PRO SVETNI
*w. n
Ljubljana, 23. junija 1958
LETO IX
Urejuje arednlikl odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo m oprava Naserjev« 1-L Telefon Številka 22-284. — Letna naročnina din 300,— Hev. ček. računa SI-KB-l-Z-ltO — Tlak Časopisno založniškega podjetja •Slovenski ooročevalee*
DELAVEC
GLASILO 'Z DHU^BJNJ PROSVETNIH DE LA VCEV
Vilko KOLAR:
Nekaj misli o šolski reformi
O Soški reformi se pri nas že dalj časa govori, piše in razpravlja, vendar smo zelo težko premaknili ta naš problem z mrtve točke, in to prav zaradi napačnega gledanja na to družbeno vprašanje.
Z vprašanjem šolske reforme se ukvarjajo po drugi svetovni vojni vse evropske in izven-evropske države. Vidimo in ugotavljamo, da je prav šolski sistem glede na velike spremembe v odnosih proizvajalnih sij in družbenih odnosih nasploh povsod zaostal. Zlasti pa je močno zaostal v državah, kjer so izvedli tudi socialistično revolucijo. Zlasti pri nas stopamo z naglimi koraki v napredno socialistično družbeno skupnost. Vendar pa prav spričo velike dinamike tega razvoja ni mogoče preko noči izvršiti take naloge, kot je reforma našega šolstva, ampak je treba uvesti tak sistem izobraževanja in vzgoje, ki bo ustrezal tudi nadaljnjemu razvoju naše družbene skupnosti.
Rekel sem, da se vse države ukvarjajo s šolsko reformo. Švedska že deset let reformira svoje šolstvo in pri UNICEF (organ za prosveto in kulturo pri OZN) so posebni eksperti, ki se pečajo samo s šolsko reformo v državah članicah OZN Eden izmed ekspertov je bil tudi pri nas in je proučil naš načrt reforme ter izjavil na kongresu o šolstvu v Ženevi, da zasluži naš načrt glede osnov reforme šolstva največje priznanje. Vidimo pa tudi, da pronicajo v načrte drugih držav elementi socialističnih idej.
Osnovno načelo vseh šolskih reform je v glavnem naslednje: »V šoli je treba izvesti reformo — revolucijo in jo spremeniti v množično enotno šolo, v kateri je treba vzgajati vso mladino na isti ravni.« Tako je izjavil neki ekspert na omenje nem kongresu v Ženevi.
In prav tega se tudi mi držimo v našem načrtu in ustvarjamo enotno, življenjsko in družbenemu razvoju ustrezno šolo. V tem je poglavitni smisel šolske reforme, ne pa v tem, kakor nekateri mislijo, da je namen ukiniti staro obliko gimnazije, ki se je tako usidrala v misli večine naših ljudi kot edina šola, ki lahko da mladini možnost nadaljnjega študija na univerzi. Taka miselnost v vrednotenju gimnazije kot pripravljalnice za univerzo je napačna, saj vidimo, da pozneje le okoli dva odstotka otrok končata gimnazijo.
Današnji družbeni razvoj nujno zahteva širšo enotno izobrazbo vseh državljanov, ki jo lahko da le osemletna enotna šola.'Pri tem mora biti ves sistem usmerjen tako, da bo imel vsakdo možnost po svojih sposobnostih si pridobiti tudi najvišjo izobrazbo.
Ne bi govorili o vseh tistih pedagoških in metodičnih napakah, ki jih želimo z novo šolsko reformo odpraviti in od cesar je odvisen uspeh dela in šolanja; to je stvar prosvetnih delavcev in notranje organizacije šole same. Podčrtali pa bi naslednje:
želimo enotno obvezno neprekinjeno osemletno šolo, ki naj da čimširšemu številu naših otrok povprečno znanje, ki pa mora biti zaključena;
želimo, da se po končani obvezni šoli lahko vsak otrok odloči ra nadaljevanje šolanja v gimnaziji ali na raznih strokovnih šolah, v obrti itd.;
želimo, da bo slehernemu otroku omogočeno šolanje do najvišje možnosti, to je do univerze.
Tako šolo si želimo in tudi to, da bi vsaj 85 odstotkov redno in uspešno končalo osemletno šolanje, kajti sedaj ugotavljamo, da redno konča to šolanje le 20 odstotkov otrok. Nižja gimnazija je bila pripravljalnica za višjo gimnazijo, višja pa za univerzo. In ta šola ni dosegla tistega smotra splošnoizobraževalnega značaja, kakor ga bo imela sedaj v novi šolski shemi. Gimnazija bo šola, ki bo nudila tudi zaključno znanje za ta ali oni poklic in bo lahko vsakdo iz gimnazije šel v določeno službo ali na univerzo. S tem bo gimnazija dobila novo vlogo in bo post enakopravna vsem ostalim gorodirm stro kovnim šolam.
O tem bi bilo treba še razmisliti
(Misli ob reorganizaciji pouka v zvezi s šolami, ki so brez
lastnih stavb in prostorov)
Priprave za reorganizacijo splošnoobvezne šole so povsod v teku. Posebno v zadnjem času so posamezna vodstva bodočih osemletnih šol storila več ukrepov, da bi si predvsem zagotovila prostor in kadre. Problem prostora je posebej važen za šole v naših večjih mestnih središčih, kjer so že doslej, v starih pogojih dela, gostovale raznovrstne šolske ustanove, saj je znano, da je skoraj vsaka dosedanja gimnazija v mestu nudila prostore vsaj eni strokovnih oziroma vajenskih šol. — Za brezhibno delovanje bodočih osemletnih šol je bilo treba urediti marsikatero organizacijsko vprašanje, ki ga pa zaradi težavnih okolnosti in predvsem pomanjkanja razredov ni bilo mogoče urediti z enostavnimi ukrepi. Predvideno število oddelkov bodočih sploš-noobveznlh šol govori večinoma za to, da bosta tudi v bodoče morali gostovati v eni šolski zgradbi po dve, če ne celo tri šole, in da si bo treba nekako pomagati s tak0 imenovanimi izmenami. Občutno so iz teh razlogov trenutno prizadete vajenske šole, ki so doslej gostovale v zgradbah gimnazij. Ob sedanji reorganizaciji pa so jim vodstva osemletnih šol odpovedala. Zato so le-te prisiljene same iskati nove zgradbe ip druge prostore. Vprašanje je seveda, ali jim bo to pravočasno uspelo, če jim ne bodo pri iskanju priskočili na pomoč višji prosvetni forumi.
V zvezi z reorganizacijo osemletnih šol pa nastaja še nov problem, ki zadeva izvedbo pouka na posameznih šolah in uporabo prostora v primerih, kjer bodo strokovne šole še naprej uživale le gostoljubnost osemletk.
Večina šolskih vodstev in šolskih odborov zahteva, da se, vsaj v Mariboru in v drugih večjih mestih, odpravi dosedanja praksa v razporeditvi dopoldanskega in popoldanskega pouka. Nekaterim šolam je v preteklem letu že uspelo, da so postopoma uvajale stalno izmenjavo pouka po posameznih tednih. Drugod je že obveljalo pravilo razdelitve na stalne dopoldanske in popoldanske razrede, kar je, posebej ob pričetku šolskega leta povzročalo precej negodovanja staršev, ki so zvečine in brez vsakega razumevanja za objektivne težave zahtevali za svoje otroke izključno dopoldanski pouk. — V predlogu dela za novo šolsko leto se je večina šolskih odborov Izjavila za stalno izmenjavo pouka, tako da bi, posebno tam, kjer gre za dve šoli v isti zgradbi, izvajali Izmenjavo po mesecih. Konkretno; prva šola naj ima ves mesec dopoldanski, druga pa popoldanski pouk. Naslednji mesec pa obratno. S tem bi odstranili neenakost posameznih dijakov, ki so morali
vse leto trpeti škodo na račun izključno popoldanskega pouka, ki je posebno v zadnjem mesecu zaradi vročine in relativno večje utrujenosti v popoldanskem času vse prej kot učinkovit. Nekaj predlogov šolskih odborov pa predlaga, naj se določi za višje razrede osemletnih šol stalen dopoldanski, za nižje razrede pa stalen popoldanski pouk.
Razveseljivo je, da vsak tak predlog teži za tem, da bi kar najbolj (ugodil željam enih kakor drugih, da pa jim ne bo mogoče popolnoma ugoditi vse dotlej, dokler bomo imeli pomanjkljiv šolski fond. Ne smeli bi, in tega tudi nihče ne dela, podcenjevati prednosti dopoldanskega pouka. Toda, o tem se je že toliko pisalo, da bi bilo neumestno pogrevati že znane ugotovitve.
Pri prvem kakor drugem predlogu le skoraj povsod pozabljamo, ali drugi pogoji ustrezajo taki razmestitvi posameznih izmen. Videz je, da bo tak način lahko povzročil, vsaj v začetku šolskega leta, ko bi delo moralo že steči, precej nevšečnosti. Gre predvsem za kadre, ki jih verjetno tudi letos, klub raznim novim razpisom in novim namestitvam, ne bo toliko, da bi zapolnili vsa razpoložljiva prazna mesta. Precej strokovnih oziroma vajenskih šol je bilo doslej vazano na večje število honorarnih učnih moči, ki opravljajo stalno službo na kakem drugem zavodu ali ustanovi. Izvedba honorarnega poučevanja, brez katerega bi bilo redno delo prav teh šol
skoraj ali povsem nemogoče, pa je bila mogoča zaradi dosedanjega stalnega razporeda pouka na določenih šolskih zavodih, ki so imeli ustaljeno razdelitev dela s posameznimi razredi skozi vse leto.
S prehodom na stalno izmenjavo tega pa bi se pojavili dve neugodnosti hkrati; kadri, ki so doslej s honorarnim poučevanjem dopolnjevali nezasedene predmete oziroma ure, bi morali s tem odpasti; vprašanje je, ali bo mogoče dobiti v tako kratkem času zadostno število stalnih ustreznih kvalificiranih predavateljev. Drugo, kar bi povzročilo nemogoče spremembe, pa je pouk rednih vajenskih šol, ki so bile in ki še bodo ostale vezane izključno na pouk v popoldanskem času, to pa zaradi praktičnega dela v delavnicah, ki se izvaja izključno v dopoldanskem času. Izvajanje izmen pouka v določenem časovnem zaporedju pri teh pa bi bilo v praksi povsem nemogoče in celo izključeno.
To so stvari, ki bi jih bilo treba nujno upoštevati pri organizaciji načrtov posameznih osemletnih šol. Razumljivo je, če le-te zastopajo predvsem lastne koristi in lastne interese. Tega jim načelno nihče ne more oporekati, vendar pa bi bilo treba pri tem le pomisliti na to, da še ni bilo mogoče zadostiti stalno naraščajočim potrebam po prosvetnih kadrih in po novih šolskih prostorih, in da zahteva prav od sleherne šolske ustanove več širine in več kompleksnega razumevanja za vsesplošne potrebe naših prosvetnih ustanov. Samo s tem bi bilo možno prebroditi prve težave, ki bodo nedvomno ob sedanji reorganizaciji šolstva, vsaj v začetku, precej ostre.
Hira fiiMSega na Tehniški sreinp šoli v Lfuhlgani
Pedagoški svetniki
Zakon o javnih uslužbencih daje vzgojiteljem, učiteljem, strokovnim učiteljem, predmetnim učiteljem in profesorjem izjemno možnost, da dobe še naziv pedagoškega svetnika. Zakonodajalec pa se je s posebnimi predpisi zavaroval pred razvrednotenjem tega naziva s tem, da je določil precej stroge pogoje za dosego naziva: kandidat se mora v učnem in vzgojnem delu vidno odlikovati, s svojim delom mora prispevati k izboljšanju in nadaljnjemu razvoju šolstva in prosvete ter s sodelovanjem pri znanstvenih in strokovnih inštitucijah, ki se ukvarjajo z vprašanji šolstva in prosvete, prispevati k napredku pedagoške prakse oziroma teorije. Poleg tega se zahteva, da ima vsaj 15 let službe v prosveti. Odločbo o imenovanju za pedagoškega svetnika izda republiški Svet za šolstvo — to pa le na predlog posebne komisije, ki jo določi republiški izvršni svet izmed priznanih prosvetnih javnih delavcev.
Za LR Slovenijo je bila ta komisija pravkar imenovana. V njej so: poslanec Miloš Ledinek, kot predsednik komisije, kot člani pa dr. Vlado Schmidt,
izredni profesor, Marica Dekleva, direktorica učiteljišča, ing. Vera Marentič, republiški inšpektor, Franc Ccmažar, direktor gimnazijo, Zlva Beltram, direktorica Uenilalnega zavoda za napredek gospodinjstva, in Marjan Lah, član Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije.
Niti v zakonu o javnih uslužbencih niti v odločbi o imeno-vanu komisije pa ni povedano, kako bo komisija prišla do svojih predlogov. AR bo sama razmislila o tem, komu pritiče po vsej pravici ta naziv? V tem primeru bi se nam zdela njena sestava nekoliko preozka. AH bodo ustanove predlagale kandidate — ali pa se tl lahko celo sami potegujejo za naziv? Na to vprašanje bo komisija vsekakor morala še odgovoriti. Najbolj smotrno bi se nam zdelo, da stavijo predloge in jih že tudi utemeljijo pristojni okrajni sveti in pa okrajni odbori naših društev. Ker je komisija itak vezana tudi na mnenje znanstvenih in strokovnih inštitucij, ki se ukvarjajo s pospeševanjem šolstva in prosvete, bi bila s tem dana še največja garancija, da bo vsak primer osvetljen z vseh stkani.	M.
*
Oh. robit k razpisu prostih službenih mest
(Glej Objave Sveta za šolstvo št. 2-1958)
Sekretariat Sveta za šolstvo LR Slovenije je objavil zbirnik vseh občinskih in okrajnih razpisov prostih službenih mest na šolah in vzgojnih domovih. Ne vemo sicer, čemu si je Sekretariat za šolstvo LRS to nehvaležno in verjetno tudi ne povsem ceneno nalogo naprtil na svoja ramena, vendar nam tak zbirnik omogoča, da odkrijemo marsikaj, kar človeka lahko osupne.
Začnimo kar pri ureditvi zbirnika samega. Ta je enotna za vse okraje z izjemo okrajev Maribor , in Murska Sobota (v kolikor gre pri razpisu za okrajne ustanove) in pa okraja Ljubljana, ki je v celoti izvzet in tudi posebej opremljen s podpisom odgovornega načelnika tajništva za šolstvo (česar pri drugih okrajih ni). Ali se je s tem Sekretariat hotel diferencirati od razpisa, ki ga daje Ljubljana? Menimo, da nekaj vzroka za to bi gotovo imel. Splošno je namreč znano, da je v Ljubljani bilo na razpolago vedno le malo službenih mest, ker želi pač večina prosvetnih delavcev službovati v glavnem mestu, kjer šolajo lahko svoje otroke tudi na strokovnih in pa visokih šolah. Letos pa se je čez noč situacija povsem spremenila. Ce pogledaš razpis, vi-
že
štvo
diš, da ti ne nudijo le nekaj mest, ampak kar na stotine. Zato je bile seveda tudi na stotine prosilcev, kil žele s podeželja priti v naše glavno mesto. Koliko jeze In bridkega razočaranja bi bilo manj, ko bi razpisovalec omenil, da so vsa ta mesta dejansko zasedena in da si je tajni-š tem razpisom hotelo le olajšati delo, ki ga bo moralo opraviti v zvezi z ukinitvijo popolnih gimnazij (če si ga je zares olajšalo, močno dvomimo). In še to: kdo bo sedaj kos zmedi, ki bo nastala, ako se bodo tisti, ki imajo po zakonitih predpisih prednost pri. imenovanju, pritožili, ker je službeno mesto, za katerega so po/vsem legitimirano zaprosili, bilo oddano drugemu, na primer tistemu, ki ga je imel že doslej, ima pa zanj mogoče manj pogojev kot jih ima odklonjeni prosilec?
V razpisu ljubljanskega okraja je pa še ena zanimivost, ki nam da misliti. Ob razpisu ravnateljskih mest za osemletne osnovne šole so nekatera službena mesta preprosto označena z: 1 ravnatelj, druga pa z; ravnatelj — tudi učitelj. Ne razumemo prav! Razumeli bi načelno stališče, da se morejo za ravnateljsko mesto na povsem razviti osemletni osnovi šoli potegovati, tako učitelji kot tudi predmetni učitelji in profesorji. Prav tako bi še razu-
Koirenine Tehniške srednje šole v Ljubljani segajo daleč nazaj v preteklo stoletje. Že pred začetkom tega stoletja sta so tedanji strokovni obrtni šoli za obdelavo lesa ter za umetno vezenje in šivanje čipk združili v Umetno obrtno strokovno šolo, deset let kasneje pa v Državno obrtno šolo, ki se je preselila v sedanje obsežno poslopje na Aškerčevi ulici, le da je bilo takrat še za nadstropje nižje. S šolskim letom 1921-22 se pričenja doba Tehniške srednje šole.
Ima pet odsekov s približno 2 tisoč dijaki in nad 200 profesorji in strokovnimi učitelji Nad 60 je honorarnih.
Odseki so sledeči: strojno, elektrotehniški, lesnoindustrijski z oddelkom za mehanično predelavo lesa in oddelkom za papir in celulozo, dalje kemijski ter rudarsko-metalurški odsek.
Poleg navedenih odsekov zajema TSS tudi še delavske oddelke s strojnim in elektrotehniškim odsekom ter dveletno Mojstrsko šolo s petimi različnimi oddelki.
Ves obširni aparat upravljajo predstojniki posameznih odsekov pod skupnim vodstvom direktorja ing. Alberta Nučiča.
Nobena industrija se ni po zadnji vojni razvijala hitreje kot kemična. Nujna potreba po srednjem kadru kemijsko izšolanih ljudi je narekovala ustanovitev kemijskega odseka na TSS, kar se je pred desetimi leti tudi uresničilo. Začeli so z dvema prvima razredoma. Tedaj so za sprejem zadoščali trije dovršeni razreda nižje gimnazije in tudi šolanje na kemijskem odseku TSS je trajalo le tri leta. Talko šolanje sta končala dva turnusa, nato se je strokovno šolanje normaliziralo m traja odtlej štiri leta.
Spočetka je bilo treba res mnogo idealizma, da je odsek zaživel tako rekoč iz nič. Ni bilo ne kemijskih laborator-jev ne pripomočkov. Profesorji ir dijaki so večinoma delali v^e sa/mi, brez pomoč}. Polnih osem let so životarili ob enm samem laboratoriju. Predjamskim je prišla pomoč UNESCO za na-
bavo modernih aparatur za kemijske laboratorije. Pomoč je znašala 8600 dolarjev. Izvršni svet LRS je opremil oba sedanja laboratorija, ki pa seveda n# zadoščata. Po adaptaciji kletnih prostorov bo imel odsek štiri dijaške laboratorije s stranskimi prostori. Občutno je pomanjkanje učil, težave so tudi z učilnicami, saj nekateri razredi kar potujejo iz sobe v sobo. šolsko poslopje se pač ne širi v razmerju s potrebami, ki jih narekuje življenje. Trikrat več absolventov zahteva produkcija, kot jih šola letno daje V prvih devetih letih je izšel iz kemijskega odseka TSŠ 301 absolvent, letošnjih zrelostnih, kandidatov je 46. Absolventi odidejo v industrijo in v inštitute, deloma pa nadaljujejo študij na visoki šoli. Slednje pa ni namen te ustanove.
Absolvent kemijskega odseka ima torej dve različni delovišči: obrat ali kemijski laboratorij. Sedaj se dijaki za obe delovni področji pripravljajo skupaj. Reforma strokovne šole bo morala upoštevati tudi to In načelno rešiti vprašanje, -li naj tudi v bodoče ostaja le enotni tip kemijskega tehnika ali pa naj šola loči vzgojo la-''r,-pto-i:iviV-'!h tehnikov od vzgoje obratnih.
Letos ima odsek svoje .tiri letnike razdeljene na deset razredov z 256 dijakinjami in di-
jaki. Edinole na tem odseka TSŠ namreč prevladuje žensko dljaštvo. Profesorski zbor šteje okrog 35 učnih moči. Odsek vodi predstojnik ing. Jurij Deti-ček. Zaradi pomanjkanja prostorov nobeno leto ne more sprejeti vseh pmijavljencev, marveč komaj pičlo polovico: sedemdeset za dva oddelka.
Kemijski odsek je svoj jubilej proslavil predvsem za svoje absolvente od ustanovitve do danes. Proslava je trajala dva dni. Mimo tekmovanja pod geslom »Kemijski narašča! na javni preizkušnji« in svečane akademije so imeli udeleženci — bilo jih je okrog sto — strokovno posvetovanje s petimi referati, zaključili pa so proslavo z izletom k Urhu pri Ljubljani. Izšla je tudi posebna številka glasila mladine na TSš »Naša vez« s pozornosti vrednim uvodnikom direktorja te važne ustanove, največje srednje strokovne šole v Jugoslaviji.
Desetletnico svojega obstoja je nekaj dni prej proslavljal tudi lesni odsek TSŠ, saj sta bila oba odseka ustanovljena istočasno. Proslavo so izvedli v okviru strokovnega društva inženirjev in tehnikov.
Lesni odsek ima v štirih letnikih pet razredov s 140 dijaki. Upravlja ga predstojnik inže- 1 nir Miloš Slovnik.
Viktor Pirnat
Novomeško učiteljišče
Na kratko je o desetletnici novomeškega učiteljišča Prosvetni delavec poročal že v svoji 8. številki. Jubilejni dogodek ustanovitve učiteljišča v središču Dolenjske bo sicer šele jeseni, proslavo pa ^ so izvedli ob zaključku tega šolskega leta v času od 31. maja do 7. junija. Mimo razstave risb in ročnih del ter slavnostne akademije so učiteljišč-niki v tem času nastopili tako kot lutkarji, kot gledališki amaterji — igrali so Frankove »Jezusove apostole« — taborniki so ob Krki prižgali taborni ogenj, zaključili pa so
DIH PROSVETNIH DELIVCEV V CELJU
mell načelno stališče, da morejo na takp mesto kompetirati samo predmetni učitelji In profesorji. Ne moremo pa razumeti, po kakšnem kriteriju se bodo sedaj oddelile osemletne osnovne šole, na katerih je lahko ravnatelj »tudi« učitelj. Ob tem razpisu se tudi lahko vprašamo, če vsi razpisovalci poznajo nazive, ki so možni v šolskih ustanovah. Člen 232 zakona o javnih uslužbencih pozna sicer tudi »predavatelja«, toda samo kot predavatelja višje šole. Na osnovni šoli. gimnaziji ali strokovni šoli pa tega naziva ni. Kljub temu razpisujejo v Novem mestu in Trbovljah službena mesta za predavatelje! Menimo, da na teh šolah tudi sicer ne potrebujemo »predavateljev«, pa čeprav brez tega naziva.
Razpis sam si je za nameček privoščil še neprostovoljno šalo, ki pa nekje skriva globoko resnico. Nadglavje razpisa ima štiri razdelke. V prvem je nad-pis »Ustanova«, v drugem »Razpisana uslužbenska mesta za«, v tretjem »Pogoji« In v četrtem »Ugodnosti, ki so vezane z uslužbenskim mestom«. In v tej zadnji rubriki z naslovom »Ugodnosti« boš naletel na mnogih mestih tudi na tole izredno zaželeno in simpatično »ugodnost«; stanovanja ni.
Preš
Okrajni odbor prosvetnih delavcev v Celju, ki mu predseduje ravnatelj osemletne šole v Slov. Konjicah JOŽE NOVAK, je pripravil prosvetnim delavcem celjskega okraja dne 7, junija poseben praznik — Dan prosvetnih delavcev. Nad tisoč vzgojiteljev, učiteljev, profesorjev in strokovnih učiteljev vseh šol in ustanov je napolnilo veliko dvorano kina Union na skupni zbor. Udeležili so se ga tudi upokojenci. Zborovalce jc počastil s svojim obiskom tudi član zveznega Izvršnega sveta FRANC LESKOŠEK - LUKA. V svojem govoru je posebej naglasil, kako važna je vloga prosvetnega delavca, ki naj pomaga dvigati izobrazbo našega delovnega človeka. Zboru je želel čimlepših uspehov. Pozdrave Združenja učiteljev In profesorjev je izročil STEFAN TROBIŠ iz Ljubljane, Toplo pozdravljen zastopnik hrvatskih učiteljev in profesorjev iz Zagreba ANTE KOLAREVIC je v svojem pozdravu izrazil željo, da bi prosvetni delavci obeh sosednjih kakor tudi ostalih republik navezali čimtesnejše stike.
Po poročilu o delu in stanju šolstva v celjskem okraju predsednika tovariša Novaka je navzoči predsednik sveta za šolstvo LRS VLADO MAJHEN podal analizo reformnega gibanja za nov šolski sistem, ki bo z novim šolskim zakonom zajel vse naše šolstvo. Nakazal je tudi vlogo bodoče gimnazije, ki naj poleg splošne izobrazbe nudi tudi določeno znanje za poklicno delo za tiste, ki ne nameravajo študirati na univerzi. Nov šolski sistem bo nudil možnost šolanja odraslim.
Načelnik okrajnega tajništva za prosveto tov. SIMONČIČ je omenil petletni perspektivni plan, v katerem je v okraju predvidenih 16 novih šolskih zgradb in najpotrebnejših adaptacij.
Nato je sledilo predavanje pedagoga profesbrja GUSTAVA ŠILIHA, ki Je orisal vlogo učitelja v reformirani šoli. Njegova izvajanja so navzoči poslušali a velikim zanimanjem.
Popoldanski del obsežnega programa je nudil dve možnosti:	obisk posebne gledališke
predstave v Celjskem gledališču ali ogled rimskih izkopanin v Šempetru ob Savinji.
Prijeten družabni večer na unionskem vrtu je številne udeležence združil v medsebojnem razgovoru, zabavi in razvedrilu.
dijaki proslavo s koncertom svojega mešanega in ženskega pevskega zbora. Celotni spored jubilejnih prireditev, ki je nad njijni prevzel pokroviteljstvo novomeški rojak Bogdan Osolnik, član odbora za prosveto in kulturo pri Zveznem izvršnem svetu, je posrečeno zajel vse športne in kul-turno-prosvefne dejavnosti, ki jih bodoči ljudski vzgojitelji gojijo poleg svojega strokovnega šolanja in ki jih bodo v svojem poklicnem delu kas-neje tudi praktično izvajali.
Prve težave so premagane. Lastnih prostorov jubilant za sedaj še nima, zatočišče je našel na osnovni šoli, internat pa deli z gimnazijo in drugimi ustanovami. Marsikaj šola še pogreša, dala pa je tndi — in to ne ravno v posebno ugodnih okoliščinah — v prvem desetletju nad dve sto absolventov, znaten prispevek pri občutnem pomanjkanju našega učnega kadra.
Razveseljivo je dejstvo, da so se za učiteljski poklic »začeli zanimati spet tudi moški. Letos je na novomeškem učiteljišču poleg 143 deklet tudi že 32 fantov, bodočih ljudskih prosvetiteljev,	vipi
10-letnica vajenske šole lesne stroke v Ljubljani
Vajenska šola lesne stroke v Ljubljani praznuje letos 10-let-nico svojega obstoja. Sola ima svoje prostore v Veselovi ulici, v zgradbi, ki obiskovalcu na prvi pogled pove, da potrebuje mladina novo šolsko poslopje. No, vajenci lesne stroke so navzlic temu pripravili naši skupnosti ne sicer kdo ve kako obsežno, vendar lepo, prisrčno in toplo srečanje: za 10-letnico svoje šole so odprli v Tednu mladosti v šolskih učilnicah razstavo. K tej, lahko bi rekli kar intimni svečanosti, so se zbrali zastopniki družbenih organizacij, prosvetnih oblasti, predstavniki združenj, mnogi predavatelji in seveda mladina sama. Vsi so pozorno poslušali nagovor ravnatelja šole Rada Hrastnika, ki je očrtal razvoj šole vse od tistih dni dalje, ko se je šola pred 10 leti odcepila od gradbene gole in stopila na samostojno razvojno pot. Za razvoj šole je bilo treba mnogo naporov, saj je bilo le tako
mogoče, da je dosegla šola tako današnjo raven.
Razstava sama je lepo prikazala vsestransko prizadevnost šole. Na razstavi ni bilo nič pustega, praznega, marveč vse povezano s potrebami našega vsakdanjega življenja. Razstavljali so mizarsko merilno in vpenjalno orodje, videli smo izdelke roletarstva, lesnega stru-garstva, sodarstva, orglarstva, modelnega mizarstva, goslar-stva, pozlatarstva, galanterijskega in pohištvenega mizarstva in kolarstva, mimo tega pa so prireditelji z vrsto grafikonov tudi po tej strani prikazali, kako je delala šola in kako so se uveljavljali vajenci pri učenju in izven šole pri tekmovanjih v športu, na taborjenjih, na prosvetnem področju itd.
Ob 10-letnici želimo kar najlepši razcvet tudi v bodoče, zlasti pa:	čimprej v novo šolsko
zgradbo!
V. D.
Prosvetnim delavcem želimo prijeten oddih

Uredništvo in uprava ,Prosvetnega delavca11
\.
•PROSVETNI DELAVEC«
Štev. .
Stran 1
Drago Vončina:
Pouk predmeta spoznavanje prirode in družbe v HI. razredu
Ko je učiteljstvo poučevalo po učnem načrtu iz leta 1953, je bilo na mnogih šolah pri posredovanju domoznanskega učiva enostransko poudarjanje zemljepisnega gradiva na škodo prirodoznanskemu in zgodovinskemu, čeprav je bilo treba domačijo zemljepisno razčleniti in bi morali učenci vedno in vsepovsod doživljati njeno prepletenost in povezanost z živimi bitji in prirodnimi silami, ki živijo in delujejo na njenih tleh. Brirodoznanstvo in zgodovina bi se morala torej smiselno včleojati v domoznanski zemljepis. Druga pogostna napaka je bila, dia so gojili domoznanstvo preveč po spominu m preveč v šolski učilnici. Pravilo bi moralo biti, da se učenca kolikor mogoče navajajo na opazovanje v sami konkretni domačijski stvarnosti (v obliki učnih ekskurzij). Tretjo napako pa'je zagrešil učitelj, ko je pozabil, da imajo snovna področja tudi v okviru domoznanstva svojo problematiko ter svoje osnovne in metodične posebnosti. Namen domoznanstva je bil, da se učenci z njegovo pomočjo nauče postopno predmetno misliti, vendar tako, da ostane pogled na celoto neokrnjen. To so ugotovitve, ki jih je napisal v svojem delu »O pouku domoznanstva« že prof. šilih v Pedagoškem zborniku leta 1955.
Ce pogledamo sedanji pouk na naših šolah, kjer delajo po novem učnem načrtu v III. razredu, ki vsebuje predmet spoznavanje prirode in družbe in ima poglavja — priroda, življenje in delo v ožji in širši domačiji, kakšna je ožja in širša domačija ter orientacija v njej, domači kraji v preteklosti, kako človek izpreminja in izkorišča prirodo, naši kraji in ljudje, naši kraji med osvobodilno vojno, kaj vemo o naši širši domovini — vidimo, da številni učitelji vidijo samo spoznavanje prirode v strogem smislu in tako vsa prej našteta poglavja prav redkokje pridejo do izraza.
Vzroki, da sedaj isti učitelji, ki so v prejšnjem domoznanskem pouku videli vso važnost v zemljepiisju, v novem predmetu pa samo spoznavanje prirode, ne pa v spoznavanju prirode in družbe, so:
1. Učiteljstvo premalo pozna svoj službeni kraj in njegovo zgodovino. Ce učitelj sam nima, ne more dati, ne more posredovati učencem.
2.	Pomanjkanje zavesti, da postane učitelj e tem, ko je nameščen v kraj, del prebivalstva, da mora z njim čutiti, ga razumeti, kar pa bo dosegel le, če bo razumel njegovo bit, njegovo preteklost in razmere, v katerih to ljudstvo živi.. Ce bo učitelj tak čut dobil, bo gotovo začel počasi iskati tudi zgodovino kraja, razglabljati vzroke razmer, v katerih živi, in vzroke, ki pospešujejo ali ovirajo njegove učne uspehe v šoli.
3.	Pomanjkanje zgodovinskih in zemljepisnih podatkov, katerih ni dobil od svojega prednika, ki bi mu dali osnovo in,, veselje, da bi to delo nadaljeval.
4.	Napačno tolmačenje navodil za ta predmet, ki pravijo: »Tudi v III. razredu je spoznavanje prirode in družbe še vedno vodilni učni predmet, a ne več v smislu strnjenosti, pač pa v smislu načela osnovne koncentracije, pri čemer se v vodstvu največkrat menjavajo zemljepisne, zgodovinske in pri-rodopisne tematike. Učna snov iz teh učnovzgojnih področij mora biti obravnavana kot celota. Ne smemo je razbiti v zemljepis, zgodovino in prirodopis. Zato učne snovi ne bo mogoče obdelati v takšni razporeditvi, kakor je zbrana v učnem načrtu, marveč jo bo učitelj, upoštevajoč krajevne prilike in delo v razredu, vnesel v učne »note, ki jih bo natančneje izcRial v podrobnem učnem načrtu in v pripravah na pouk«.
Pri pregledu podrobnih učnih načrtov pa vidimo, da je učiteljstvo v pretežni večini te sestavljalo po zaporednih poglavjih, ki so navedena v učnem načrtu, namesto da bi načrt oziroma priprava na pouk vsebovala snov vseh ali vsaj del teh poglavij. Prve tedne v letu obravnavajo vzpetine, grič, gričevje, hrib, pobočje, vrh, gorovje, izvir, studenec, potok, jezero itd. in to celo brez izleta v naravo, brez peskovnika in brez reliefa. Ni dolgo tega, ko sem videl na šoli še prazen zaboj, ki so ga nabavili še med počitnicami, pa je še vedno brez peska in tako torej neuporaben. Na lak način ne morejo učenci ničesar opazovati in ja tak po.uk strogo verbalističen. Navodila v učnem načrtu pravijo:. .. »centralna učna metoda je opazovanje v šoli in izven
nje na ekskurziji, katera prehaja na eksperiment, razgovor, pripovedovanje, razlago, skiciranje itd.« Ce tega ni, čisto gotovo preostaja učitelju časa in toži, da bi za predmet spoznavanje prirode in družbe bile dovolj tri tedenske učne ur« zaradi širokega programa slovenskega jezika, kjer bi raje obravnaval samo tisto, kar je v šolski čitanki in bi ne bilo potrebno iskanje učne snovi iz raznih učbenikov in ostale literature.
Novi načrt zahteva več priprav in izbire gradiva, ki ga iz tega predmeta lahko uporabi pri jezikovnem pouku, spistju. branju, računstvu, risanju in tehničnem pouku. Več praktikov je .že menilo, da se je mogoče v novem učnem načrtu prosto gibati in mnogo ustvariti. Načrt je za vestnega učitelja poln vzpodbud za široko in uspešno delo, za površneža Pa tudi zelo lahak, ker se bo držal samo črk, ne pa smisla učnega načrta.
Navedenim napakam se bomo izognili, če bomo vsem trem predmetom, ki so zajeti v spoznavanju prirode in družbe, posvečali enako skrb in bomo navajali učence proučevati prirodo in prirodne pogoje, od katerih je odvisno življenje prebivalstva, razvoj in uspeh v gospodarstvu, spoznavati zemljepisne predmete in dojemati razne državne in druge ustanove ter pridobivati čut in smisel za preteklost domačije.
Za uspešnejši pouk tega predmeta so nekatere občine (Borovnica, Logatec, Vič) in občinska društva učiteljev in profesorjev (Dobrova) priredila tečaje, na katerih je učiteljstvo izdelalo reliefe svojih šolskih okolišev. Sedaj pa zbira isto učiteljstvo podatke o gospodarstvu, zgodovini kraja, šole. narodnoosvobodilne vojne in folklore. kar bo izdano v knjigi. Talko bo odpravljeno več zgoraj navedenih pomanjkljivosti in bo pouk spoznavanja prirode in družbe v III. razredu olajšan in izboljšan.
Kako bi bilo mogoče razvrstiti učno snov tega predmeta v kakem (nedoločenem) večjem kraju na podeželju, naj služi s pomočjo Dolganovega in Vran-čevega Podrobnega učnega načrta sestavljen naslednji primer, ki naj samo pokaže, kako naj se vsi trije predmeti prepletajo in izpopolnjujejo.
Spoznavanje prirode In družbe
Risanje:
September:
Naš šolski razred (velikost, tla, strop, stene,z vrati in okenskimi odprtinami). Načrt šolske sobe po merilu (vendar brez podrobnega obravnavanja zmanjšanega merila). O starem šolskem poslopju. Kdaj je bila v kraju prva šola. Kaj pripovedujeta dedek in babica o svojem šolanju. Kdaj so gradili novo šolsko poslopje. Izlet v bližnjo okolico šole. Ogled in upodabljanje na peskovniku, ogled reliefa šolskega okoliša. Jesen v šolski okolici, jesensko cvetje. Kaj nam prinaša jesen. Jesen dobra Zena. Korist sadja, obiranje in spravljanje sadja. Poživitev dejavnosti pionirske organizacije in Podmladka RK, ki naj se izvaja vse leto.
Načrt šolske sobe in bližnje šolske okolice.
Tehn. vzgoja:
Delo na peskovniku, izrezovanje hišic za peskovnik, nalepljanje šolskega okoliša na velik ovojni papir.
Oktober:
Strani neba. Poimenovanje sten in kotov v šolski sobi po straneh neba. Sonce. Kje sonce vzhaja in zahaja ter opiše na nebu lok, sedaj proti jeseni in poprej poleti. Toplota. Toplomer. Merjenje toplote s toplomerom. Ci-tanje toplomera in zapisovanje toplote vsak dan. Obzorja, nebesni obok, zenit. Kje je konec sveta? Luna in izpremembe. Izlet na polje, opazovanje in opisovanje jesenskih del in jesenskih cvetic. Krajši jesenski dnevi in narava, ki se pripravlja na zimo. Šolsko dvorišče, telovadišče in igrišče, opis in risanje v zmanjšanem merilu. Stara poslopja v bližini šole in njihov nastanek. Spravljanje pridelkov. Ozimnica. Dan štednje.
Toplomer, jesensko sadje, in plodovi, listi drevja.
Izrezovanje raznih jesenskih plodov iz barvastega papirja ali modeliranje iz gline. Zbiranje semen in plodov dreves, grmov in vseh rastlin.
November:
Ogled domačega kraja z višine. Pokopališče. Okrasitev grobov. Odmiranje prirode. Zadnje pospravljanje z vrtov in polja. Spomeniki na pokopališču. 29. november. Spomeniki NOB. Kako je bilo med okupacijo. Kako je bilo med okupacijo v domačiji. Vetrovi. Vrste vetrov in smeri. Kako nastane veter. Poizkusi s svečo ob odprtih vratih in s segrevanjem zraka. Določevanje vetra in zapisovanje smeri in jakosti vsak dan. Voda. Kje je voda. Trda in mehka voda. Raztopine. Hlapenje čiste vode. Hlapenje raztopine. Poizkusi z vodo in raztopinami. Megla. Kje je v kraju največ megle in zakaj. Oblaki. Vrste oblakov in od kod priplavajo. Vetrovi in oblaki. Dež. Kako nastane dež. Dež koristi ali škoduje. Sodra in toča. Rosa, slana, sneg. Živali, katere vidimo še v tem mesecu pri nas: siva vrana, vrabec, šoja, polh, žolna, zajec, lisica itd. (kratek opis in ugotovitev koristi, škode). Kako se pripravljajo živali na zimsko spanje.
Na pokopališču, spomenik padlim borcem, razne živali.
' Izrezovanje iz papirja in lepljenje raznih oblik živali, ki živijo v okolici, o katerih smo slišali v šoli.
*
December:
Gozd in gozdno drevje pozimi. Korist gozda kot lesna zaloga. Gozd varuje pred poplavami, proti hudim vetrovom, 'izboljšuje klimo kraja. Varstvo gozdov proti požarom, važnost pogozdovanja. Kako nastane iz skal prst ali zemlja. Pesek, ilovica, apno, črnica. Rude in kake druge rudnine v kraju, barva, trdota, lastnosti in korist. Opazovanje skal v gozdu, ki razpadajo v grušč in prst. Izlet v gozd in opazovanje zimskega miru in počitka narave. Opazovanje humusa v gozdu, štorih, med skalovjem. Poizkus s prstmi: polivanje s solno kislino, prepuščanje vode. Zbirka rudnin iz kraja. Dan JLA. Nastanek naše vojske, partizanski odredi v borbi proti okupatorjem. Tito, vrhovni poveljnik JLA, in njegovi napori za boljše dni. Dedek Mraz in njegovo obdarovanje otrok s pomočjo skupnosti oziroma množičnih organizacij. Nekdanje miklavževanje in vera v svetnika.
Januar:
Koledar, leto, meseci, dnevi, letni časi, dolžina dni, sončni in lunin mrk, vreme. Starost otrok, staršev, starčkov. Vasi v občini. Krajevni urad. Občinski ljudski »dbor, predsednik, tajnik, odborniki. Šola, namen šole, uprava šole. Šolski odbor. Ptice, ki ostanejo čez zimo pri nas. Katere živali spijo pozimi ter njih tolšča pod kožo. Kje prebivamo mi. Iz česa gradimo hiše. Ogenj izpreminja snov. Al® en ec in žganje apna. Ilovica in izdelovanje opek*. «2age in predelovanje lesa. Vrste lete.
Zimska pokrajina, ptičja krmilnica, snežak, novoletna jelka itd.
Širši šolski okoliš, ki sega do sedeža ofežine.
Modeliranje sneženega moža ‘ na prostem, izdelovanje škatel za razne vrste zemlje, rudnin itd
Zbiranje raznih vrst lesa, izdelovanje škatel, v katere vlagajo vzorce lesa, kar ostane potem na šoli kot stalno učilo.
Februar:
Organizacije in društva v občini: SZDL, ZKS, Partizan, KUD, gasilsko društvo. Trgovine v občini. Vrste blaga v trgovini, Katerega blaga največ prodajo. Kmetijski pridelki v trgovini. Od kod dobivajo blago. Tovarne, delavci, delavski sveti, direktor, stroji, ureditev dela, izdelki, izvoz. Gostilne. Alkoholne pijače, škodljiv vpliv alkohola na človeški organizem, zapravljanje v gostilnah in gospodarska škoda takega zapravljanja. Važnost treznosti. Rokodelci, kaj vidimo pri posameznih rokodelcih, katere tudi obiščemo (surovine, stroji, orodje, način dela. nevarnosti pri delu, dober in slab izdelek, zaslužek, način življenja). Naši kraji v preteklosti. Nastanek domačega kraja. Izkopanine (če so v bližini), ki govorijo o naseljenosti naših krajev. Mostiščarji. Rimljani. Ruševine starih gradov, fevdalci in življenje kmeta, bajtarja v tistih časih. Graščak, valpet, tlačan. Kaj pripovedujejo stari ljudje iz preteklih časov. Kmetje in delavci so se stalno borili za svojo prostost in boljši zaslužek. Francozi v naših krajih. Za Prešernov dan obravnava in deklamiranje ene njegovih pesmi. Sodelovanje ob dnevu obletnice njegove smrti.
Marec:
Pomladanske cvetice v gozdu in na travnikih. Na kakšni zemlji in na kakšni legi rastejo, korenina, barva in oblika cvetov, čebulčki, gomoljčki, koreni. Nabiranje pomladanskih rastlin v gozdu, po travnikih, pašnikih, katere izmed teh. so zdravilne. Opazovanje živali po skupinah glede na bivališče. 'Živali v gozdu, ha njivah, travnikih, v stanovanju, čisti vodi, v umazani vodi. Voda in hrana, voda in zdravje, snaga, umivanje. Korist zdrave vode. Vodovod in preskrba z dobro pitno vodo, vezane posode. Voda žene mline, žage, turbine/ nosi ladje. Voda zmrzuje, vre, izhlapeva. Para goni stroje. Vodni hlapi v ozračju. Kroženje vode v prirodi. Obisk sosednjih večjih krajev in šol v občini. Če le mogoče, naj ob športnih dneh obiščejo vse te kraje in si učenci napovedo tekmovanje v znanju šolskih predmetov in v raznih fizkultumih disciplinah. 8. marec, praznik borbenih žena, ob katerem naj se vsak učenec spomni svoje matere s primernim delom, uslugo, šopkom in deklamacijo. Učenje primernih deklamacij za ta dan.
April:
Poizkusi s setvijo na pognojeni in nepognojeni zemlji. Opazovanje dobro pognojenih njiv in rastlin, ki dobro in slabo uspevajo. Opazovanje bolezni na rastlinah in drevju. Ogledovanje plugov, bran, osipalnikov in drugega poljedelskega orodja na .polju pri delu in doma. Opazovanje, ko sadijo drevesa, kako obrezujejo, snažijo in cepijo. Okupator v naši domovini. Partizanska leta pri nas. Ustanovitev OF. Okupatorjevi zločini. Aktivisti, talci, borci, narodni heroji doma in v okolici. Kaj smo zgradili po osvoboditvi v naši občini. Ogled tovarn in ostalih pridobitev po vojni.
Maj:
Drugi kraji in občine v okraju. Skupine krajev v dolinah, na planotah ali hribih. Čitanje na zemljevidu. Povsod spoznavanje dolin, hribov, gor, gorovja, gričevja, planot, rek, potokov, požiralnikov, kadar konkretno zadenemo nanje. Kam se vode odtekajo. Kako so nastale doline. Hribine in prsti. Rude in druge rudnine, ki so v krajih. Kje so v okraju najnaprednejši kraji in zakaj. Kateri kraji izvažajo največ pridelkov in živine. Kako smo povezani s kraji. Ceste, pota, železnice, avtobus. Vse občine v okraju (le v glavnem). Spomini na prazgodovinskega človeka. Rimske ceste. Spomini na Rimljane. Gradovi in razvaline. Spomini na Turke, Francoze. Ljubljana, okrajno mesto in središče Slovenije. Šole, uradi, tovarne in življenje v Ljubljani. Primerjava življenja in dela v vasi in v mestu. Kako smo povezani z Ljubljano. Promet na veliki cesti, z avtobusom in drugimi vozili (prometni predpisi, vrste cest, vzdrževanje). Promet z vlakom (železnica, vozni red, kako potujemo z vlakom). Skupna izvedba majskega izleta. Prvi maj, delavski praznik, borba delavstva in proletarcev za pravice, Dan zmage. Teden Rdečega križa.
Razno orodje, ilustracija: pri rokodelcu.
Zvonček, trobentica, mačice, ilustracija: pomlad itd.
Oblike listov, cveti v barvah, metulj, napisi za 27. april, ilustracije itd.
Razna vozila, glavni prometni znaki. Ilustracije iz dejavnosti Podmladka RK.
Izdelovanje raznega orodja, mostiščarji itd,
Izdelovanje herbarija zdravilnih rastlin, ki naj ostane na šoli kot učilo.
Opazovanje dela na šol. vrtu, lažja dela pri urejanju vrta, presajanje itd.
Risanje voznega reda, izdelovanje vozil, prometnih znakov.
zborov. Določita naj se po dare pesmi za skupni občinski zbor. Prav tako se določijo tri pesmi, s katerimi nastopijo vsi zbori, v okrajnem mladinskem zboru. Potruditi se je treiba, da bodo občinski kot okrajni festival slovesen praznik pesmi in resnično doživet praznik mladosti. Na tem sestanku so pevovodje izvolili tud^ okrajno glasbeno komisijo s predsednikom Egonom Kunejem in podpredsednikoma Jurčetom Vrežetom ter Borisom Ferlincem na čelu. Ta komisija je na prvi seji 10. 11. /zdelala podroben načrt festivala, izbrala obvezne pesmi za tekmovanje, razposlala vsem šolam okrožnico z načrtom dela, zbrala podatke o vseh zborih in zborovodjih, oskrbela vsem zborom obvezne pesmi /n pomagala formirati pripravljalne odbore v vseh občinah in organizirala v januarju enodnevni tečaj za vse pevovodje, na katerem so obdelali vse tekmovalne pesmi, mladinski zbor II. gimnazije pa je zbranim pevovodjem ilustriral tri skupne obvezne pesmi. Trije zastopniki te komisije (Kunej, Vreže, Ferlinc) pa so obiskali vse predsednike občin in jih informirali in zainteresirali za festivale. Konec januarja se je formiral tudi okrajni prireditveni odbor x mnogimi pododbori (prehranski, prireditvena, tehnični itd.). Predsedstvo tega odbora je prevzel tov. Svetek Andrej, predsednik okrajnega sveta Svobod m prosvetnih društev ter predsednik občine Celje, ki je s čudovito požrtvovalnostjo m ljubeznijo vodil vse priprave za okrajni festival.
Potek prireditev
20. aprila je bil prvi občinski , festival v Konjicah. Občinski festivali so potekali približno takole: Dopoldne tekmovanje zborov po kategorijah. Vsak zbor ja zapel dve obvezni pesmi in eno po lasni izbiri. Glasbeno komisijo so sestavljali — dva člana glasbenika »z občine ter odposlanec okr. glasb, komisije (Kunej, Vreže, Ferlinc) kot predsednik. Popoldne je bila revija zborov, za zaključek pa nastop združenih občinskih zborov, pred katerimi je predsednik komisije razglasil rezultat tekmovanja in najboljš; zbor povabil v Celje na koncert najboljših zborov 24. V. Otroci so bili pogoščeni — pevovodje pa sfcoro v vseh občinah nagrajeni.
Taki občinski festivali so bili v 11 občinah od 20.4 do 18. 5. Ze ti festival/ so bili resnični prazniki pesmi in mladine.
Okrajni festival se je začel 24. maja, ko je prišlo v Celje 11 zborov. Celjani so vse te pevce sprejeli na svoje domove, jim nuditi oskrbo /n prenočišče. Bila
je to lepa in prisrčna povezava mesta z deželo. Na dan mladosti sta pripeljala dva posebna vlaka in nad 20 avtomobilov
Junij:
Naša širša domovina je LR Slovenija. Orientacija na zemljevidu Ljudske republike Slovenije. Primerjava velikosti okraja s celo republiko Slovenijo. Kaj vedo učenci sami o posameznih večjih krajih, gorah in vodah Slovenije in to primerjajo z letos naučeno snovjo o domačem kraju in okraju. O čem govorijo naši načrti izboljšanja gospodarstva v bodoče. Važnost elektrike za gospodarstvo. Pot elektrike od elektrarne do potrošnika. Razne električne naprave v kraju ali bližini (daljnovod, krajevno omrežje, visoka, nizka napetost, izolirana in neizolirana žica, transformator). Nevarnost elektrike. Čuvanje električnih in drugih javnih naprav. Ponavljanje in urejevanje podatkov, utrjevanje preglednih prirodnih, gospodarskih, zgodovinskih in kulturnih slik o ožji in širši domovini.
Zemljevid okraja, obris LRS, cvetje, lažji ornament, ilustracija itd.
Elektrarna, električni vod skozi vasi — izdelano na peskovniku.
II. mladinski pevski festival v Celju
Misel mladinskih pevskih festivalov v Celju ni nova. 2e v letih 1935-1939 so bili na pobudo Društva mladinskih Pevovodij s sedežem v Konjicah pokrajinski mladinski festivali v Konjicah, Šoštanju, Žalcu, Račah in Marenbergu. To so prvi poskusi sistematične mladin&ke zborov-se vzgoje pri nas.
Leto po osvoboditvi je rodilo velik pevski festival, ki je 29.6. 1946 zbral v Celju 3000 mladih
Celju samem ta misel ni zamrla.
Letos na Dan mladosti je bil II. mladinski pevski festival, ki je kot zaključek H občinskih festivalov zbral v Celju 4300 mlad/h pevcev. O tem festivalu' piše v Del. enotnosti prof. Radovan Gobec med drugim sledeče.
»Celje je še skoraj priznano mesto mladinskih pevskih festivalov. Med znač/lnostmi celj-
Nastop združenih mladinskih zborov
pevcev. Bil je to drzen ih tvegan, pa hkrati posrečen poskus pevovodje Jurčeta Vrežeta, zbrati 300o pevcev in po predhodnih pripravah z nj iml zapeti Glasbeni poročevalec Slov. par. piše: Festival je dosegel višek. Nepopisno lepa je bila slika zbora, nepiBen je vtis, ko gledaš glavico ob glavici, srce ob srcu in vendar veje iz 3000 grl le ena enotna, mogočna pesem, vse preveva eno čustvo. V enem samem trenutku so bili združeni vs* — združila jih je pesem.
Ta festival je bil vzpodbuda in šola mnogim pevovodjem, k' »o prirejali) po vzorcu celjsk • lesti v a,la podobne prireditve. V
skih festivalov opažamo vso tisto, kar je potrebno za pravilno in dobr0 vodenje pevske glasbene politike, se pravi pravočasne in dolge priprave, združene s pevovedskimi tečaji, usmerjanje programske politike, nudenje pevske literature, /n strni ra-nje po občinah in zborih, ustvarjanje festivalskega razpoloženja s tem, da sledijo mestnim pripravam najprej nastopi posameznih ziborov, nato občinske . revije in končno okrajna revija. Ob občinskih in okrajni reviji, ki jih povezujejo z občinskimi in drugimi narodnimi slovesnostmi, nastopajo združeni pevski zbori; zanie Ba !• taft fOrtil&o
sodelovanje širokega kroga strokovnjakov, upravno političnega vodstva občin in okraja, gospodarskih podjetij, vseh društev, organizacij in ustanov, ki se ukvarjajo z mladinskim vprašanjem.
Ue na ta način je razumljivo, da je prireditelj v Celju lahko zbral 80 mladinskih zborov, navdušil in usposobil 77 zborovodij za naporne priprave in vodstvo posameznih zborov, najmanj 11 zborovodij pa za vodstvo združenih zborov, izvedel v vsaki občini tekmovanje in rev/jo zborov, organiziral revijo najboljših občinskih zborov in končno izvedel doslej največjo pevsko manifestacijo — nastop 4300 pevcev. Ce pomislimo, koliko pr/prav je bilo potrebnih, potem zaslužijo zborovodje celjskega okraja, ki so večinoma učitelji in (profesorji, vse priznanje in pohvalo. Preveč je ljudi, ki so sodelovali pri prireditvi, da b/ lahko omenil vsakega, mislim pa, da je treba izreči posebno priznanje obema vodečima tovarišema prof. Kuneju in Jurčetu Vreižetu, ki sta posebno po strokovni plati dala festivalu pečat visoko kvalitetne prireditve. Prepričani smo, da se bo vsaj v tem okraju petje kmalu pož/viilo tudi pri odraslih, saj je zato bilo storjenega mnogo, največ pri strokovnem dvigu pevovodskega kadra.«
Mogoče ne bo nezanimivo, kako je bil festival organiziran. Komisija Za estetsko vzgojo pri Okrajni zvez/ prijateljev mladine je po predhodnem načrtu sklicala 28. 10. 1957 sestanek učiteljev, ki se pečajo s petjem. Odzvalo se jih je 54. Tov. Jurče Vreže jim je razvil načrt in pomen festivala. Načrt je bil takle: Na vsaki šoli, kjer je mogoče, naj se osnuje mladinski zbor, ki naj začne s pripravam/ za občinski festival, ki naj bo zdru-taa « tg&mcManjem mladinskih
preko 3300 pevcev v Celje, kjer so jih sprejeli zastopniki prireditvenega odbora in godba. Po razmestitvi zborov po št/rih šolah je bila generalka skupnega okrajnega zbora. Po generalki je bilo za pevce do 12. ure več prireditev (Ljudsko gledališče, Delavski oder, trije lutkovni odri, dva kina, razstave itd.).
Kosilo in malico po koncertu »o gostinska podjetja pripravila otrokom v razredih, kjer so bile že pripravljene lične emajlirane skledice in kozarci z napisom: »II. mladinski pevski festival v Celju 25. V. 1958.« Te skledice in lično spominsko brošur/co so dobili vsi pevci v spomin. Popoldanski koncert so začeli združeni občinski zbori; najmanjši 150, največji 1067 pevcev. Vsak zbor je odpel po dve pesmi. Za zaključek so se na velikem odru 32m X lom zbrali vsi pevci, 4300 po številu, in pod taktirko Jurčeta Vrežeta enotno, ritmično, precizno in mogočno zapeli tri pesmi (Simoniti: Puntarska. Kramolc: Ta zima že zapušča nas ter Gobec: Lepo je v naši domovini b/ti mlad (z godbo).
Po tem mogočnem koncertu so celjska društva (Partizan, taborniki, Ljudska tehn/ka, aeroklub, kajakaši, harmonikarji, tamburaš, in godbe) pripravila pevcem še mnogo prireditev in presenečenj. Ob 7. uri so odpeljali vlaki in avtomob/li. Polni lepega, z radostjo v srcih, s pesmijo na ustih so zapuščali, pevej Celje. Vse livade, vse poti do domov so ta večer pele, ves celjski okraj, posebno pa mladina, je občutila ta dan kot resničen praznik, resničen Dan mladost/, pravi rojstni dan maršala Tita.
Festival nj bil namenjen samemu sebi. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev je vse sodelujoče pevovodje povabil 26. in 27. maja na skupni izlet. S predsedn/kom Andrejem Svetkom smo obiskali in si ogledali Ptuj, Varaždin, kjer smo hospd-tirali pri našem najboljšem mladinskem zboru, se ustavili v Rogaški Slatini /n Šmarju, kjer smo se sproščeni veselili uspešno zaključenega festivala in napravili načrt za bodoče sistematično delo, ki naj obsega: nadaljnji poglobljeni študij pe-vovod/j na pevovodskih tečajih, klavirskih tečajih, tesno povezavo mladinskih zborov, poglobljeno pevsko delo po razredih, pevski zbor pevovodij kot študijsko telo, občinske pevske seminarje in še mnogo drugega. To je bil prijeten izlet, ki je prinesel novih misli, velikih pobud in veselja ter trdne volje — začeto delo organizirano in nft-črtno nadaljevati.


11
»PROSVETNI DELAVEC*

Joža Zorn:
Šolske zadruge in vrtovi na lirvotskem
V miajiinii oudovitii dolinici Pold Plešivico blizu Jastrebair-Skega smo se po dnevnem cibi-sku Ibrvatsfeih osemletk ustaviili v majhni vasici Malunje. Tja nas je na svoj dom povabil ravnatelj osemletke v Jaški — kakor po domač^ pravijo Jastre-barskem — pnofestor Ivo Duimic. da bi izmenjali svoje misli in se pogovorili o vtisih, ki so se v nas nialbiriaii, ko smo obisikail že šest hrvaltskih osemletk, kjer imajio organiizarane šoske zadruge. Razen republiškega inšpektorja Savjeta za prosvetu, tova-niša Čapairda, ki nas je spremljal po maši poti in ravnatelja ■ jastre,banske bsemletke, smo bili v družbi še štirje republiški inšpektorji in trije novinarji iz Ljubljane. Seveda smo imeli različne izkušnje in različne poglede na naše šolstvo. Nekateri smo odhajali celo s precejšnjim nezaupanjem na obisk. Nameravali smo si namreč ogledati stanje šolskih vrtov in delovanje šolskih zadrug na Hr-vatslkem.
Mnogi med nami simo se verjetno že pred odhodom spomnili, da so včasih slovenske ljudske šole in naši šolniki — sadjarji In vrtnarji, ki so vse svoje življenje posvetili napredku kmečkega gospodarstva, sloveli po naših deželah. Spomnili ■mio se na mnoge učitelje, ki so vneti vrtnarji in sadjarji’ s svojim neiurncimim delom vse svoje življenje uvajali nove kmetijske kulture. Skrbeli so za razširitev dobrega sodnega drevja, izboljševali so travništvo, uvajali moderno čebelarstvo, umno živinorejo, vrtnarstvo in drugo Ko,t odlično nazorno sredistvo so jim pri njihovem praktičnem delu najbolje služili šolski vrtovi. Šolske dreve,sinice so bile Polpretekli dobi ponekod prava zakladnica za razširitev naprednega sadjarstva. V njih so se že šolarji naučili, kako je treba vzgajati im ravnati s sadnim drevjem. V Slovenija ni bilo malo primerov, da je učenec dobil ob zaključku svojega šolanja od svojega učitelja tno, dve ali tudi več sadnih drevesc, ki ga rniordia danes če spoimimja-jo na šolske dni in svojega -.51-telja. Ni ipa tudi malo primerov, da so učitelji sadjarji v svojem večdesetiletnem delu naravnost preobrazil; svoj okoliš z nenehno skrbjo za vzorne nasade sadnega drevja ali pa z Uvajanjem drugih poljedelskih kultur., Zal ja v povojnih letih to delo, zainadi mnogih drugih važnih nalog najprej nekoliko zaostalo m šele zadnja leta spet zineva narašča,
Na Hirvatskem pa je gibanje,. naj bo šola čim tesneje povezana tudi z gospodarskim življenjem svoje okolice, dobilo že Pred leti tudi pravilno sodobno osnovo n ustrezno obliko.
Povojna leta so namreč prinesla v celotno naše gospodarstvo hove načine gospodarjenja. Marsikaj zastarelega smo morali opustiti.Tudi obdelava zemljišč mora biti ozko povezana, s sodobnim tehničnim razvojem. Z rastjo industrializacije se spreminjajo načini obdelovanja in tudi prehrambene potrebe Prebivalstva, zato se mora tudi v kmetijstvu individualno gospodarstvo umikati sodobni potrebi kolektivnega gospodarjenja.
In te spremembe so rodile izredno zainiimivo gibanje, ki se je začelo pred leiti pojavljati iw hrvatskih osemletkah. Tam so cb razpravah o reformirani šoli Prebivalci zahtevali, da je treba Šolski pouk kar najbolj pove-Ziati z družbenim razvojem nje-fiove okolice. Tudi šole na kmetih je potrebno bolje povezati 8 kmetijstvom, tako da bodo lahko postale prava življenjska žarišča za sodobni pouk in napredek sodobnega kmečkega gospodarstva. In res! Ko so pred frem; ie,t; organizirali osemletke, so obenem začeli ustamav-IJati tako imenovane šolske zadruge.
Vanje se na prostovoljni Podteg; vključujejo učenci od Petega do osmega šolskega leta. Šolske zadruge vodijo učenci Povsem sami. Izvolijo si svoj Upravni odbor. Posamezni razredi, oziroma delovne desetine Pa volijo poverjenike. Seveda so dobile organizacije šolske zadruge za svoje delovanje tudi Ustrezno ekonomsko osnovo, Prvotno je bil to šolski vrt, katerega so šolski odbori, oziroma Šolski upravitelji delno ali v celoti odstopili v uporabo šolski “drugi. Toda šolske zadruge so že takoj j>o svojem nastanku tako presenetljivo napredovale in ®o ponekod pokazale tako velika vzgojne im tudi ekonomske uspehe, . da so mnogi ljudski odbori odkupili za šolske '~a-druge posebne parcele in so ? tem povečali šolski vrt. Drpgii Pa so . najelji v bližini šolskega vrta njive, tako da ima danes že mnogo šolskih zadrug riidi Po dva do tri hektare zemljišča.
Člani zadruge »majo pravo zadružno ©rgiainiizaoijo z upirav-hinij, odborom, posebnimi delov-uhnii skupiipami ali desetinami tri s svetom zadružnikov. Njihov.; učitelji, oriroima profesorji! »O jim pri trm 1" vzgojni in teh-aični voditelji Člani izven šol-
skih ur obdelujejo svoje posestvo po določenem redu in z ne-pretirano delovno obvezo, ki traja povprečno tedensko le največ do 3 ure na člana. In vendar so njihova posestva večinoma vzorno urejena.
Njihove zadruge gojijo v glavnem sledeče kulture: zelenjavo, cvetje, posebne vrste pšenice, krompirja ali koruze, brez izjeme pa imajo vrtovi tako imenovane poskusne grede. Med živinorejo pa prednjačijo v zadrugah kok. jjereja in zajč-jerejia. Danes že skoraj vse šolske zadruge goje takšne kulture, ki jih je treba v naprednem gospodarstvu uveljavljati. Pri njihovem delu jim skoraj povsod s svojimi stroji pomagajo tudi krajevne zadruge in strojne postaje. Agronomi in veterinarji so jim večinoma stalni in praktični pokrovitelji. Biološki, računski in geometrijski pouk je na njihovih šolah zato zdaj že tesno in naravno povezan s šolskim vrtom in z gospodarstvom njihove okolice. Tako so članom zadrug postala njihova posestva ponekod že pravi drugi dom.
Ko smo se po pogovoru v l Ta-lunju vračali, nas je goste še vedno motila nekoliko ljubosumna misel, da še nismo mnogo zamudili, siaj imamo med učitelji izkušen strokovni kader, značilno arganitoaaijsko preciznost in vztrajnost pri delu in več starejših aktivnih praktikov. Naše kmetijisfoo-gpspodarske šole morda vsaj v talki meri kot šolske zadruge vplivajo na napredno zavest in sodobno življenjsko znanje mladega rodu. Toda novo gibanje, fci je s tako siilo zavzelo celotni šolski rod, starše in učitelje, gibanje, ki je odkrilo tako globoko življenjsko silo, pa nas je že kar močno presenetilo im prevzelo. In čakali so nas še ogledi šol v bogatejših kmečkih predelih, med njimi dveh najbolj znanih šolskih zadrug na Hrvatskem:	v
Nedelišču in Goričanu v Medji-murju.
Osemletka Nedelišče ima neugledno, formalno neurejeno šolsko zgradbo. In vendar jo je obiskalo že mnogo naših in tujih delegacij. Najprej smo «’ ogledali zadružno njivo, na kateri so mladi zadružniki zasejali en hektar hibridne koruze. Fo dobrem dveurnem delu je 40 članov šolske zadruge otepalo celotno njivo in ji obenem dodalo ustrezna gnojila. Ne d e laški zadružniki so si v šolski zadrugi razdelili delo čisto po znanstvenem načrtu: merijo toploto, zapisujejo vreme, smer in jakost vetra, količino . padavin itd. Spoznavajo traktor. Delo odraslih sovaščanov kritično opazujejo, sami goje nove vrste po-vrtnin in uvajajo umno koko-šerejo. Njihovi starši jim pri težjih delih — pri oranju, globokem kopanju ali mlačvi — pomagajo, saj se že dobro zavedajo, da jam je ta mladi naraščaj dokazal, katere vrste krompirja, pšenice, koruze ali zelenjave je rentabilno gojiti. Ob taki vnemi on takih uspehih ni čuda, da prihajajo mednje redno strokovnjaki agronomi, ki se tudi sami od njih učijo,
V Goričanu, medjimurski vasi, ki šteje 6 tisoč prebivalcev, so člani šolske zadruge pred dvema letoma celo prevzeli tudi celotno poslovanje njihove krajevne zadruge. Sedaj kmetujejo, pletejo, ribarijo. Morda je njihovo delo preobteženo Mi že presega vzgojni namen, toda kair je pri tem gibanju vsega občudovanja vredno, je to, da je znala šolska zadruga s celotno pomočjo svojega učiteljskega zbora in strokovnjakov v največji meri obuditi doslej speče sile otrok v predpubertet-ni dobi. Skrite in, doslej podcenjevane lastnosti otroka glede kolektivnega im samostojnega odločanja in upravljanja so verjetno prvič v zgodovini našega šolstva privedle tudi na gospodarskem področju do presenetljivega odkritja: Otrok v tej vzrasti lahko pod ustreznim ne-prisiiljanim vodstvom sam najde največ moči zia neovirano in učinkovito samostojno rast.
Za nas je bilo kar vzpodbudno razmisliti, kje so vzroki in pogoji, da so šolske zadruge tako hitro uspele in da njihovo število tako močno narašča.
Šolski vrt in parcele zadruge so postale pni osemletkah nov viir za uspešno poživitev pouka. Učenci tu tudi med poukom opazujejo rast, uspeh in rentabilnost gospodarjenja, računajo, merijo, tehtajo, primerjajo in tako so vključil; šolski vrt, neposredno v pouk, ki ugodno spodbuja učence vseh razredov k poglobljenemu razmišljanju
Vrt, ki je bil poprej praktična lastnina šolskega upravitelja ab učitelja, je prešel v lastništvo otrok — članov šolske zadruge. Zadružniki ga sami upravljajo in obdelujejo, pridelki posestva, uspehi in neuspehi gospodarjenja pa so postali' skrb celotnega mladega kolektiva.
Na zemljišča šolskih zadrug so redno uvedli poskusne grede, na katerih goje mnogo vrši krompirja, žit, koruze in nov«1 vrste povrtnim. S sajenjem večjih površin, na primer hibridne
koruze, dobrih vrst pšenice in zelenjave, z uvedbo drevesnic, . so dosegli take uspehe, da so z njimi nedvomno dokazali prednost naprednega kmetijstva. Nekateri pridelki šolskih zadrug so dobili pni ocenjevanju celo mesta pred pridelki individualnih posestev in kmetijskih zadrug.
• To pa niso izjemne, umetno ustvarjene prilike. Na obSisku smo srečali tudi dve talki matici z.a oplemeniitev vzgoje in učnega napredka v osemletkah predmestja Zagreba. Take matice pa se širijo iz leta v leto po vsej Hrvatsfci, saj imajo danes njihove osemletke že blizu 600 šolskih zadrug. Bri tem ni ndfcater odločilno, da je njihovo reformno gibanje zadelo najprej ob vozel kmieitijskeiga gospodarstva. Značilno je že tudi to, da njihove zadruge nimajo kakšnega enotnega pravilnika ali poslovnika. Bavijo se na najrazličnejše načine z različnimi ■panogami gospodarstva. Vsemu temu gibanju pa je osnova preučevanje dn povezovanje šolske teorije z življenjsko prakso. Zanimivo je, kako so nekatere šolske ziadlnuge s posredovanjem gospodarskega preučevanja razvile tudi svoje kulturno življenje. Mnoge so že začele izdajati lastne časopise, vzdržujejo čitalnice, organizirajo svoje ljudske univerze, ustanavljajo likovne krožke, uspešno tekmujejo v pevskih, tamiburaškiih in drugih zborih in se udejstvujejo v recitacijskiih, literarnih in dramatskih odsekih. Ne le člani šolskih zadrug, temveč tudi vsi učenci so začeli redno obiskovati razne gospodarske in kulturne prireditve. Tekmujejo v raznih športnih panogah in — kar je najvažnejše — v svojih šolah z večjim veseljem in s poglobljenim zanimanjem preučujejo znanje, ki je bito starejšemu rodu le preinado težaško breme in potrebno zlo.
Naj dodam tem vtisom še bežni pregled in obseg delovanja šolskih zadrug, ki smo jih obiskali.
OSEMLETKA SESVETE Je V predmestju Zagreba. Na ni e nem vrtu so zasadili zadružniki razen poskusnih gred predvsem zelenjavo, katere v mestu primanjkuje. Šolski zadružniki so začeli s tem, da so nabirali zdravilne rastline in so tako dobili sredstva za razširitev vrta. Letos deluje njihova šolska zadruga tretje leto. Na parcele so nasadili predvsem paradižnike in papriko, kar služi za dopolnilo njihovi prehrani v šolski kuhinji — in razne vrste cvetja, ki ga le preveč primanjkuje predmestnim hišam in tako imenovanemu malemu človeku. Njihova šola ima okoli pet sto učencev, med njimi je 70 zadružnikov. Iz dohodkov svojega posestva dajejo pomoč svojim čtlanom za ekskurzije in obiske zagrebških gledališč.
Druga z agrebška OSEMLETKA JORDANOVAC ima med 1W0 učenci okoli sto zadružnikov. Imajo poskusne grede, gojijo sadno drevje, vzrejajo zajce in golobe. Njihova zadruga je obogatila kulturno življenje. Ustanovili so knjižnico, ki je narastla že na 3.500 zvezkov. Klub prijateljev knjige skrbi za branje doma in v vzorno urejeni čitalnici Mladi novinarji izdajajo svoj ciklostiran list v sedem sto izvodih, vodijo svojo ljudsko univerzo, na kateri imajo štirinajstdnevna predavanja. Na predavanja vahtjo različne zagrebške strokovnjake, ki jim predavajo o zdravstvu, tehniki, športu, filmu itd. Na teh predavanjih so uvedli tudi neke vrste kulturnih razgovorov. Učenci sprašujejo pedavatellje o njihovih pogledih z najrazličnejših področij. Ustanovili so posebno fotoamatersko in filmsko skupino. Njihov osmi razred je organiziral odsek »Pomoč dijakom«, ki trna nalogo pomagati slabšim učencem v različnih predmetih. 'Odsek »Pedagoška pomoč« pa skrbi za nabavo ali iznosojanje strokovnih člankov, knflg in za posredovanje strokovae pomoči na različnih področjih.
OSEMLETKA V DUGI RESI ima med 361) učenci nekaj nad 69 članov zadružnikov.
Lani so zasadili trinajst vrst krompirja. letos imajo poskusne grede z zelenjavo. Industrijskimi in krmnimi rastlinami. Posadili so eno tretjino, orala hibridne koruze Pri obdelovanju jim pomagajo' kmetije z orodjem in vprego Njihova zadruga je lani dosegla na tekmovanju na karlovškem okraju drugo mesto pri ocenjevanju pridelka koruze. Mladi odborniki se udeležujejo zadružnih sestankov po okolici in so dosegli, da so se včlanili v njihovo šolsko zadrugo celo nekateri starši. Celotna šola pa se pri pouku računstva. geometrije, tehnike in biologije okorišča z uspehi zadružnikov.
OSEMLETKA V JASTREBAR-fiKEM je imela pred leiii tudi vzoren šolski vrt. Danes šteje 753 učencev, med njimi je 26» zadružnikov, ker so učenci višjih razrč-dov vsi vključeni v šolsko zadrugo. Vsak razred ima na vrtu, ki meri 26 arov, svoje parcele. Vrt so letos s pomočjo krajevne oblasti učenci sami znatno razširili in lepo ogradili. Nasadili so mnogo mladega sidnega drevja in okrasnega grmičevja. Na gredah goje krompir, fižol, kumare, povrtnino in cvetje, tako da je šolski vrt postal prava vrtnarska učilnica. Na njem se vse do večernih ur kaj radi zbirajo posamezni učenci, z ustanovitvijo šolske zadruge Je zaživela tudi šolska delavnica za les. dočim pripravljajo delavnico za kovine. Izdelki ročnih del. risanje, model Hranje se je zaradi uspešnega delovanja zadruge zelo razširilo. Njihova knjižnica je narasla na približno 5.069 zvezkov, šolska kuhinja pa je Izboljšala in pocenila prehrano. Na sestanke upravnega odbora šolske zadruge Cesto prl-haiajo tudi člani šolskega odbora.
V GORSKI SOLI PLEŠIVICA «0-deUiieio v šolski zadrugi vsi učenci Šolski vrt je postal njihova lak*. Sami upravljajo bogat sadovnjak, ki je dal lani pet hektolitrov vina.
OSEMLETKA NEDELlSCE v Medžimurju šteje 505 učencev. >ned njimi Je 210 zadružnikov, ki «o razdelljeni v 21 deisetiin. Na šolskem vrtu imajo poskusne grede in proizvodne parcele. Gojijo
italijanske vrste pšenice, papriko, paradižnike in drugo zelenjavo. V bližini šole so zasejali en hektar hibridne koruze. Uvedli so ietgio setev krompirja, ki ga po-sade po žetvi žita. Na vrtu imajo tri njive pšenice in več vrst krompirja. Obenem sc pečajo tudi z umno kokošjerejo. Uvedli so zadružni načrt štednje za posamezne učence, njeno poslovanje ureja zadružni odbor. Dobiček posestva delijo med izdatke za obdelavo, med rezervni fond in v fond za kulturno propagando. Na člana odpade zaradi vzorne organizacije največ do pol uro dela. Krajevna zadruga pomaga zadružnikom s traktorji in modernimi tehničnimi sredstvi, posoja jim semenje in svetuje pri izdelavi načrtov, interes prebivalstva je za njihovo gibanje zelo topel, po dovršeni šoli se čilani takoj vpišejo v članstvo zadružnikov.
razna učila in stroje, ki služijo pouku. Izkopali so ribnik, kjer goje plemenite krape. Del pridelkov je namenjen šolski kuhinji. Krajevna zadruga jim ne pomaga rada, pač pa ves učiteljski zbor in zelo močno sodelujejo tudi njihovi starši. Vso prodajo izdelkov in pridelkov vodijo člani sami.
Ko smo otalstevali te mlade kolektive, ni bil naš namen, da bi primerjali njihove učne uspehe z našimi, ali da bi skušali presaditi metodo njihovega dela na naša tla, temveč smo želeli spoznati vrednost novega gibanja na hrvatskih osemletkah.
Naglasiti moram, da so nas globoko dojeli resnost in odgovornost kolektiva dela tega mladega rodu. Šolskim zadrn-
OSEMLETKA GORIČAN ima 703 učencev in okoli 300 članov zadruge. Pni njih imajo svojevrstno organizacijo, ki jo začela leta 1954 s pletenjem košar iz vrbovih šib in ličja in so najprej delovali na komercialni podlagi. Njihovo zemljišče meni dva in ipol hektara. Pri delu imajo' svojega tehničnega in svojega pedagoškega vod-
Solska zadruga ima štiri skupine, piletllcev, ki režejo in nabirajo šibje, oziroma pletejo košare. Tri skupine pletilcev oskrbuje nasade koruze, nabirajo, sortirajo ličje in pletejo predpražnike, torbice in druge izdelke, skupina mre-žarjev plete mreže za ribarje in nylonske mreže. Skupina mladih poljedelcev skrbi za nasade, skupina mladih prirodosilovcev raziskuje uspehe poskusnih gred, skupina sadjarjev ureja sadovnjak, mladi tehniki pa izdelujejo
gam se je posrečilo, da so vcepile predpuibertetnii mladimi čut, kako naj ee za bodoče življenje usmeri. V kolektivnem delu ®o našli smer za raziskovanje, drobne radostne uspehe in pobudo za tako rast, pri kateri brez ostrih povelj dn strogih prepovedi otroci sami najdejo največ moči za samovzigojo, soodgovornost din ustvarjanje. Naš obisk hrvatskih osemletk nam je bil toplo doživetje. Če hočete spoznati vrednost njihovega gibanja, njihove vzgojne uspehe, sožitje kolektivov na osemletkah, njihovo kulturno dejavnost in tovariško ljubeznivost, jih obiščite tudi sami.
*
Živa slika je najboP
prepričljiva
Ves kulturni svet se zateka k njej, posreduje jo film. Normalni 35-miliimetrs'ki filmski trak pa je razen po mestih in večjih naseljih tudi drugod po svetu še dokaj redka prikazen. Zdaj ga predvsem v Ameriki in na evropskem zahodu povsem nesmiselno izpodriva televizija, ki pa velik del svojega vsakodnevnega programa Izpolnjuje spet film. Brez tega danes res ne gre. Žive slike, podprta c primernimi besedami im podkrepljene z glasbo, so danes najbolj zaželeno zabavno in vzgojno sredstvo povprečnega človeka. Vzgojno žal prevečkrat tudi v negativnem smislu.
Na splošno laže dostopen je 16-mjlMimetr,ski ozki film, ki si je med drugim osvojil tudi šoto. Odkar je svetovna filmska produkcija spoznala, da so ti filmi prodrli v svet, kopira vse dobro preizkušene normalne filme ha ozki trak. Z njim; premeteno prodira v svet in skorajda ognaža oekotračni poučni film, ker ne širi le poučnih, znanstvenih in prosvetnih filmov, kar je prvenstveni namen ozkega filmskega traku. Razmnoževanja teh filmov se lotevajo tako filmski producenti kakor tudi odkiupovalci, ki pa imajo večkrat drugačen kriterij, kot je kriterij za prosvetni film. Zadevo bo treba še urediti. Pri nas bi bil za to- poklicah predvsem, ali če hočete, edinole Zavod za šolski in poučni film v Ljubljani.
Jeseni potečeta dve leti, odkar ga je poklicala v življenje nujima potreba. Danes ni več tujec med Slovenci. Znane, iskane in prizmiane so njegove turneje s poučnimi filmi širom po naši republiki. Za šolsko mladino je njegov obisk vedno praznik.
Zavod je ustanova s samostojnim finansiranjem. Izdeluje šolske filme in diafilme ter skrbi za vsa moderna avdiovizualna sredstva. Pod njegovim okriljem sta tudi distribucija in produkcija poučnih film-ov. Pri izdelovanju novih poučnih filmov skrbi za koordinacijo raznih društev in ustanov kot so na primer Higienski zavod, Turistično društvo, kmetijske ustanove itd. V tekočem letu namefava v lastni režiji izdelati štiri poučne filme, in sicer: Sola smučanja, barvni alpski film Vrhunsko plezanje, varnostni film Pazi na vlak in prosvetni film o Soči in Posočju. V načrtu ima tudi filnp o živem srebru.
Zavod ima okrog 1900 filmov v kopijah, od tega je blizu 800 originalov. Uredil je kulturno zamenjavo z UNESCO. Deloma so to tudi domači filmi, izdelani pri ZORA-filmu v Zagrebu in DUNAV-filmu v Beogradu, Tujejezične filme sinhronizirajo v slovenščino, kar je nujno potrebno. Za to ima Zavod poseben oddelek za ozvočenje.
Filmski fond pa je nujno treba pomladiti. Je zastarel In materialno izrabljen. Zaradi neznanja, površnosti in neodgovornosti laikov se ozkotračni film predčasno izrabi. Namesto 300-krat teče skozi projekcijski aparat le 60- do 70-krat. Njegova komercialna življenjska doba je skoraj petkrat prekratka. Da tolikšno škodo vsaj deloma omMi, iker se preprečiti žal ne da, prireja Zavod na lastne stroške vsako leto kinoopera-terske tečaje. Doslej jih je priredil 18. Kliinocpeinaitierski izo1' Dri Zavodu opravičuje vsake "o lastnika prolektorto ali »l<>
rf|-)V	ll;r> O''-'1'"	e3-	: 71- - ■ ■
Janja poučnih filmov Prav ,b
bilo, in v inozemstvu je to že marsikje vpeljano, da bi absolventi učiteljišč, tehniških srednjih in visokih šol in univerz obvezno morali delati tudi izpit za ravnanje z aparati avdiovizualnih sredstev.
Kako pe je s temi gredstvi pri nas?
Širok otračnih filmskih projekcijski aparatov je v LRS okrog 225. Na en zvočni kinoprojektor na normalni trak pride v Sloveniji 6819 prebivalcev. V mestih manj, na podeželju pa se zviša število tudi tja do 25.000 prebivalcev. Saj so kraji, kjer niso filma še nikdar videli. Zavod ima izkušnje, da so z uživanjem filmskih predstav mesta z bližnjo Okolico prenasičena, malo dalje pa staro in mlado marsikje pozna film samo iz pripovedovan j a.» Do 50Vo imamo mladine, ki do svojega petnajstega leta filma še nikdar ni videla. ' In zato ni čuda, če se primeri, kot n. pr. v Kotljah, da so otroci bežali s sedežev, ko se jim je na platnu bližala ladja.
Ozkotračmih filmskih projekcijskih aparatov imamo v LRS registriranih 362, in to največ po prosvetnih društvih in ustanovah, nasprotno pa po šolah prav malo.
Vseh šol ima Slovenija 1613. Te premorejo 66 zastarelih nemih kinoprojektorjev, ki ležijo neizkoriščeni, ker zanje ni dobiti nadomestnih delov; zvočnih 16-,milimetrskih projekcijskih aparatov pa imajo vse naše šole skupaj, reci in piši, 38. Na vsako 43. šolo pride en ozko-tračni projekcijski aparat! Imeti pa bi morala vsaka občina vsaj dva, ki bi služila predvsem šoli, pa tudi raznim društvom in organizacijam. Brez ozkotra-čnega , 16-milimetrskega filma kinofi-kacija Slovenije ni mogoča! In pričeti bi morali s šolo.
Če povemo še to, da imajo naše šole okrog 550 diaskopov, nekako 25 episkopov in epidiasko-pov ter peščico magnetofonov — natančne številke se venomer menjavo - -simo z avdiovizualnimi ■ sredstvi kot pomožnim učilom pri kraju.
Vsa Slovenija ima po zadnji statistiki 128 nemih in 183 zvočnih filmskih projektorjev, 641 diaskopov in 30 episkopov ter nekaj magnetofonov. Domnevamo, da je v LRS okrog tisoč diaprojektorjev. Zvočni projekcijski aparati so zvečine izdelek Iskre. Kljub pocenitvi za povprečno društvo, zadrugo, organizacijo, šolo in tudi občino še niso dosegljivi. Zdaj je baje v teku nov projekt, ki naj bi interesentom omogočil ceneno ' obročno nabavo nove vrste projekcijskih aparatov Iskre.
Po odgovorih koristnikov o željah in potrebah, predlogih in kritiki bo Zavod za šolski in nouč-ni film uravnaval svoje bodoče delo.
Od prizadevanj im prepričevanja prosvetnih delavcev na odločujočih mestih pa je odvisno mnogo, da bomo čez leto dni lahko ugotovili izboljšanje, to je, da je odstotek slovenskih • 'šol. ki imajo lasten ali ©Minsk-' ozkotračni filmski projektor zbrisal letošnjo sramoto 2.3®/o in se zavidljivo zmagoslavno dvignil v korist šole in slovenskega ljudstva.
Spectator
Učitelji, ki so diplomirali leta 1953 na učiteljišču v Mur Soboti, bodo imeli slavnostno srečanje 23 vm. 1958, ob 20. uri v gostilni eri Flegarju v Mur soboti. Vabimo vse tovariše profesorje in -žolce — Morebitna sporočila -šiijajto na naslov: Zu-oanek Gl-zela. Mur. sobota. Grajska ul. a.
PROSVETNI FILM
Zavod za šolski, in poučni film v Ljubljani, Miklošičeva 7,
sporoča, da pripravlja naslednje črnobele ali color diafilme:
1. cotor diafilm:	Veverica (risanka), prof. Janez Tomšič
Kragulji (risanka), prof. Janez Tomšič Gamsi in kozorogi (risanka), prof. Jane* Tomšič
Medvedje (risanka), prof. Janez Tomšič^ Morje — I. in II. del, prof. Nada Vukelič Zdravilne rastline ob vodi — snemano v naravi, asistent SAZU Jan Carnelluttd Zdravilne rastline v gozdu — snemano v naravi, asistent SAZU Jan Carnelutti Zdravilne rastline ob robu gozda — snemano v naravi, asistent SAZU Jan. Car-nellutti
Koloradski hrošč — snemano v naravi, prof. Možina Stane	v -
Park — snemano v naravi, prof. Možina Stane
Srne in jeleni — color reprodukcija, prof. Tomšič Janez
Naši domači prijatelji — snemano v naravi, Rebolj Boris
Delo tekočih voda — snemano v naravi, pref. Rakovec Slava
Zahodhodolenjska kraška polja — snemano v naravi, prof. S. Simonič
15.	črnobeli diafilm: Kitajska — I. in II. del — reprodukcija
prof. Oblak Tone
16.	color diafilm:	Postojnska jama — I. in II. del,
snemano v naravi, Kunaver Franc
17.	črnobeli diafilm: Rentgenski žarki in njih uporaba, docent
\	ing. dr. Strojnik Aleš
18.	črnobeli diafilm: Od mleka do sira — snemano v naravi,
Šarf Fanči, Etnograf, muzej
19.	črnobeli diafilm: Kako nastane guma — snemano v tovarni, prof. dr. r Hadži Dušan
Kako nastane milo — snemano v tovarni, pro-f. dr. Hadži Dušan
Na vrh Monte Rose — geografskrialpinski diafilm — snemano v naravi, Cizelj Vlada
22.	črnobeli diafilm: Partizanske tehnike — dokumentarna re-
produkcija, Krat Jože
23.	črnobeli diafilm: Partizanske bolnice — dokumentarna re-
produkcija, Ravnikar Darja
24.	črnobeli diafilm: Razvoj slovenske partizanske vojske — do-
2.	color diafilm:
3.	color diafilm:
4.	color diafilm:
5.	color diafilm:
6.	color diafilm:
7.	color diafilm:
8.	cdlior diafilm:
9. color diafilm:
10.	color diafilm:
11.	cotor diafilm:
12.	color diafilm:
13.	color diafilm:
14.	color diafilm:
20.	color diafilm:
21.	color diafilm:
I
25. color diafilm:
26. color diafilm:
27. color diafilm:
28. color diafilm:
29. color diafilm:
30. color diafilm:
32.	črnobeli diafilm
33.	color diafilm:
34.	color diafilm:
35.	color diafilm:
36.	color diafilm:
37.	color diafilm:
38.	color diafilm:
kumentarna reprodukcija, Bevc Milan Povest o pametni in trmasti muli — risanka, Tone Seliškar L i š č k i — partizanska risanka,
Tone Seliškar
Žalostna povest o muli — partizanska risanka, Tone Seliškar
Deklica z junaškim srcem — partizanska risanka, Tone Seliškar Usodna bomba — športno-partizanska risanka, VičEas
Sovražnik je vdrl v našo deželo — partizanska risanka, Gojkovič Jolanda 31. črnobeli diafilm: Hinko Smrekar, umetnik - borec — reprodukcija, dr. Karel Dbhida Dr. Alojz Gradnik, prof. Pibernik F. Povest o slovenskem ornamentu — original reprodukcija, prof. Kartovšek J. Verstvo starih Slovanov — original reprodukcija, prof. Kartovšek J.
Barvna harmonija v umetni obrti — original reprodukcija, prof. Kartovšek J. Delo — otroška risanka —
Gojkovič Vida
Živalce naše učiteljice in prijateljice — otroška risanka,. Gojkovič Vida Sodobni gospodinjski aparati — snemano v tovarnah,, ing. Cilar Marjan
39.	Črnobeli diafilm: Drža gospodinje pri gospodinjskih delih,
Centralni zavod za napredek gospodinjstva
40.	črnobeli diafilm: Ozračje: vplivi na vreme — snemano
v naravi, dipl. fil. Brnot Franc
41.	color diafilm: Življenje v potoku — snemano v naravi,
prof. Tarman Draga Peter Klepec — risanka, Bevk France Cvet in opiraševanje — snemano v naravi, ing. Ogrin Dušan
Ljubljanica: kraška reka — snemano v naravi, Blažko Vida Dražgoška bitka — dokumentarna risanka, ZB NOV
Lepo vedenje — risanka, prof. Bazeij J. Zoološki vrt’ Zagreb — snemano v naravi, akademik prof. dr. Jovan Hadži Gospod in hruška — risanka, Fr. Milčinski Povodni mož, Grimm Rdeča kapica, Grimm
51.	črnobeli diafilm: Koroška v borbi, Kastelic Olga
52.	črnobeli diafilm: Ekspedicija Kon-Tiki — reprodukcija
53.	črnobeli diafilm: Reševanje človeka v vodi — reprodukcija Seznam predstavlja cotor in črnobele diafilme, ki jih je
pripravil Zavod za šolski in poučni film v letu 1057-58.
Delovne kopije so gotove — za nekatere gre snemanje h koncu. V osnovi snemamo v naravi dn življenju in se v bistvu izogibamo reprodukcij.
Poleg omenjenega seznama pripravlja in snema Zavod še precejšnje število color ali črnobelih di-afilmov v zvezi z- našim učnim načrtom. Omenjene diafilme bodo šole, društva, ustanove lahko nabavile šele takrat, ko bodo rešeni še nekateri osnovni problemi Zavoda. Največja težava, s katero se Zavod trenutno bori, so prostori, ki bi omogočili masovno reprodukcijo že izdelanih diafilmov. Zavod, je dosljaj pripravljal in izdeloval omenjene color ali črno bele diafilme, delovne kopije teh diafimov in jih je kopiral le v malenkostnem številu, in sicer v številu tako imenovanih dokaznih kopij.
Glede aparatov, ki omogočajo masovno produkcijo diafilmov (300 do 400 kopij enega diafilma) pa smo prišli do te možnosti šele v letošnjem letu (v aprilu).
Ko bo Zavod dobil tudi primerne prostore, v katere bo lahko postavil omenjene reprodukcijske aparate — teh prostorov do danes še nima — bo delo steklo, nemoteno dalje. Zaželeni in prepotrebni prostori se Zavodu obetajo šele jeseni 1958.
Upamo, da bodo problemi prostorov ir, problemi tehnične narave rešeni do jeseni 1-358, do tedaj pa Zavod še ne more sprejeti nobenih naročil. Z veseljem pa vam bom-o v časopisih in tudi Radiu sporočili, od katerega dne dalje sprejemamo naročila. Glede naročil vam sporočamo naslednje: vratni red kopiranja color ali, črnobelih diafilmov bo določil Zavod.
■JNa Vrstni -red kopiranja diafilmov bo vplivalo število poslanih naročil. Manjša števila naročil enega diafilma ne bomo mogli upoštevati takoj — in to vse dotlej, doker se ne nabere zadostno število naročnikov za en diafilm. Razmnožili jih bomo le toliko, kolikor bo naročnikov. Nepotrebnih zalog ne bomo delali.
Potrebujemo teme in predloge za izdelavo koristnih in uspešnih color ali črnobelih diafilmov po učnem načrtu. Profesorje in učitelje prosimo za sodelovanje. Posamezniki, k-i žele sodelovati, naj se obrnejo na Zavod, kjer prejmejo potrebne informacije.
Upamo in želimo, da boste z našim delom zadovoljni.
Zavod za šolski in poučni film, Ljubljana, Miklošičeva 7
42.	cotor diafilm:
43.	cploir diafilm:
44.	color diafilm:
45.	cotor diafilm:
46.	color diafilm:
47.	color diafilm:
48.	cotor diafilm:
49.	cotor diafilm:
50.	cotor risanka:

OPOZORILO
¥ prvi polovici julija bo izšla posebna številka »Prosvetnega delavca«. V njej bodo objavljeni naknadni razpisi službenih mest.
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦•♦♦•♦♦»»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»»»♦©©♦•»A*******—
LET0VMJE V K 0 P R U
Dijaški dom v Kopru bo imel v mesecu juliju v svoji stavbi opremljenih 140 postelj za interesente, ki bi želeli v tem mesecu prebiti dopust ob morju po zmernih cenah. Na voljo bi bila tudi kuhinja s personalom. Priporočamo našim društvom, naj s« povežejo z upravo doma in pripravijo letovanje za svoje člane.
Za vse druge informacije se obračajte na naslov: Dijaški dom — Koper.
< »trm«
•M
11 KttZZUl

&iev. 11
Zahaj imajo Rusi sputniii?
(NadaSJevaoje in konec)
Kvaliteta 'ruSJcih dijakov ja zsato tako narasla, ker je stroga izbira po nadarjenosti. Univerze in visoke šole ne sprejmejo nikogar, ki ni zadosti nadarjen za ruščino, literaturo in tuje jezike. Eno al; večletna praksa v industriji alj kmetijstvu zviša sprejemne pogojfe. Brez sprejemnega izpita vpišejo samo imetnika zlate medalje, t. j. abi-turienta, ki je opravil maturo z odliko.
Velike univerze, kot so v .Moskvi in Leningradu, morejo sprejeti komaj eno desetino prijavljenčev. Od 750.000 mladih ljudi opravi v cel: zvezni republiki letno 30.000 zrelostne izpite. Tehnika (strokovne šole, srednje stopnje s povprečno 1000 dijaki) ima okrog 2 milijona študentov. Na njej dovršj študij letno 70.000 inženirjev. Skupno število vseh učencev in dijakov v Rusiji je približno 30 milijonov.
Slika ruskega šolskega sistema ne bi bila popolna, če bi ne spoznali še ruskega učitelja. Sta dve vrsti učiteljev. Elementarni učitelj za 1. — 4. razred, Izšolan na pedagoških inštitutih, in Uči-
telj za višje razrede 5. — 10. Slednji so vsi absolventi visokih šol in usposobljeni samo za en predmet. Učna obveznost elementarnega učitelja je 4 ure po 45 minut na dan, učitelj sred-njen in višje stopnje poučuje tr; ure dnevno. Učielji niso nikjer tako spoštovani kot v Rusiji. Njihov vpliv v šoli in izven nje je velik. Mnogi so vodilni so-člani sovjetov (svetov) in voditelji kulturnih združenj. 2e kot množica imajo veliko vlogo. Rusija ima 2 milijona učiteljev. 2e na 100 prebivalcev in na 20 učencev pride en učitelj.
Država podpira vsa prizadevanja za dvig pouka in raziskovanj in pri tem ne štedi. Po skrbnih angleških računih so izdatki na enega ruskega prebivalca dvakrat tako visoki kot v ZDA, trikrat tako visoki kot v Angliji in šestkrat tako visoki kot v zvezni republiki Nemčiji.
Takemu stanju so zahodne sile napovedale konsekvence. »Catch up with the Russians!« — »Ustavite Ruse!« zahteva ameriška in angleška javnost. 31. decembra 1957 je javila Up iz New Yorka in Pariza podnaslovom »Foligen des Sputnik
Sdhooks«: Amerika hoče izdati v naslednjih štirih letih preko 1,8 milijard dolarjev (okoli 7,5 milijard DM) za pospeševanje tehnično znanstvenega naraščaja. S tem hoče ustvariti protiutež nezaslišanim izdatkom za. izobrazbo v Sovjetski zvezi. Medtem ko v zvezni republiki Nemčiji za tehnično znanstveni naraščaj zelo malo izdajo, se hočejo Francozi in Amerifcanci z njimi kosati.
Ob koncu decembra 1957 je bil v parlamentu objavljen 37-mi-lijardni zvezni proračun. V njem niso predvideni prav nikakj izdatki za šole in raziskovanja. Iz drugega vira smo izvedeli, da je čez 100 milijonov določenih iz različnih drugih virov za znanost in vzgojo.
Profesor O. Hahn, znameniti Nobelov nagrajenec, je s pravico pokazal na ta nesorazmerja. • Glede na te razmere je spraševal Hellmut Becker v svojem kilerskem predavanju: »Ali ima še smisel izdajati velikanske vsote za vojaško obrambo neke od zunaj ogrožene kulture, če jo v notranjščini sami pustimo hirati?«
Toda s samim denarjem ne bo
Nove gimnazije v ljubljanskem okraju
OLO Ljubljana je po sklepu 5. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 15. aprila t. 1. odločil, da na predlog sveta za šolstvo OLO, z 31. VIII. 1958 nkdne vse gimnazije v okraju. Z isto odločbo se s 1. IX. I95g ustanovijo gimnazije novega tipa, ki jih bo v okraju deset. Ljubljana jih bo imela sedem, po eno pa Kočevje, Kamnik in Stična.
V Ljubljani bodo sledeče:
I. gim., Vegova ulica.
II.	gim., Strossmayerjeva 12.
III.	gim. Bežigrad, Peričeva 12.
IV.	gim., Prežihova 8.
V. gim., Šentvid.
VI. gim., Moste.
VIL gim., Vič.
KAMNIK OBDRŽI GIMNAZIJO
Poleg popolne gimnazije in nekaterih nižjih strokovnih oz. vajenskih šol je v kamniški občini trenutno 14 osnovni šol ter nižja gipmazija v Komendi,
v-r-
J
SPOROČILO UPRAVE
Uprava Prosvetnega delavca prosi šolska vodstva in blagajnike društev učiteljev in profesorjev, da ji odslej nakazujejo naročnino na njeno novo številko čekovnega računa:
600-70-3-140.
Dalje prosi šolska vodstva in društvene blagajnike, da jo že takoj v začetku prihodnjega šolskega leta obveste o vseh osebnih spremembah na svojih šolah, ker le tako bodo lahko naročniki v redu prejeli že prvo številko, ki bo izšla v septembru.
LETOVANJE PROSVETNIH DELAVCEV V SPLITU
Letovišče prosvetnih delavcev v Splitu bo v času od 3. julija do 20. avgusta 1958 v Dijaškem domu učiteljišča (Djačkl dom Učiteljske škole, Ulica Sinjskih žrtava 6.)
Člani bodo lahko letovali v naslednjih izmenah:
I. izmena: od 3. julija do 13. julija,
II. izmena: od 14. julija do 27. julija,
III.	izmena: od 28. julija do 10. avgusta,
IV.	izmena: od 11. avgusta do 20. avgusta.
Letovišče da prvi obrok — zajtrk prvega dne (n. pr. 3. VII.) in zadnji obrok — večerjo zadnjega dne letovanja (n. pr. 13. VII.).
Otroci pod 7. letom starost} ne morejo letovati, v tem domu, 'otroci, stari nad 7 let, pa plačajo celoten pension.
Cena pensionu (hrana in stanovanje v sobah s 5 do 8 posteljami brez turistične takse) znaša 480 din dnevno za osebo.
Prijave za to letovanje je treba poslati Komisiji Združenja prosvetnih delavcev za zveze s tujino Jugoslavije — Beograd, Kralja Milutina 66, poštni predal 310. Prijavi je treba priložiti naslovljeno kuverto z znamko za odgovor.
Ko dobi prijavljeni član obvestilo, da je njegova rezervacija za letovanje sprejeta, mora vplačati na račun letovanja 1050 din, in to na tekoči račun Komisije štev. 103-T985 in naslov Komisije v Beograd.
Komisija bo upravi letovišča v Splitu poslala 1000 din na račun letovanja, 50 din pa bo pridržala za svoje stroške. Ostalo plačilo za letovanje bo član vplačal pri prihodu v blagajni doma v Splitu. Vsak član mora prinestiis seboj .tudi odrezek vplačila o akontaciji 1000 din.
Koliko odpove član svoje letovanje v Splitu 20 dni pred pričetkom letovanja, mu bodo akontacijo plačila vrnili po odbitku administrativnih in poštnih stroškov. Ob poznejši odpovedi akontacije ne bodo vračali.	''epubliški odbor.
skupno 65 oddelkov z 1847 učenci in učenkami.
Jeseni se bo šolska slika nekoliko spremenila. Gimnazija ostane, prvi trije razredi seda-nje popolne gimnazije v Kamniku pa se vključijo v tamošnji dve popolni osemletni osnovni šoli. Popolna osemletka bo tudi v Komendi, nastala bo iz sedanje osnovne šole in nižje gimnazije. Do leta 1965 se obeta tudi popolna osemletka Šmartno—Tuhinj.
Nižje organiziranih osemletk bo v občini deset, dve osnovni šoli bosta imeli samo prve štiri razrede.
OKROG STIŠKE GIMNAZIJE
Bila je borba, gimnazija v Stični ostane. Za tamošnjo bližnjo in širšo okolico je to izrednega pomena. Saj leži Stična nekako sredi med Ljubljano in Novim mestom, in prav tam šele su njune najbližje gimnazijske sosede.
Nižji razredi so bodo z osnovnošolskimi strnili v reformirano popolno osemletno osnovno šolo, ki jo bo imel tudi sosednji Šentvid pri Stični. Letos je taro še nižja gimnazija.
Oba kraja spadata pod občino Ivančna Gorica. Do tam že sega moderna avtomobilska cesta iz Ljubljane.
Poleg šentviške nižje gimnazije s 147 učenci v 5 oddelkih je na občinskem območju deset osnovnih šol s 37 oddelki in 1077 učenci. V šolskem letu 1958/59 bo slika taka: gimnazija, dve popolni osemletki, osem nižje organiziranih osemletnih osnovnih šol. V petih letih bo predvidoma tudi osnovna šola t Višnji gori postala popolna osemletka.
mogel Zahod in posebno zvezna republika izravnati dosedanjih opustitev na področju vzgoje in znanosti. Njena zahteva je stvar dobre volje in pedagoške uvidevnosti kot tudi notranje in zunanje organizacije. Rusko udejstvovanje na področju raziskovanja raket in zemeljskih satelitov, priznava ameriški fizik dr. Hughes, je v prvj vrsti sad koncentracije njihovih duševnih sil. Po izjavi londonskega »Timesa« ima Rusija uspehe v prvj vrsti na svojem odlično zgrajenem »Gomprehensive school system«, da vse nadarjene mlade ljudi pravočasno spozna, pospešuje in nobenemu desetletnemu otroku ne zapira poti z barie.ro izbirnih izpitov.
V Ameriki je sicer po splošni high school dana možnost dviga nadarjenih, zahteva pa poleg tega, da vleče tudi manj nadar-' jene skozi vse razrede in po sodbi ameriških pedagogov tudi veliko povprečnih. Pri tem pa je izobrazba, kot tudi drugje na zahodu, še zelo izpostavljena kupovanju.
Na evropskem zahodu, v Angliji in tud} Skandinaviji, že obstajajo šolski sistemi, katerih osnova je podaljšana osnovna šola alj diferencirana višja osnovna šola. Tu uresničujejo sklep zadnje mednarodne genf-ske delavske konference, na kateri sta bila zahod in vzhod enotna, da mora biti napredek tehnike dvig splošnega znanstvenega nivoja, posebno delavcev, ne pa izobrazba teoretično nadarjene elite.
Zvezna republika je edina država, ki doslej o spremembi družbe in o pojavu sputnika ni dala nikake izjave. Naš sedanji šolski sistem vodi s seboj nevarno odrekanje talentov. V nobeni kulturni dežel; sveta ne ostane nerazvitih toliko skritih talentov kakor ravno v Nemčiji, je izjavil dr. Schaier, vodja nemškega inštituta za študij talentov v K bi mi. Mi ne potrebujemo tolikokrat zahtevane druge poti, temveč mnogo poti, k: vodijo na univerzo!
Kot gradnjo šol, prav tako je treba preizkusiti pojem vzgoje. Smo mi v naših visoko stoječih znanstvenih zavodih, nad katerimi je skoraj neopazno tekel sputnik in smo ga pri tem omenjali le z omalovažujočim nasmeškom, še gospodarsko in tehnično zmožni konkurence? Ali se čutimo politično in svetovnonazorsko sposobni in smo kos problemu, ki nam ga nudi vzhod? Smo zt mirno tekmovanje ljudstev moralno oboroženi? Ce moramo odgovoriti na vprašanje z ne, bomo v kratkem postali manj razvita dežela. Kdor pa hoče to zavreti ali onemogočiti, mora predvsem spremeniti
naš vzgojni sistem. To je nauk sputnika!
(Gornji članek je objavil v Neue deutsobe Schule 5. februarja 1958 dr. Georg Willers iz KieJa s sledečim uvodom: »Želim dati pojasnilo o velikih tehničnih uspehih v Sovjetski zvezi, kolikor so zajeti v nižjem in srednjem šolstvu.
Najprej poudarjam, da nisem mnenja, da je sovjetsko šolstvo v vseh pogledih vzorno in da bi ga lahko mi prevzeli. Rusi samj omenjajo velike pomanjkljivosti, n. pr. hitro nastajajoče občutno pomanjkanje učnih prostorov in posledica tega pouk v izmenah. Tudi preobširnost učne snovi, preobremenjevanje učencev, mladinska kriminaliteta, so še velik problem, s katerim se mnogo ukvarjajo. Po obsegu kot tudi organizatorično in metodično sovjetsko šolstvo še ni doseglo končno veljavne oblike. Po polni izvedbi 10-letne šolske obveznosti je predvidena 12-letna šolska obveznost.«).
Drago Vončina
spisal brošuro »Šolski odbori« in v njej v poljudni obliki seznanja člane z njihovimi nalogami. Knjižico bi moral imeti vsak član šolskega odbora, prav pa bi bilo, da bi se z nje.iO vsebino seznanili tudi učitelji.
da bi lahko članom pomagali im svetovali pri njih delu. Knjižico je izdal In založil Zavod za družbeno upravljanje, stane 89 dinarjev in se naroča pri Pedagoškem centru, Ljubljana, Poljanska cesta 28.
ŠOLSK! ODBORI
Družbeno upravljanje v šolstvu je važen del naše reforme vsega šolstva. Šolski odbori so dobili z zakonom o vodenju šol že trdno določen okvir dela. Žal mnogi odborniki šolskih odborov še ne poznajo dovolj nalog, ki jih imajo kot člani teh organov. Venceslav TVinkler je
0B¥ESTILU
vsem udeležencem — prosvetnim delavcem, ki bodo potovali v tujino
1.	Potovanje v Italijo:
Skupine odpotujejo po prvotni objavi:
1.	skupina — 9. 'julija,
2.	skupina — 23. julija,
3.	skupina — 6. avgusta,
in sicer z brzim vlakom za Pulo in Rim, ki odpelje is Beograda ob 14.35, iz Zagreba ob 22.05 in iz Ljubljane ob 0.56 (iz Ljubljane odpotujejo torej skupine: prva 10. VII. <Jb 0.56, druga 22. VII. ob 0.56 in tretja 7. avgusta ob 0.56).
Ta sprememba je nastala zaradi novega voznega reda, ker je ukinjen Ba!kan-expres.
2.	Druga potovanja:
Vse ostale skupine odpotujejo po objavah v našem časopisu in obvestilih v pismih, ki so jih prejeli udeleženci posamez^ nih potovanj.
3.	Udeleženci potovanja za Bruxelles in Parts bodo potovaM
preko Avstrije in Zahodne Nemčije.
Udeleženci potovanja v Bruxelles bodo potovali preko Avstrije in Zahodne Nemčije.
Udeleženci pcrtovanja v Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo bodo potovali preko Avstrije in Belgije.
Udeleženci tečaja francoskega jezika v Chasnonixu pa bodo potovali preko Italije in Švice.
4.	Skupina prosvetnih delavcev za potovanje na Madžarsko odpotuje 26.. VII. z avtobusom iz Beograda, kot je bilo že sporočeno.
5.	Programe potovanj in vsa ostala navodila bodo naši člani
dobili skupno s potnim; listi, ki jih bo z vizumi vrnila Komisija iz Beograda vsem udeležencem potovanj.
Republiški odbor.
WWL»yU0CSUVIA
Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt
LJUBLJANA — Mestni trg 24
Telefon: 20-187, 20-308, 21-407 Telegram: DOMEXPORT LJUBLJANA
Centrala: LJUBLJANA, Mestni trg 24
POSLOVALNICE:
Titova 4	,
Cankarjeva 6 Trg revolucije 5 in Mestni trg 24
Zajema vso dejavnost domače in umetne obrti Slovenije.
Nudi umetno obrtne izdelke za okras in uporabo, v poslovalnici na Mestnem trgu 24 pc lesno galanterijo za gospodinjstvo ter vseh vrsf pleterskih izdelkov.
Opozorilo
V 10. številki Prosvetnega delavca je bil objavljen članek »Perspektivni načrt za razvoj specialnega šolstva v LRS«. Pripominjamo, da tega načrta republiški svet za šolstvo še ni obravnaval in potemtakem ne more biti tolmačen kot uraden predlog. Omenjeni sestavek je napisal eden izmed sodelavcev našega lista in je načrt šteti kot predlog Združenja učiteljev specialnih šol.
Uredništvo
iVSZ
•#«•••••• •••••*••• •••••■••• ••»•••••• •••»••
I
i l
O
—♦—«
i
Za boljše šdlsko delo, za izpite ter za splošno poglobitev pedagoškega znanja vam priporočamo naslednje knjige:
Kongres pedagoških delavcev na Bledu, I. del ... . 129 din Kongres pedagoških delavcev na Bledu, IL del ... 120 din Kongres pedagoških delavcev na Bledu, III. del , * . 110 din
Ostanek, Slovenski šolski muzej.............  100	din
Po šolah Skandinavije in Velike Britanije ..... 330 din
Schmidt Vlado, Pedagogika, III. in IV. del....102	din
Schmidt, Pedagoško delo protestantov na Slovenskem
v XVL stoletju.......................... 204	din
Žlebnik, Obča zgodovina pedagogike........... 350 din
Žlebnik, Izbrani teksti pedagoških klasokov, pl. 380 din
*	polpl. 330 din
Stevanovič, Pedagoška psihologija	300	din
Knjige dobite v vseh knjijtarnah ali pa jih naročite naravnost pri
Državni založbi Slovenije
LJUBLJANA, Mestni trg 26

^ ^	4*^'' ' - ^ V ^
v / -v 1	—
želi
Mladinska knjiga
vsem učencem in dimkom, kakor tudi njihovim učiteljem, cenjenim slovenskim prosvetnim delavcem, prav lepe in prijetne počitnice.
Upamo, da smo jih tudi v tem letu — v okviru možnosti — zadovoljili po izboru in po kvaliteti izdaj, saj se vedno trudimo, da ne upoštevamo samo smeri in konceptov, ki nam jih predlagajo avtorji, ampak tudi potrebe in sugestije prosvetnih delavcev, ki izhajajo iz dnevne in mnogoletne vzgojiteljske prakse.
Posebno se želimo pri te] priložnosti zahvaliti zastopnikom in poverjenikom Mladinske Imjige, ki so tudi v tem letu žrtvovali mnogo časa in truda za razpečavanje naših slikanic, knjig in listov po šolah. Dobro se zavedamo, da tega dela ni mogoče z uspehom opravljati brez tistega toplega in kulturnega odnosa db literature in do mladine, ki odlikuje najboljše od najboljših prosvetnih delavcev. Vsem prisrčna hvala, prijeten oddih in na svidenje jeseni!
MLADINSKA knjiga
•»•«••••«»•••* *•»•••••• •#«•••*«• *•<«••••* —««♦»»»» *••••*• »« »•*«••••« ■•••••«#•