477ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120) preizku{njah v Hitlerjevem re‘imu in po stra{nih vojnih letih, je plemstvo dokon~no prenehalo ‘alovati za monarhijo in je sprejelo avstrijsko republiko. Po 1945 se je plemstvo, razen lastnikov veleposestev, ki je imelo dosti dela z njihovim upravljanjem, za~elo uveljavljati na razli~nih intelektualnih in gospodarskih podro~jih, zlasti tudi v diplomaciji, kjer mu je na {iroko odprl vrata dolgoletni socialisti~ni kancler dr. Bruno Kreisky. Tudi v vi{jih nadstropjih sede‘ev gospodarskih dru‘b in bank, je plemstvo dobro zastopano. Videti je, da se plemstvo brez sledov privilegijev, morda z izjemo bli‘njih sorodnikov {e zdaj bogatih veleposestnikov in tovarnarjev, uspe{no znajde na trgu vi{je kvalificiranih delovnih mo~i. Seveda pa ni bilo tako pri beguncih iz vzhodnoevropskih dr‘av, ki so morali v Avstriji prijeti za vsako delo, da so lahko pre‘iveli. Opisani so primeri ov~jega pastirja, hotelskega vratarja, natakarja, itd. V poglavju o gra{~akih in podjetnikih je opisano gospodarsko delovanje plemstva, okvirno kar od jo‘efinske dobe naprej. Seveda sta bili prvenstveni tori{~i gospodarski panogi kmetijstvo in gozdarstvo, ni~ manj pa tudi ban~ni{tvo, kjer je bilo to dejavnost treba prikrivati, ker stremljenje po dobi~ku tedaj {e ni bilo “stanu primerno”. Pozneje se je gospodarsko udejstvovanje raz{irilo tudi na industrijo. Velike zareze so bile pri plemi{kem gospodarstvu zemlji{ka odveza 1848, propad monarhije 1918 in inflacija v tridesetih letih v zvezi s svetovno gospodarsko krizo. Menim, da to poglavje ni posebno uspelo, zdi se, da avtorica na tem podro~ju ni doma. Zadnje poglavje, O bogastvu plemstva, obravnava fidejkomis – ustanovo, ki bi naj zagotovila gospo- darsko podlago za obstoj plemi{kih rodovin, ki pa je postala cokla gospodarskega razvoja in je bila odpravljena 1939. Obravnavane so agrarne reforme in razlastitve v vzhodnoevropskih dr‘avah, zlasti na ^ehoslova{kem in na Mad‘arskem, kjer je imelo avstrijsko plemstvo ogromno veleposest in premo‘enje. Plemstvo na obmo~ju Avstrije ni do‘ivelo takih pretresov in tako je {e zdaj osem rodovin, ki imajo v posesti nad tiso~ hektarov kmetijskih zemlji{~ in ve~ tiso~ hektarov gozdov. Rodovina Esterhazy ima {e zdaj ve~ kot 50.000 hektarov obeh vrst zemlji{~, t. j. eno osmino povr{ine de‘ele Gradi{~anske. Niso pa omenjene te‘ave teh lastnikov zaradi sedanje gospodarske krize v kmetijstvu in gozdarstvu. Zanimivo so opisane sedanje te‘ave s simboli plemstva gradovi, gra{~inami in dvorci, ki jih lastniki skoraj ne morejo ve~ vzdr‘evati. Dr‘ava je pri subvencioniranju vzdr‘evalnih del zadr‘ana, ker pa~ ne gre za njeno lastnino. Tako te, ve~inoma kulturnozgodovinsko pomembne stavbe nimajo prav svetle prihod- nosti. Opisana je razlika v na~inu ‘ivljenja plemstva z zemlji{kimi posestvi in brez njih. Na koncu je dodan pogled v prihodnost, kjer je izra‘eno utemeljeno upanje, da se bo plemstvu v avstrijski dru‘bi uspelo “obdr‘ati zgoraj”. V dodatku sta glosar najpomembnej{ih pojmov o aristokraciji in stenografski zapisnik 8. seje av- strijske ustavodajne skup{~ine z dne 3. aprila 1919, kjer so prepovedali uporabo plemi{kih naslovov v javnem ‘ivljenju. Naposled je dodan {e seznam avstrijskih grofovskih in kne‘jih rodovin (po Gothi), ki jih je zdaj {e 247. Menim, da je v knjigi avstrijsko plemstvo dobro predstavljeno, razen gospodarskih zadev, kjer pa so razmere od rodovine do rodovine zelo razli~ne in je te‘ko dati neko splo{no veljavno sliko. J o ‘ e M a ~ e k M a t j a ‘ K l e m e n ~ i ~ , Jurij Trunk med Koro{ko in Zdru‘enimi dr‘avami Amerike ter zgodovina slovenskih naselbin v Leadvillu, Kolorado, in San Franciscu, Kalifornija. Celovec: Dru‘ba sv. Mohorja, 1999. 509 strani. Knjiga prina{a ‘ivljenjepis Jurija Trunka, slovenskega duhovnika kr{ke {kofije, v te‘kih ~asih za koro{ke Slovence pred in po koro{kem plebiscitu vidnega branilca narodnih pravic koro{kih Slovencev, ter po izselitvi v Zdru‘ene dr‘ave leta 1921 vplivnega, a v slovenskih raziskavah zgodovine slovenskega izseljeni{tva v ZDA nekoliko zapostavljenega slovenskega izseljeni{kega duhovnika in kulturnega delavca. Klemen~i~eva knjiga prina{a celovito biografijo Jurija Trunka, ob njej pa poglobljeno in podrobno raziskuje poedine probleme, ki imajo {ir{i pomen za zgodovino Slovencev v Ameriki. Zaradi tega specifi~nega poudarka je ta knjiga v prvi vrsti prispevek k zgodovini slovenskega izseljeni{tva v Zdru‘enih dr‘avah. 478 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120) I. Jurij Trunk je bil rojen 1. septembra 1870 slovenskim kme~kim star{em v Ba~ah (Faak) na Koro{kem, jugovzhodno od Beljaka. Osnovno {olo je obiskoval v Lo~ah (Latschach) ter gimnazijo v Beljaku. Leta 1885 je vstopil v celov{ko semeni{~e, kjer je bil aktiven v klubu slovenskih bogoslovcev. Dne 19. julija 1895 je bil posve~en za duhovnika. Kot kaplan in nato kot ‘upnik je delal v slovenskih farah kr{ke {kofije: v Vetrinju, [mohorju v Ziljski dolini (Hermagor), Spodnjem Dravogradu, pri sv. Vidu v Kazazah v Podjuni, na Vi{arjah ter v [mihelu pri Pliberku. Od septembra 1904 do konca leta 1917 je bil ‘upnik prete‘no nem{ke ‘upnije sv. Kri‘ pri Beljaku. V Beljaku je bil ~lan slovenskega “Belja{kega omizja”. Zaradi obolelih plju~ se je poleti 1896 zdravil v zdravili{~u Brixen na Ju‘nem Tirolskem, od februarja do junija 1906 pa obiskal Egipt in Palestino. To svoje potovanje po Bli‘njem vzhodu je popisal v {e danes zanimivi knjigi Po Jutrovem, ki je l. 1911 iz{la pri Dru‘bi sv. Mohorja v Celovcu. L. 1908 je Trunka obiskal v Beljaku Alojz Mlinar, slovenski izseljenski duhovnik v kraju Enumclaw, v dr‘avi Washington ob pacifi{ki obali. Po rodu je bil Koro{ec iz Blata pri [mihelu nad Pliberkom. Mlinar je zbudil v Trunku zanimanje za ZDA, tako da jih je v naslednjih letih kar {tirikrat obiskal ter prepotoval od Atlantika do Pacifika (prvo potovanje od aprila do julija 1909, drugo potovanje od oktobra 1909 do aprila 1910, tretje potovanje maja 1911, ~etrto potovanje septembra in oktobra 1911). Na teh potovanjih je videl {tevilne ameri{ke znamenitosti, spoznal ameri{ki na~in ‘ivljenja in se seznanil z mnogimi slovenskimi izseljenci. Svoje vtise iz Amerike je objavil v knjigi Amerika in Amerikan- ci, ki jo je l. 1913 izdal v Celovcu v samozalo‘bi. To je prvi vsestranski prikaz Amerike in ameri{kih Slovencev, ki je v sloven{~ini iz{el v knji‘ni obliki. ^as prve svetovne vojne in prvih let po njej je Trunk pre‘ivel v borbi za pravice koro{kih Slovencev. Kot slovenski duhovnik na podro~ju Beljaka je kmalu postal ‘rtev nem{kega preganjanja. Dne 1. marca 1916 je bil aretiran pod obto‘bo, da je po{iljal tajna poro~ila sovra‘nikom na italijanski fronti. Po izpustitvi iz zapora je bil aprila 1916 preme{~en za pomo‘nega ‘upnika na Jezersko in 1. januarja 1917 za ‘upnika v Borovljah. Ob razpadu Avstro-Ogrske je bil septembra 1918 izvoljen v slovenski Narodni svet za Ro‘ ter postal njegov predsednik. Ko se je januarja 1919 slovenska vojska morala umakniti iz Koro{ke, so z njo {li v Ljubljano tudi ~lani Narodnega sveta. V Ljubljani je od slovenske vlade dobil nalog, da odpotuje v London, in tam v slovenskem interesu sodeluje pri mirovnih pogajanjih. Po prvem neuspelem poskusu, da pride v London preko Dubrovnika in Marseilla, je Trunk maja 1920 odpotoval iz Ljubljane v Pariz kot svetovalec jugoslovanske delegacije. V Parizu je kmalu spoznal, da angle{ka in ameri{ka vlada nista bili naklonjeni zamisli slovenske Koro{ke. Ko je bilo vpra{anje Koro{ke v Parizu ‘e ve~ ali manj izgubljeno, se je Trunk vrnil v Ljubljano ter 17. junija 1920 odpotoval v Borovlje. Tu je od ljubljanske vlade dobil poziv, da vstopi v plebiscitno komisijo. V njej je Trunk delal vse do usodnega plebiscita 10. oktobra 1920. Takoj po izgubljenem plebiscitu je 18. oktobra 1920 prosil ordinariat kr{ke {kofije za upokojitev ter odpotoval iz Borovelj v rodne Ba~e, od koder pa so ga avstrijske oblasti kmalu izgnale. Aprila 1921 je dobil odlo~bo koro{ke de‘elne vlade za upokojitev. @e v za~etku 1921 je Trunk skupaj z Valentinom Podgorcem za~el izdajati list Glas pravice, ki je bil po plebiscitu prvi poskus, da se na Koro{kem Slovenci zopet politi~no organizirajo. List je izhajal do poletja 1921. Poleti 1921 je dobil Trunk povabilo Johna C. Smoleja, po rodu iz Kranjske gore, naj se izseli v ZDA in tam prevzame kak{no prosto duhovni{ko mesto. Smolej je pri{el v Ameriko ‘e l. 1908 in tam delal na raznih slovenskih ‘upnijah. Trunk se je vabilu odzval. Od 1. septembra 1921 do 1. avgusta 1924 je delal v Fuldi blizu Berwicka v Severni Dakoti. V Fuldi je bil ‘upnik nem{kim emigrantom iz Rusije. V Fuldi je napisal spomine na svoje ‘ivljenje in delo pred odhodom v Ameriko. Leta 1924 je dobil nepri~akovano vabilo, da prevzame slovensko ‘upnijo v Leadvillu v dr‘avi Colorado. V Leadvillu je ostal 22 let, od 1. avgusta 1924 do 1. septembra 1946. @upnija pa mu je omogo~ila le skromno pre‘ivetje. Imela je malo faranov, revnih, z nizkimi dohodki. Leto pred Trunkovim prihodom v Leadville je stara slovenska lesena farna cerkev do tal pogorela. Trunkov neposredni predhodnik na slovenski ‘upniji v Leadvillu, [kofjelo~an John Miklav~i~, je sicer {e isto leto postavil novo ve~jo zidano cerkev, a zapustil je cerkev globoko zadol‘eno in brez notranje opreme. Trunk je po svojem prihodu sam poslikal notranje zidove cerkve ter okenska stekla. Pri tem se je izkazal kot nadarjen slikar samouk. Naslikal je tudi kri‘ev pot ter v celoti opremil notranj{~ino cerkve. Do odhoda iz Leadvilla je odpla~al tudi vse dolgove, ki mu jih je zapustil njegov predhodnik John Miklav~i~. Poleti 1946 je Trunk v starosti 76 let zaprosil za upokojitev in septembra istega leta odpotoval v San Francisco, da kot gost rojaka, Ljubljan~ana Vitala Vodu{ka, ‘upnika prete‘no slovenske ‘upnije v ju‘nem 479ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120) predelu San Francisca, pre‘ivi zadnja leta svojega ‘ivljenja. Pred odhodom iz Leadvilla so mu njegovi ‘upljani kot posebno nagrado za njegovo dolgoletno delo poklonili mese~no pokojnino 25 dolarjev. V San Franciscu je Trunk v visoki starosti 103 let dne 11. marca 1973 umrl. Dva meseca za njim je dne 27. maja 1973 umrl tudi Trunkov prijatelj in gostitelj Vital Vodu{ek. Iz zapu{~ine Jurija Trunka je Matja‘ Klemen~i~ analiziral ob{irnej{i rokopis v sloven{~ini z naslovom “Amerika”, ki mu ga je posredoval Mihael Dolin{ek iz Celovca. Delo, ki ga je Trunk pisal v San Franciscu, ‘eli prikazati slovenskim bralcem izvore mo~i Zdru‘enih dr‘av kot svetovne velesile: vidi jih v ameri{ki dr‘avni ureditvi, ameri{ki dru‘bi, zna~ajskih lastnostih in delovnih navadah Amerikancev. Koristno bi bilo, da bi Matja‘ Klemen~i~ v nadaljnjih raziskavah slovenskega izseljeni{tva v ZDA pripravil znanstveno edicijo tega teksta. II. Klemen~i~eva knjiga je v bistvu serija {tudij osrednjih dogodkov v Trunkovem ‘ivljenju in okolja v katerem je bival. To vrsto detajlov Klemen~i~ poglobljeno prou~i in iz~rpno dokumentira. Povezani v celoto nudijo dovolj popolno sliko Trunkove osebnosti, zanimive vpoglede v zna~ajske poteze nekaterih Trunkovih sodobnikov, ter v za nas v Sloveniji malo ali popolnoma neznana ameri{ka okolja. Tudi ob prikazu dobe pred Trunkovo izselitvijo v Ameriko posve~a Klemen~i~ posebno pozornost problemom povezanim z ameri{kimi Slovenci: zato je Klemen~i~eva knjiga prvenstveno prispevek k zgodovini slo- venskega izseljeni{tva v Zdru‘enih dr‘avah. Trunkovo ‘ivljenje in delo na Koro{kem pred odhodom v Ameriko, zlasti njegova borba za slovensko Koro{ko ob koro{kem plebiscitu, je bilo ‘e doslej v Sloveniji dobro poznano, saj ga je Trunk sam popisal v svoji avtobiografiji, ki je nastala ‘e v Severni Dakoti, kmalu po Trunkovem prihodu v Ameriko. Nenavadno pri tej avtobiografiji je, da je Trunk ni objavil ‘e pred drugo svetovno vojno, ampak jo je zaklju~il s par dodanimi stavki {ele leta 1948 v San Franciscu. Knjiga je iz{la {ele l. 1950 pod naslovom Spomini pod uredni{tvom Boga Grafenauerja pri zalo‘bi Dru‘be sv. Mohorja v Celju. @al urednik v svojem uvodu ne pove ni~esar o zgodovini tega rokopisa, ki mu je vsekakor morala biti znana. Tako informacijo bralec od urednika upravi~eno pri~akuje. @e v ~asu pred Trunkovim odhodom v Ameriko l. 1921 Klemen~i~ posveti posebno pozornost {tirim “amerikanisti~nim” temam. Iz~rpneje poro~a o {tirih Trunkovih potovanjih v ZDA v letih 1909–1911. Iz~rpno tudi dokumentira – s citati iz istodobnih slovenskih in ameri{kih ~asopisov — neuspelo namero {kofa Antona Bonaventure Jegli~a v letu 1909, da obi{~e slovenske izseljence v Ameriki. Temu obisku so ugovarjali nekateri slovenski duhovniki v ZDA, pove~ini po poreklu Koro{ci, zaradi domnevne avstrofi- lske usmerjenosti Jegli~a. Ko je Jegli~ dobil nasvet tudi iz Vatikana, naj se potovanju odpove, je misel na pot opustil. Trunk v ta spor ni bil vpleten, toda ko je Jegli~ kon~no l. 1926 vendarle pri{el v ZDA in obiskal tudi mesti Pueblo in Denver v Coloradu, se Trunk in Jegli~ nista sre~ala. Trunk je ‘e ob prvem potovanju v Ameriko pri{el v osebni stik s Frankom Sakserjem, vplivnim in premo‘nim slovenskim izseljencem v New Yorku. Sakser je bil lastnik in urednik liberalnega slovenskega ~asopisa v New Yorku Glas naroda (izhajal od 1893 do 1963, med 1903 in 1940 kot dnevnik v nakladi 14.000 izvodov). Njegovo podjetje je tudi opravljalo posredni{ke posle pri po{iljanju prihrankov sloven- skih izseljencev sorodnikom v domovino, posredovalo pri nabavi voznih kart za pot preko Atlantika, ter poslovalo kot menjalnica deviz. Sakser je radi slabega zdravja ponudil svoje podjetje v nakup Mohorjevi dru‘bi v Celovcu, vodstvo dru‘be pa se je obotavljalo sprejeti ponudbo, ker ni bilo sigurno v finan~no korist tak{ne nalo‘be. Trunk je nastopil kot posrednik med Sakserjem in Mohorjevo dru‘bo ter Sakse- rjevo ponudbo toplo podpiral. Videl je v njej veliko mo‘nost za dru‘bo, da nalo‘i kapital v Ameriki, pa tudi nacionalno korist za Slovenijo, ker bi se tako pomagalo slovenskim izseljencem v ZDA pri ohranitvi njihove slovenske identitete. Proti nakupu je nastopil Kazimir Zakraj{ek, fran~i{kan, dalj ~asa predsednik slovenske podru‘nice Rafaelove dru‘be, cerkvene organizacije ustanovljene za pomo~ slovenskim izseljencem v tujini, tudi kot posrednik – tako kot Sakser – pri nakupu voznih kart. Zakraj{ek je videl v Sakserju konkurenta, zato je v pismih vodstvu Mohorjeve dru‘be, ki jih Klemen~i~ iz~rpno citira, menil, da bi propad Glasa naroda prinesel nove naro~nike slovenskim katoli{kim listom v Ameriki, propad Sakserjevega finan~nega po- djetja pa dodatne posle Rafaelovi dru‘bi.1 Vodstvo Mohorjeve dru‘be je upo{tevalo mnenje Zakraj{ka. ̂ e 1 Pismo Kazimirja Zakraj{ka neznanemu naslovljencu z dne 14. januarja 1909; gl. Klemen~i~, str. 49–50. 480 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120) bi sledilo nasvetu Trunka, bi Mohorjeva dru‘ba po izgubi slovenske Koro{ke – ko se je morala iz Celovca seliti v Prevalje in nato v Celje ter je pri tem izgubila veliko premo‘enja – imela del tega premo‘enja varno nalo‘enega v Zdru‘enih dr‘avah, kar bi ji bilo ob tej krizi v veliko finan~no oporo. Iz~rpno gradivo daje knjiga Matja‘a Klemen~i~a v zvezi z nastankom Trunkove knjige Amerika in Amerikanci. To je bila prva ob{irna knjiga v sloven{~ini na to temo. V njej je Trunk na temelju lastnega izkustva prikazal Zdru‘ene dr‘ave in tamkaj{nje slovenske izseljence. Trunk je zbiral gradivo za to knjigo na svojih potovanjih po Ameriki, pa tudi s korespondenco s svojimi ameri{kimi znanci. S knjigo je ‘elel korigirati povr{ne in ve~krat neto~ne in politi~no prejudicirane predstave o Ameriki kot so bile v sloven- skem tisku precej raz{irjene za ~asa Avstrije, pa tudi {e v dobi prve Jugoslavije. Toda za svoje delo, ki je najpomembnej{a Trunkova publikacija, ni na{el zalo‘nika. Zato ga je leta 1912 izdal v Celovcu v samoza- lo‘bi, najprej kot serijo se{itkov, nato kot celovito knjigo. V knjigi poda geografski pregled Zdru‘enih dr‘av ter njihovo zgodovino ter pregled in zgodovino slovenskih naselbin v ZDA. Zdru‘ene dr‘ave prika‘e kot republiko, v kateri vsa oblast izhaja iz ljudstva, v kateri vlada popolna svoboda tiska in zborovanj in v kateri je cerkev strogo lo~ena od dr‘ave, kar je garant, da v tej federaciji, katere prebivalci pripadajo raznim veroizpovedim, ena vera ne postane dr‘avna, kar bi vodilo k zapostavljanju, lahko tudi k zatiranju drugih ver. Trunkov tekst spremljajo {tevilne fotografije s prizori iz Zdru‘enih dr‘av ter iz ‘ivljenja slovenskih izseljencev; posebno pa jo bogate ilustracije Ivana Vavpoti~a, zlasti {tevilne duhovite inicialke. Istodobne ocene Trunkove knjige so bile v slovenski kritiki ve~inoma zelo ugodne, nekaj ocen pa je bilo tudi zadr‘anih, pa~ kot izraz politi~nih nazorov okolja v katerem so nastale. V Ameriki Trunkovo ‘ivljenje ni bilo tako vpleteno v pomembne dogodke kot pred odhodom iz Evrope. Klemen~i~ obogati Trunkovo ameri{ko obdobje z dvema dalj{ima spremnima {tudijama: z iz~rpno predstavitvijo slovenske naselbine v Leadvillu v Coloradu ter z nekoliko bolj sumari~nim prikazom zgodovine Slovencev v San Franciscu. Mesto Leadville je v Sloveniji komaj znano po imenu, {e manj pa je pri nas posameznikov, ki bi to mesto kdaj videli ali celo obiskali. Vendar je Leadville pomemben rudarski in industrijski center. Le‘i v dr‘avi Colorado na prehodu preko Skalnega gorovja na nadmorski vi{ini 3.050 m (torej vi{je kot vrh Triglava). Ker je ‘e dovolj dale~ na jugu, nima ostrih zim. Prelaz pri Leadvillu je na kontinentalni razvo- dnici: od tod odtekajo vode proti zahodu v reko Colorado in po njej v Pacifik (Kalifornijski zaliv) ter proti vzhodu v reko Arkansas ter nato po Mississippiju v Atlantik (Mehi{ki zaliv). Preko tega visokogorskega prehoda so speljane ‘elezni{ke proge, ki povezujejo Chicago preko Denverja z mestom Santa Fe v Novi Mehiki in nato z Los Angelesom. Leta 1859 so na podro~ju tega prelaza na{li prvo bogato nahajali{~e zlata, ki so mu kmalu sledile {e druge najdbe zlate rude v bli‘nji okolici. L. 1873 je pri{lo prav tu tudi do odkritja velikih zalog srebrne rude, sredi sedemdesetih let pa do odkritij svinca, bakra in cinka, v novej{em ~asu pa tudi molibdena. Najdbam rude je kmalu sledila gradnja velikih plav‘ev za njeno predelavo. Tako je to podro~je ustvarjalo ogromna bogastva. Samo v letih od 1878 do 1880 je bilo tod pridobljenih dragih kovin v vrednosti preko 28 milijard (takratnih !) dolarjev. Posamezniki so preko no~i postajali milijonarji, prav tako hitro pa so tudi izgubljali svoja premo‘enja. Iz tega podro~ja izvira bogastvo Guggenheimov, ene najpomembnej{ih ameri{kih rodbin. Vendar je bil ekonomski razvoj celega podro~ja neuravnote‘en: naglim ekonomskih vzponom so sledila obdobja globokih depresij, odvisno od trenutnega bogastva izkopane rude ter potreb gospodarstva po tu pridobljenih kovinah, ki je v ~asu ekonomske prosperitete, zlasti pa za ~asa obeh svetovnih vojn, mo~no narasla, v dobi ekonomskih kriz, zlasti v za~etku tridesetih let pa hudo upadla. Vzporedno z gospodarskim razvojem je potekala tudi rast prebivalstva. Ob prvih najdbah dragocene rude so skoro preko no~i zrasla rudarska tabori{~a, ki so se nato razvila v mesta. V leto 1878 pade za~etek mesta Leadvilla. Prebivalstvo Leadvilla je v ~asu ekonomske prosperitete naglo nara{~alo, tako da je bil Leadville nekaj ~asa celo drugo najve~je mesto v dr‘avi Colorado, takoj za Denverjem; v ~asu ekonomskih kriz pa so se nezaposleni delavci in njihove rodbine odseljevali in iskali zaposlitve drugod po Zdru‘enih dr‘avah. Prvi Slovenci, Belokranjci, se pojavijo na podro~ju Leadvilla ob koncu sedemdesetih let, pove~ano redno priseljevanje iz Slovenije pa je trajalo nepretrgoma od srede osemdesetih let pa do izbruha prve svetovne vojne. Matja‘ Klemen~i~ skrbno spremlja, tudi s statisti~nimi pregledi, rast prebivalcev Leadvilla ter njihovo etni~no strukturo, ob tem pa {e posebej prou~i demografski, ekonomski in dru‘beni razvoj slovenskih priseljencev ter njihovo rasto~o vlogo v politi~nem ‘ivljenju mesta ter njegovem upravljanju. 481ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120) Podatke o Slovencih v Leadvillu ponazarjajo geografski prikazi razporeditve Slovencev in njihovih po- djetij po mestu. Slovenci so tvorili ve~ kot polovico prebivalcev v dveh volilnih okro‘jih mesta, zato so imeli skozi dalj{o dobo po ve~ predstavnikov v mestnem svetu, zasedali pa so tudi ugledne polo‘aje v upravi mesta. Najpremo‘nej{i in najvplivnej{i Slovenec v zgodovini Leadvilla je bil Frank Zaitz: po njegovi smrti l. 1936 pa je njegovo premo‘enje pre{lo v roke nesposobnih dedi~ev in kmalu propadlo.2 Kot biograf Jurija Trunka poda Klemen~i~ zelo iz~rpno zgodovino slovenske ‘upnije v Leadvillu, posve~ene sv. Jo‘efu. @upnija je bila zgrajena l. 1899. @e naslednje leto je bila zgrajena iz lesa velika slovenska cerkev, ki pa je marca 1923 do tal pogorela. [e istega leta so Slovenci zgradili novo zidano cerkev, ki jo je l. 1924 prevzel kot ‘upnik Jurij Trunk. Trunk, ki je dobil cerkev globoko zadol‘eno in notranje neopremljeno, je v ~asu svojega bivanja v Leadvillu ‘upnijo gospodarsko saniral ter cerkev opremil. Po njegovem odhodu iz Leadvilla, l. 1946, je cerkev ostala {e nekaj ~asa v slovenskih rokah, danes pa je zdru‘ena v enotno katoli{ko ‘upnijo za mesto Leadville, ki jo vodijo Irci. Klemen~i~ poda podroben pregled vseh pomembnej{ih dogodkov v zgodovini slovenske ‘upnije od njene ustanovitve pa do ukinitve, prika‘e pa tudi dru‘beno ‘ivljenje Slovencev, med katerimi so prevladovali ~lani Kranjske slovenske katoli{ke jednote (KSKJ), imeli pa so tudi svoje dru‘abne prostore, ki so jim slu‘ili kot narodni dom. Klemen~i~ev prikaz zgodovine in ‘ivljenja Slovencev v Leadvillu je iz~rpen in dodelan in bi mogel biti objavljen kot samostojna monografija. Svojo knjigo o Trunku Klemen~i~ zaklju~uje s poglavjem o Slo- vencih v San Franciscu, kjer je Trunk pre‘ivel zadnja leta svojega ‘ivljenja. Zgodovina Slovencev v San Franciscu je izredno pestra in bogata, zato je Klemen~i~ ni mogel zajeti v celoti, temve~ se je omejil le na informativni pregled. San Francisco je mlado mesto. L. 1776 je {panski konkvistador Juan Bautista de Anza s skupino spremljevalcev prodrl iz Arizone na prostor dana{njega San Francisca ter tu postavil voja{ko utrdbo (“presidio”) imenovano San Francisco de Assis ter misijonsko postajo (“mission Dolores”). Pod {pansko in mehi{ko oblastjo se kraj ni razvijal, ob prehodu Kalifornije pod oblast Zdru`enih dr`av l. 1846 je imel le 600 prebivalcev. Glavno mesto mehi{ke Kalifornije je bil Monterey, danes ribi{ka in turisti~na naselbina kakih 100 km ju`no od San Francisca ob zalivu istega imena. Monterey je sedaj znan po svetu po romanih Johna Steinbecka (Ulica ribjih konzerv). Mesto San Francisco je dobilo svoje sedanje ime {ele l. 1847, po priklju~itvi k ZDA. [pansko ime kraja je bilo Yerba Buena. L. 1848 so na{li zlato v koritu ob Sutterjevi ‘agi (Sutter’s Mill) blizu kraja Coloma pod Sierro Nevado. Vest o najdbi se je naglo raz{irila in prinesla val priseljencev v Kalifornijo, ki pravzaprav ni nikoli ponehal. @e prvi dve leti po priklju~itvi k ZDA je prebivalstvo naraslo na 30.000. Priseljevanje se je {e pove~alo, ko je bila l. 1869 dograjena ‘elezni{ka proga Central Pacific Railroad, ki povezuje San Francisco s Chicagom in ameri{kim vzhodom. Sledile so {e druge ‘elezni{ke proge. Pri- seljenci so prihajali tudi v dolgih karavanah vozov ter z ladjami okoli Ju‘ne Amerike. San Francisco je postalo mesto gosti{~, trgovin, igralnic in drugih zabavi{~, kjer so obiskovalci razsipni{ko zapravljali svoje {ele malo prej pridobljeno zlato. L. 1906 je mesto prizadel silovit potres, kateremu je sledil po‘ar, ki je mesto skoro docela uni~il. @e v {tirih letih je bilo obnovljeno s pomo~jo, ki je prihajala iz celega sveta. L. 1936 je bil dograjen most San Francisco–Oakland Bay Bridge, in l. 1937 Golden Gate Bridge. To je bila doba Rooseveltovega New Deala. Danes je San Francisco s svojim izrednim pristani{~em znotraj varnega zaliva najpomembnej{i ameri{ki trgovski center za ekonomske povezave s Pacifikom, Daljnim vzhodom in Avstralijo, kraj z visoko razvito industrijo, pomembno turisti~no sredi{~e ter mesto z vrhunskimi znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami kot sta univerzi Berkeley ter Stanford. [ir{e podro~je San Francisca ima preko tri milijone prebivalcev. Prvi Slovenci, Belokranjci, se pojavijo na podro~ju San Francisca ‘e v petdesetih letih 19. stoletja kot iskalci zlata. V sedemdesetih letih so takrat {e malo{tevilni Slovenci v povezavi s ~e{kimi priseljenci ‘e ustanovili dru‘bo za pomo~ obolelim rojakom. Organizirali so tudi nabavo slovenskih knjig iz Slovenije. V letih 1863 do 1869 je ne podro~ju nad{kofije San Francisca ‘e delal slovenski duhovnik Andrej Andol{ek, doma iz Ribnice. L. 1894 je pri{el v San Francisco slovenski duhovnik Peter J. Jeram, ki je l. 2 Tega Franka Zaitza ne smemo zamenjati s Frankom Zaitzem (1888–1967), levo usmerjenim sloven- skim pisateljem v Chicagu, dolgoletnim urednikom lista Proletarec ter Ameri{kega dru`inskega koledarja. 482 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120) 1896 zasnoval v Eden Valley, severno od San Francisca, slovensko naselbino po na~elih utopi~nega socializma. Naselbina je ‘e naslednje leto propadla, Jeram pa je umrl, morda nasilne smrti. Mnogi ameri{ki Slovenci so ob tem eksperimentu izgubili vse svoje prihranke. Januarja 1902 je bila v San Franciscu ustanovljena ‘upnija Gospodovega rojstva (Church of the Nativity of Our Lord) in l. 1904 zgrajena prva slovanska cerkev, v kateri so skupaj delovali Slovenci, Hrvati ter celo ̂ ehi in Slovaki, ki pa jo je potres leta 1906 poru{il. Slovenci, ki so pred potresom ‘iveli raztreseno po vsem San Franciscu, so se po potresu strnjeno naselili na Potrero Hillu. L. 1910 je tu bilo preko 2.000 Slovencev. Tu so zgradili novo cerkev. Odslej se je ta del San Francisca imenoval Kranjski hrib ali Slovenski hrib. L. 1929 jih je obiskal Bo‘idar Jakac in v svoji knjigi Odmevi rde~e zemlje (Ljubljana, 1932, knjiga 2) objavil ve~ svojih risb s prizori s Slovenskega hriba. L. 1927 so Slovenci v ju‘nem delu San Francisca kupili stavbo ter jo preuredili v reprezentativni Slovenski narodni dom. V njem je {e danes slovenska knji‘nica, klubski prostori, uradi slovenskih organizacij ter sokolska telovadnica. Slovenska naselbina na Kranjskem hribu pa je za~ela propadati, ko je bila skozi njo zgrajena avtomobilska cesta, ki vodi od juga po polotoku h Golden Gate Bridgeu. Slovenci so se zato za~eli odseljevati v predmestja San Francisca. Slovenska ‘upnija na Kranjskem hribu je po smrti Vitala Vodu{ka (27. maja 1973) pri{la pod vodstvo hrva{kih duhovnikov, l. 1997 pa so se pridru‘ili {e Poljaki in ‘upnija je dobila poljskega duhovnika. III. Matja‘ Klemen~i~ je gradivo za svojo knjigo zbiral po arhivih v Sloveniji, Avstriji in Zdru‘enih dr‘avah: za ~as pred Trunkovim odhodom v Ameriko zlasti v arhivih kr{ke (Celovec) in lavantinske {kofije ter pri Slovenskem znanstvenem in{titutu v Celovcu; v Ameriki pa v arhivih {kofij v Colorado Springsu ter v San Franciscu, v arhivih ‘upnij, kjer je Trunk delal, ter v ameri{kih javnih knji‘nicah. Pregledal je vse dostopno rokopisno gradivo, redke tiske ter istodobne slovenske izseljeni{ke in ameri{ke lokalne ~asopise. S tem delom je zopet dokazal zelo dobro poznavanje ameri{kih arhivov, ki hranijo ustrezno slovensko izseljensko gradivo. Klemen~i~eva knjiga je prvenstveno posve~ena ‘ivljenju in delu Jurija Trunka, pred in po prvi sveto- vni vojni vidnega borca za pravice koro{kih Slovencev ter nato duhovnika in kulturnega delavca med slovenskimi izseljenci v Zdru‘enih dr‘avah. Trunk vsekakor zaslu‘i, da mu slovenski zgodovinarji posve~ajo ustrezno pozornost. Ker ‘e imamo Trunkovo avtobiografijo v znanstveni ediciji Boga Grafe- nauerja, ki osvetljuje Trunkovo ‘ivljenje pred odhodom v Ameriko, se Klemen~i~ posveti predvsem Trunku kot izseljeni{kem duhovniku ter njegovemu odnosu do Amerike, Trunkove druge domovine. Ker pa je Trunk ‘e pred izselitvijo v Ameriko s svojo knjigo o Ameriki in ameri{kih Slovencih viden v slovenski publicistiki ‘e pred prvo svetovno vojno, in ker Trunk tej svoji dejavnosti v svoji avtobiografiji ne posve~a primerne pozornosti, Klemen~i~ s svojimi raziskavami zapolni to vrzel v poznavanju Trunko- ve biografije. Klemen~i~ prika‘e v svoji knjigi klju~ne dogodke v Trunkovem ‘ivljenju ter njegov odnos do idej, ki so Trunkovo ‘ivljenje oblikovale in usmerjale: Trunkov odnos do slovenskega naroda, ki je pri{el tudi v Ameriki do izraza z delom med rojaki v slovenskih izseljeni{kih centrih. Trunkov odnos do vere, ki jo je predstavljal kot katoli{ki duhovnik, ter Trunkov odnos do Zdru‘enih dr‘av, njegove druge domovine. Trunk je prodoren opazovalec ameri{ke dru‘be, do katere ima kriti~en, vendar pozitiven odnos, ter pionir kot avtor knjige o ameri{kih Slovencih. Pri prikazu Amerike pa pri Trunku ne najdemo poglobljenega zanimanja za pisateljska dela vrhunskih ameri{kih mislecev na podro~ju knji‘evnosti, filozofije, politi~nih ved, ali zgodovinopisja. To idejno stran Trunkovih pogledov na Ameriko bi se dalo {e nadalje poglobiti z znanstveno izdajo njegovega rokopisa o Ameriki, ki ga je Trunk napisal v San Franciscu, ter s skrbno analizo Trunkove publicisti~ne dejavnosti v ~asopisih ameri{kih Slovencev, zlasti v Amerikanskem Slo- vencu. S tako dodatno analizo bomo {ele mogli dobiti dokon~ni idejni profil Trunkove osebnosti. Ob Trunkovi biografiji sta {e posebnega pomena Klemen~i~ev prikaz in analiza priseljevanja Sloven- cev v Leadville ter analiza zgodovine razvoja tamkaj{nje slovenske izseljeni{ke skupnosti. S tem je zapolnil veliko pomanjkljivost v slovenski znanstveni literaturi o Slovencih v Zdru‘enih dr‘avah, ki je Slovencem v Coloradu in sploh na podro~ju Skalnatih gora posve~ala premalo pozornosti. Slovenci so se razmeroma zelo zgodaj mno‘i~no priseljevali v industrijske in rudarske centre Colorada in sosednjih dr‘av. To presene~a, saj so morali na{i priseljenci takoj po prihodu v Ameriko prepotovati {e dober del Zdru‘enih dr‘av, preden so pri{li v dr‘avo Colorado, dale~ na ameri{kem zahodu. Pomembne slovenske 483ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120) naselbine so na tem podro~ju nastale ne le v Leadvillu, ampak tudi v Rock Springsu, Pueblu, Denverju, manj{e skupine Slovencev pa najdemo tod v {tevilnih krajih. Tu so razvili dru‘abno ‘ivljenje, gradili narodne domove ter izdajali celo vrsto slovenskih ~asopisov: Mir (1901–1904), Glas svobode (1902– 1928), Coloradske novice (1905-1906), Oglasnik (Leadville, 1906), Slovenski narod v Ameriki (1907– 1917). Ti listi spadajo med najbolj zgodnja glasila slovenskih izseljencev v Zdru‘enih dr‘avah. L. 1908 so Slovenci tega podro~ja ustanovili svojo bratsko podporno organizacijo, Zapadnoslovansko zvezo. Ta ima svoj sede‘ v Denverju in je leta 1992 {tela 6.561 ~lanov z dru{tvenim premo‘enjem 23 milijonov US dolarjev. Zapadnoslovanska zveza je s svojo levosredinsko usmerjenostjo v zahodnih predelih ZDA vzporedna organizacija k Slovenski narodno podporni jednoti, ki povezuje svoje ~lane po vsem teritoriju ZDA. Stiki Slovenije z Zapadnoslovansko zvezo in s Slovenci v Coloradu ‘al niso tako intenzivni kot so s SNPJ ter KSKJ (Kranjsko slovenska katoli{ka jednota). Zato je Klemen~i~evo delo o Slovencih tega podro~ja {e posebej dobrodo{lo. Klemen~i~ev prikaz Slovencev v Leadvillu je vsestransko temeljit. @eleti bi bilo, da bi mu sledili drugi podobni prikazi slovenskih izseljencev in njihove zgodovine v ostalih slovenskih centrih tega podro~ja. Klemen~i~evo knjigo zaklju~uje poglavje o Slovencih v San Franciscu. Problem slovenskih izseljen- cev v San Franciscu je radi pomena tega velemesta in slovenske kolonije v njem velik izziv za slovensko znanost, ki ga bo mogo~e le postopoma re{iti. Ker je Klemen~i~eva knjiga posve~ena ‘ivljenju Jurija Trunka, se v poglavju o San Franciscu osredoto~i na zgodovino slovenske fare v tem mestu. To je glavni Klemen~i~ev prispevek na tem podro~ju. Klemen~i~eva knjiga je temeljit in problemsko izvrstno izbran doprinos slovenske znanosti k prou~evanju slovenskega izseljenstva kot pomembnega dela slovenskega naroda, ki nas povezuje z dru- gimi narodi sveta, zlasti z Zdru‘enimi dr‘avami. J a n e z S t a n o n i k