudi ban Jelačič pričakuje. Po narnovi-ših novicah je ban brez zoperstave v Temeš-var prišel. Madjari so povsod orožje proč pometali. Na cestah in po vaseh se najdejo povsod vsaktero orožje in zalogi za vojsko. —
»Presse" piše od ogerskiga boriša sledeče: General Budiger se jc 8. t. m. iz Va-radina proti Aradu z 3. oddelkam vzdignil. Paskievič je za njim šel z glavno armado in je nastopivne oddelke v tisti meri popustil. Riidiger je prišel brez boja v Kis Jeno 10. t. m. in je stopil v zvezo z prednjimi stražami Haynaviga oddelka v Tot Kondasu. General Haynau, kise je z poglavitno armado v sredi proti Temešvaru in Aradu naprej po-mikval, je premagal sovražnika pri Temešvaru.
Gorgej , kterimu so se pri Seregu razbite in naglo bežeče trume Mesaroša, Guyona in Desevtija in pozneje pri Temešvaru razkropljeni puntarji pridružili, je bil, ako se vsi skupej vzamejo, od 140,000 mož obdan: od spred od kneza Paskieviča, na levi strani in v herbtu od generala Haynaua in bana in na desni strani od cesarskih rusko-austrijanskih trum, ki iz Er-delja proti ogerski meji marširajo. Samo na Arad se je še mogel operati. Ali tje se vmak-niti ni bilo lahko, Aradska terdnjava se tudi ni mogla dolgo deržati, to se je lahko spre-vidilo, in je tudi premajhna bila, de bi celo njegovo trumo vzeti zamogla. 13. se je podvergel Gorgey, 48 ur pozneje pa Arad. Združena armada ima zdaj v oblasti Tiso in doljne podonavske kraje, je obsedla Maroš in Banat in je blizo vojniške meje, ktera pri Oršavi postavljenimu sovražniku vsak napad brani.
Madjarska armada, skupej 120,000 mož, je zdaj z predajo Gorgeja svoje jedro zgubila.
V Aradu se jih je podalo 6000, pri Oršavi jih stoji 25,000, v Komarnu in Petro-varadinu znese posadka 25,000, pod Auličem se jih je vterdilo pri Blatnim jezeru 6000; blizo Vaga jih tava okoli 6000, v Erdelju se zoperstavlja Rušam 15,000. Ker ni več mogoče, de bi se te razkropljene trume zopet zbrale in združile, je ogerska vojska končana in naša armada ima zdaj to poglavitno nalogo, Komarno obdati in puntarje na Er-deljskim vkrotiti in razbiti,
Po narnovejših novicah je Paskievič, berž kakor se je G6rgey podvergel, veliko vojakov proti Erdelju poslal, ki bodo od generala Ludersa preganjane Madjare od spred prijeli.—
Minister Bach je na pismo serbskiga pa-trijarha Rejačiča zastran serbskih zadev, ktero smo bili v Sloveniji nekoliko okrajšano podali, iz Dunaja 2. t. m. odgovor patrijarhu poslal, v kterim obljubi in zagotovi, de bode naš cesar in gospodar narodani storjene obljube izpolnil in de se derži ustave in de ni nar-manjši priliki k sumljivosti, kakor de bi se od nje odstopiti hotol:
„VJadarstvo," pravi dalej, ,je zlo od tega oddaljeno, de bi narodni občut Serbov z nezadovoljnim očesam vidilo, kolikor se ta občut se na razvitje njihove narodnosti na podlogi enakopravnosti in med mejami, v deržavni ustavi zaznamovanimi opira."
„Vi opomnete nekterih prizadevanj, po kterih bi se vtegnilo to čuvstvo narodnosti od postavne poti odvernit. Jez sem iz Vami prepričan, de tako prizadetje ni v soglasju z čuvstvam večine v narodu. Serbi, kteri proti poskusu Madjarov, se od cesarstva odtergati, pod orožjem stoje, ne morejo le pomisliti na enako napadenje zoper življenje celotne deržave."
— 272 —
N e i» o 1 i t i š k 1 d e 1.
Jama sv. Barbare v Idriji.
(Domorodna pripovest osemnajstiga stoletja poleg Buhenhaina.)
(Konec.)
Več večerov preide, alj oskerbnika ni. Tudi slavčika petje je vtibnilo. Pervo Roza-liko veseli, al zadnje jo žali.
„ Ubogi Andrejče" zdihuje, „kaj se ti je pripetilo". „ Revni slavček" rečejo oče „kaj se mu je zgodilo, de ga več ni?"
„Kaj slavček, po ženinu zdihuj, ki bi bil tvojo hčer brez dote od hiše odpeljal, žaluje mačeha, ktere nevolja dan na dan bolj rase.
Vender zadnič poterka na duri, in od mačehe težko pričakovani pride. Komej se vsede, mu oče od omolknenja slavčika pripovedujejo.
„Ni mogoče", reče zavzet, in njegov obraz se nasmeja. „SIavčika je moglo kaj preplašiti, de več ne pride pet na lipo."
To izrekši Rozaliko pomenljivo pogleda, kar ona s straham opazi.
„Kaj se je pa vam prigodilo, de sle nas tako dolgo zapustili?" pristavi mačeha."
Če je človek od ljudi obdan, ki zaup zaničujejo, ga serce boli.
Zaupal sim Andrejčku, stražniku hlapcov: alj pri naberi grajšinskih davkov me je močno goljfal. Nesrečen bi bil jez postal, ko bi se ne bile reči visoke vrednosti v njegovi skrinji najdle. Hudi kazni je on prepadel, alj moja milost ga je rešila. Ko pa iz Nakliga domu pride, ga že čakajo lovci (Werber) ki ga v Ljubljano k vojašinji odpeljejo.
Ko Rozalika to zašliši, se ji lice spremeni, ojstro oskerbnika pogleda in zapusti urno družbo.
Ko v sobi čez razne reči govorjo, leti Rozalika z žalostnim sercam po stezi [na cesto, ki pelje iz Nakliga na Herdo.
„Večna osoda vbogih ie bila in bo, de za grehe bogatih zadostujejo."
To si misli, in čez bledo lice ji solze li-jejo. Kako rada bi ona saj še enkrat z njim govorila, in glej! ko tu žaluje se ji Andrejče približa, in se začudi, Rozaliko tu najti.
„0 Andrejče! ljudje so hudi", reče od 110-trajne bolečine prevzeta, in pade zdihajoč na njegovo serce. Andrejče je ne more razumeti.
„Pobegnili moraš", reče ko se zave,„lo-čitev naša je sklenjena.
O de bi zamogla s tabo iti, živeti, in moje zadne ure na tvoji strani skleniti."
Pade zopet na njega persi in milo joče, de bi terdi kamen omečila. „Lovci od oskerbnika najeli, te čakajo v Berdu, ne hodi tje, ampak pojdi v daljne kraje.
Pojdi z Bogam in ne pozabi svoje zveste Rozalike, ki te bo pri Bogu čakala." Več ne more govoriti. Molče mu roko v slovo poda, jo na serce pritisne in se domu verne.
Bavno v hipu, ko jo skerbni oče iskali hoče, Bozalka v sobo stopi. Njeno obličje je bilo, ko tega, ki nič več ne upa, in s straham prihodnosti pričakuje. Sicer vesela Rozalika je bila tužna. Prašanju oskerbnika odgovori merzlo, kratko in zaničljivo. Nihče te premembe ne razume in se ne derzne jo pobarati.
Neki večer je bila stanica bolj, ko sicer osnažena, in rasvitljena. Imenitneji sosedje so se sošli,de bi sklenitev ženitve osvedočili. Na obrazu mačehe se je veliko veselje bralo. Ko oskerbnik černo oblečen v sobo stopi, mu sleherni srečo voši. Vse se raduje, razun Rozalike, ktera, ko beseda „nevesta" zašliši obledi, se trese, in ko odkošena rožca na bližni stol pade. Oskerbnik se ji bliža. „Iz-dajavec, morivc mojih upov, proč od mene!" Dvigne roko, ga z močjo od sebe pahniti.
„Zavedi se ljuba hči, sej je tvoj dragi ženin" reče mačeha stermeča.
„Moj ženin? nikdar! Moj ženin je velik in mogočen. Jezero sere bije in se raduje v neizmernim poslopju njegoviga večniga stano-vališa.
Reče Rozalika nadušena s svojo desno proti nebu kazaje.
Vzame pismo iz žepa, in ga poda pričujočim. Bilo je v njim Ilozaliki dovoljeno v samostan stopiti. ,,Sim nevesta", reče „alj ne moža, kterimu naj bo Bog v zadni uri mili sodnik. Sim nebeška nevesta, serčno pristavi.
Vse se začudi in nihče se ne derzne, kaj odgovoriti.
V tem hipu dušni pastir stopi v stanico. Ta vredni mož, kterimu je Rozalika ljubezen do eniga mladenča razodela, ki je v daljne kraje zavolj oskerbnika pobegniti mogel, Ro-zalikini namen, ki ga je z dovoljenjem očeta sklenila, pohvali, in, ko mu je bilo nemilo ravnanje mačehe znano, pride ravno o pravim času, in okrog stoječim naznani, de je Rozalika v samostan vzeta.
Zdaj so se županki oči odperle.
„Gorje" reče oskerbniku, in se z desno na celo vdari.
„To je plod vaše milosti, nad nevbogljivo hčerjo, ki je z očetam na skrivim ravnala, in naju pred celini svetam osramotila".
„Za to se bom maševal" reče jezen o-skerbnik.
Pustite maševanje, de se Bog nad vami ne mašuje, reče fajmošter, ki je bil v vsem podučen, ker še tisti večer, ko je Andrejče zadnič drago Rozaliko vidil, se jc bil k njemu podal, in mu vse razodel. —
Čez slermegore neznane steze, skozi loge in dobrave pelje pot tužniga Andrejčela. Strah od lovcov vjet biti, in bližna zima ga ženeta vedno naprej. Že je mnogo dni popotval, kar eno jutro zagleda pod sabo v globini prijazno mestice od bistre vode ovito. Revno, pa marljivo se mu vidi. Pervo razodenejo bajte uboge, z kterih se dim proti nebu dviguje; zadnje neutrudno gibanje prebivavcov.
En mož, ki gori po poti pride, mu prijazno od imenitnosti mesta pripoveduje, in na zadnje tole pristavi:
„Zrete dolj na lesenim hribčiku leseno hišo, to je nar starši čez 100 sežnov globoka jama sv. Rarbare".
„Svete Rarbare" ponovi mladeneč, in njega bledo lice rudeča barva oblije;misli si, de domu pride, kjer ga mati z raspetimi rokami pričakuje.
„Čez 300 delavcov dela tu noč in dan", pravi dalej ptujec.
Dobim delo?"
Zakaj ne? zročite se vodjem.
Andrejče gre tedaj v mestice, de bi pod varstvain sv. Barbare rudar postal, in v globini zemlje notrajno tugo pozabil.
Njega želja se je izpolnila. Ko drugi dan zvon delavce kliče, je bil tudi Andrejče že v černi obleki, z kladvam in železarn, s černim okroglim jermenam opasan: z jamšico (Grubenlicht) v roki pred vratani šilštva,kjer se je že veliko kardelo delavcov znajdlo. Dušni pastir pride. Vse pade z odkrito glavo na kolena. Po odmoleni jutrini molitvi od maš-nika blagoslov dobi. Zdaj se dvignejo in grejo po nebrojnih stopnjah na dno globine. Kmalo trepetajoči od mraza kmalo potni od velike vročine, ko razne kraje jame obhodijo.
Vodja pokaže zdaj Andrejčku rudo, ktera je sreberna, ktera ne, kako se železo in kla-dvo rabi, ga izroči starimu rudarju ter ga k pridnosti in marJivosti opomina.
Zdej je bil Andrejče v pusti od blede lu-čice razsvitljeni globini ločen od preganjanja sovražnikov in od drage Rozalike, ki jo je tak težko zapustil. Vedno moli k sv. Barbari, ktere sosebnimu varstvu se je bil zročil. Dela marljivo do preteka ur, gre tih z drugimi na dan, upajoč, de tudi dan pride, ki bo poze-melsko, tiho notrajno bolezen ozdravil. Vse ljubi tužniga, kteriga blede lica se nikdar ne posmejajo, in on ubogi tihi terpin ljubi vse.
Eno jutro so bili ptujci napovedani, ki so slavni srebro-rudnik razgledovat prišli.
Neutruden Andrejče je ravno izdobljeno skalo s smodnikam nasul. Zdaj se šliši govorica mož. Andrejče se ozre,— ptujce pogleda — blisk, mogočen potres, razrušenje, in skozi neizmerno poslopje jame se zašliši doneči grom — in tiho je vse, ko poprej.
Zdaj prihitijo od vsih krajev trepeči rudarji, in vidijo s straham razvaline. Zastonj se trudijo pod skalami zasute odgrebsti.
Več dni prejde, preden ptujcov razlom-nene kosti odkoplejo; al Andrejčeta ne najdejo k veliki žalosti sleherniga. Mislijo, de je pod skalovjem, kteriga razkopanje dolgo časa terpi, globoko zakopan. In tako je bilo.
Dnevi, tedni, mesci, celo leto je bilo že od strašniga dogodka minulo, in še nihče delavcov Andrejčka ne najde. Njega spomin se je že pri bivavcih zgubil, le malokter rudar se še na njega spomni.
Neko jutro se množi nevčakana novica po rnesticu; de je zgubljen Andrejče pod zadnjo razvalino skalovja najden, in k čudu sleherniga, de je živ, zdrav, vesel od delavcov
izkopan. Sleherni rudar leti v jamo, de bi se z lastnimi očmi prepričal.
čudna novica ni bila laž.
Živ, zdrav, ko so ga pred poznali tu sedi, pozdravi tovarše nekdajne po stari rudarski navadi, in poda starini znancam desno v znamnje prijatelstva. Zdaj ga barajo od vsih strani. Sledni ga hoče viditi, z njim govoriti, in se osvedočiti. On pripoveduje, kako in zakaj je rudar postal, vse brez laži, imenuje oskerbnika kriviga minulih upov. „In tega" tako govori, „sim na nesrečni dan v jamo k meni priditi vidil.
De so lovci, ki ga sprejmijo, sim mislil, torej sini se prestrašil, de mi je jamšica iz roke padla in kaj se je potem zgodilo, ne vem."
Zdaj cela dogodba pride na dan. Z odpadam jamšice je iskra smodnik unela, skala se razrušila, Andrejčka zasula, in ptujce ubila.
Ko se zavem, mi na strani stoji sv. Barbara z nebeško glorio obdana, ki sim jo moje mladosti visoko častil, in od nje sini dobival sleherni dan jed in pijačo.
Potem poprosi, ga v cerkev peljati, de se bo Bogu, in svoji močni pomočnici zahvalil, in po dolgim času zopet sv. obhajilo prijel. Prošnjo mu je bila z veseljem dovoljena. Nesejo ga z jame v bližno cerkev sv. Barbare, kjer se je veliko število prebivavcov združilo, de bi čudno ohranjeniga z lastnimi očmi vidili. Kakor angelj Andrejče tu pobožen kleči, ko častiti starčik s sivo glavo pred altar stopi, sveto vpravilo dokonča, in pobožnimu nebeško jedilo podeli. Andrejče spozna brumno lice fajmoštra, ki ga je bil nekdaj z močjo sv. vere pred obupani rešil. Z radostjo se mu spremenjen posmeja. Posmeh je bil zadni. Vmerje v rokah fajmoštra, ki ga tudi spozna. Rogoljubni mož, ki je bil v temu letu prestavljen, je zapustil ispisik čudne dogodbe, ktere resnico podoba v cerkvi sv. Barbare spričuje z napisam 1752. 23. dan Januaria.
Mrak.
(Iz g. Majerjevih Pravil dalje.)
(Halje.)
e. Dokle se pak bude tako ravnalo i spremčnjalo? Brez konca i kraja? — Samo dotle, dokler se češčina i ug. slovenščina ne sjedinite i ne složite u jedno književno českoslavensko narečje, da se u njim vse piše, štogod je za izobražene ljudi namenjeno. Od vsih razlik, ktere se med češčinu i ug. slovenščinu znajdu, nek češčina poravna le jedno šestnajstimi (Vlfi), ug. slovenščina take jednu sestnajstinu — bi bilo dakle poravnanih razlik jedna osmina (yg) ostale če časoma same se izgubiti i zibnuti. — Tako se moraju takodjer ilirska podnarečja izobraževati dotle, dokler se ne slože u jedno knj. ilirsko narečje. A što če biti onda? —
Onda budemo pisali namesto u 14 ali 16 književnih jezikih i jezikičih samo u 4 narečjih —
onda budu ova narečja neprestanim pri-spodabljanjem, vzajemnim oziranjem pojedinih narečjah na ostala, složnim upotrebovanjem običnejših, navadnejših i med Slaveni razpro-stranejših izrazov i rečih medjusobno tako podobna, kakor sada, postavim, horvatsko podnarečje serbskomu; ali kakor češčina ug. slovenščini —
onda se ne bude več reklo: ovi ali oni govori u narečju ilirskom, českom, polskom, ali ruskom, nego on govori slavenski pa malo povleče, zavije po ilirsko, češko, poljsko ali rusko —
onda se budu ljudi čudovali nad ovoj knji-žicoj rekuči: Oj to je čudno! pisatelj je tako-ve stvari dokazoval, ktere su bez dokazovanja jasne, kakor beli den, namreč: da slavenski narod neobhodno potrebuje velikoga slovstva; da narod, kteri obseže 40, 60 ali 80 milionov ljudi, ima — caeteris paribus — večje slovstvo od narodiča, kteri obseže samo 3 ali 4milione duš; da se slavenska narečja i podnarečja približovati moraju! i da mora vsako maličko popustiti, da je sloga, medjusobna ljubav i slavenska vzajemnost nam Slavenom potrčbna, kakor ptici krila, da leti; da je lepše i pravilneje, ako se tako piše, da vsemu narodu dopade ali večoj njegovoj strani, kakor da dopade samo jednoj pokrajini.
(Dalje sledi.)