Štajerski TEDNIK V središču Spodnje Podravje z Do jeseni krajevni uradi ne bodo odprli vrat torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK stran 1 Kronika Ptuj z Krajani četrtne skupnosti Rogoznica: »Življenje je neznosno!«  Strani 6 in 7  Stran 24 Letnik LXXV z št. 41 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, k 31 31. maja j 2022 Podravje, Slovenija z Cene elektrike še kar rastejo, na trgih prisotna negotovost Mariborska Energija plus najdražja Cene energentov in električne energije so od lanske jeseni nenehno na vrtiljaku, ki iz meseca v mesec prehaja na višje obrate. Mariborsko podjetje Energija plus napoveduje tretjo podražitev električne energije v letošnjem letu. Jutri bo cena že spet višja. Več na strani 3. Aktualno Ptuj z Namesto predlaganega znižanja verjetnejše povišanje grobarin  Stran 2 V središču Miklavž pri Ormožu z V vrtcu pretesne igralnice in neprimerni prostori  Stran 7 Kmetijstvo Podravje z Če morajo kmetje plačati za uporabo gozdnih cest, naj še gobarji 9 Ljudje in dogodki Majšperk z Jakob z državnim rekordom v sestavljanju skewb kocke  Stran 17 Šport Rokomet z Čustveno dogajanje na Hardeku 13 torkova izdaja  Stran Foto: Črtomir Goznik Ptuj z Podravje z Je več ukradenih mačk v stanovanju starega znanca policije? Toča klesti, protitočno letalo ostaja na tleh  Stran 2 IKE Ob sklenittvi naročniškega razmerja v času od 13. maja do 23. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 25. junija do 27. avgusta! Večč v no Ve n tr t an a jo jost sti ča st časo s pi pisa sa.. sa  Stran 3 www. w tedn tednik.s ik.s k.sii  Stran Simonov zaliv Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK stran 2 Aktualno 2 torek z 31. maja 2022 Podravje, Ptuj z Domnevna kraja mačk: pristojne službe bi morale ukrepati Je več ukradenih mačk v stanovanju starega znanca policije? V zadnjih tednih je na območju Ptuja izginilo več mačk. V aktivno iskanje svoje se je vključil Marko in jo kar dvakrat našel v stanovanju mladeniča, starega znanca policije. Kot pravi, ga je šokiralo, ko je zraven svoje mačke zagledal še več drugih. »Mačke izginjajo po celem mestu, predvsem v blokovskih naseljih, v Volkmerjevi ulici, Ulici 25. maja, v Panonski ... Oglasilo se je ogromno ljudi, ki imajo podobno izkušnjo. Zakaj pristojni ne ukrepajo? Fant, ki muce zadržuje, potrebuje pomoč, psihiatrično zdravljenje,« se sprašuje Ivana, lastnica ene izmed ukradenih muc, ki je še vedno niso našli. V zadnjih dveh mesecih so mačjeljubci na Ptuju šokirano ugotavljali, da vedno več mačk odhaja od doma. Čeprav to za številne ni nič nenavadnega, se na njihovo presenečenje mnoge niso vrnile. Nekateri so bili pri iskanju manj, drugi bolj zavzeti. Ptujčanka Ivana svojega muca še vedno ni našla, ampak zagotavlja, da ne bo odnehala. Ko je izvedela za podobne primere, je zagnala obsežno akcijo: »Ugotovila sem, da na Ptuju in v okolici izginjajo mačke kot po tekočem traku! Grozljivo. Za to osebo, ki to dela, vemo, kdo je in kje živi. Najprej je do njega šel prijatelj in tam tudi našel svojo mačko. Takrat je videl, da ni edina.« Neuradno naj bi jih dotični mladenič privabljal in nato zapiral v svojem stanovanju. O tem je obvestila tudi policijo in veterinarsko inšpektorico, slednja je, kot pravi, pokazala veliko pripravljenost pomagati. Na družbenem omrežju Facebook so ustanovili zaprto skupino, namenjeno izmenjavi izkušenj oseb, ki so se zadnje tedne na Ptujskem znašle v podobnem položaju in iščejo svoje hišne ljubljenčke. Po podatkih, ki so jih doslej zbrali, naj bi za odtujitvami mačk na Ptuju stal stari znanec policije. Šlo naj bi za fanta, ki je v zadnjih letih zakuhal marsikaj. Pogosto tema raznih spletnih forumov. Številni Ptujčani so se spraševali, kdo je fant, ki se po Podravju vozi s kolesom, poleti s smučarsko čelado in očali, ustavlja pri hišah in prosi za denar. Opis nenavadnih, pa tudi nevarnih stvari, ki jih počne, je zelo dolg. Ob obisku sam poklical policijo »Izginil je naš Franček, kličemo ga tudi Fifi. Mucek črno-bele barve, s košatim repom. Prejšnji teden nas je nekaj šlo na naslov, kjer ta fant živi in kjer domnevamo, da je tudi naš muc. Sledila je prava Foto: Dreamstime/M24 Na območju Ptuja naj bi v zadnjih tednih izginilo več mačk. Foto: DK Ivana, lastnica Fifija, še vedno ni našla svojega mucka. drama. Z nami se ni želel niti pogovarjati, nato nam je pokazal nož in kar sam poklical policijo, češ da mu grozimo. Gledal nas je skozi okno, z neko mačko v rokah, in se smejal,« o grozljivi izkušnji pravi Ivana. Sama prijave na policijo še ni podala, saj so jo opozorili, da ji v primeru lažne prijave sledi denarna ali celo zaporna kazen, zato se je ustrašila: »Kaj pa, če našega Fifija prav ob obisku policije ne bo v tem stanovanju, bom plačevala kazen ali celo končala v zaporu, ker iščem svojega hišnega ljubljenčka? Tudi tokrat policistov, ki jih je sam poklical, v stanovanje ni spustil.« Na Policijski postaji Ptuj pravijo, da v zadnjem času ne beležijo večjega števila zatajitve mačke, trenu- tno obravnavajo en primer suma storitve kaznivega dejanja zatajitve dveh mačk. Morebitnim oškodovancem pa vsekakor svetujejo, da tatvino prijavijo in ne ukrepajo na lastno pest. Gorijo rdeči alarmi? Seznam milo rečeno nenavadnih dejanj, ki naj bi jih v zadnjih letih zagrešil mladenič, ki ga zdaj obtožujejo še kraje mačk, je zelo dolg. Mnogi se zato sprašujejo, zakaj pristojni ne ukrepajo bolj odločno in mu ponudijo pomoč, zdravljenje. Seveda je laično zelo težko ugotavljati, ali nekdo potrebuje (prisilno) psihiatrično zdravljenje ali ne. Skladno z zakonodajo je sicer sprejem na psihiatrično zdravljenje možen s posameznikovo privolitvijo ali brez nje, pri čemer slednja opcija predstavlja hud poseg v človekovo osebnost. Zlasti v pravico do dostojanstva in osebne svobode. Dopustnost takšnega ravnanja je jasno opredeljena v Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr). Bojazen, da bi lahko nekoga po krivem zaprli v psihiatrično ustanovo, seveda zmeraj obstaja, usposobljeni zdravniki so tisti, ki morajo v takšnih primerih presoditi, kdaj obstaja možnost, da vedenje posameznika predstavlja grožnjo njemu ali drugim. DZ Ptuj z Cene najema na starem in novem pokopališču ne bodo več enake »Cena najema grobov na starem pokopališču naj se vsaj malo zniža, saj je kompletno pokopališče pokrito – posuto z drobljenim peskom in košnja trave praktično ni potrebna,« je svojo pobudo, ki jo je podala marca lani, argumentirala mestna svetnica Marta Tušek. Nekaj pomislekov je takrat izrazila tudi okrog same urejenosti tega pokopališča. Odgovor upravljavca pa: »Čisto in urejeno pokopališče je odgovornost tako obiskovalcev kot vzdrževalcev pokopališča. Prevečkrat se zgodi, da odpadne sveče in drugi odpadki ostanejo odloženi kar za spomenikom, od koder jih veter raznaša po pokopališču. Zato pozivamo obiskovalce, da svoje odpadke odlagajo v za to namenjene zabojnike in s tem prispevajo k urejenemu izgledu pokopališča.« Zapisali so še, da so Javne službe Ptuj na MO Ptuj po- dali pobudo za postavitev sanitarij, a do realizacije ni prišlo. Ob tem pa še obljuba: »V prihodnje predvidevamo znižanje cene najema grobnega prostora na starem pokopališču.« že od leta 2016. Obstoječe cene ne zagotavljajo rentabilnosti poslovanja. Glede na rezultat dejavnosti preteklih let bo družba predlagala povišanje cen, saj je bilo doslej treba pokrivati negativni rezultat z drugimi dejavnostmi. Kalkulacije pri bodočih predlogih sprememb cen bodo pripravljene na način, da se oblikuje različna cena za staro in novo pokopališče.« Kakšne bodo nove predlagane cene in kdaj naj bi začele veljati, za zdaj še ni znano. Še ena podražitev ... Številni občani že dalj časa izražajo pomisleke okrog enotne cene najema grobnih mest za staro in novo pokopališče. Prav zato je Tuškova prejšnji mesec ponovno predlagala, da upravljavec pokopališč ponovno pregleda kalkulacije za ceno najema grobov in skuša poiskati možnost za vsaj delno znižanje cene letnega najema grobov na starem rogozniškem pokopališču. A odgovor občinskega podjetja razkriva, da imajo povsem drugačne načrte: »Cene storitev pokopališke dejavnosti so nespremenjene 39. člen Zakona o duševnem zdravju določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno le, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje in zdravje drugih, povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in če se presodi, da je to, kar počne, posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Ta ukrep se izvede, če osebe od navedenih dejanj ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Postopek za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča se začne na predlog izvajalca psihiatričnega zdravljenja, centra za socialno delo, koordinatorja nadzorovane obravnave, najbližje osebe ali državnega tožilstva. Postopek najpogosteje sproži CSD Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, pravi, da se postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve začne s predlogom, ki ga najpogosteje poda center za socialno delo: »Pokličejo nas, nato pa sledi urgentni zdravniški pregled. Problem je, ker pogosto na to napotene osebe ne pristanejo, v teh primerih sodelujemo s policijo.« Javne službe Ptuj: »Cena na starem pokopališču bo nižja kot na novem« Namesto predlaganega znižanja verjetnejše povišanje grobarin V občinskem podjetju Javne službe Ptuj so lani na podlagi ene izmed svetniških pobud zagotovili, da bodo cene najema grobnega prostora na starem rogozniškem pokopališču znižali. Do danes se to ni zgodilo. Na novo poizvedovanje o tem pa presenetljiv odgovor: cene najema ne bodo nižje, pač pa višje. V katerih primerih odredijo prisilno psihiatrično zdravljenje Foto: ČG V kratkem se obeta še ena podražitev, in sicer cen najema grobov na starem in novem rogozniškem pokopališču. Na vprašanje, kdaj predvidoma in za koliko se bodo cene najema grobov povišale, so iz občinskega podjetja Javne službe Ptuj odgovorili, da to še ni dokončno: »V tem trenutku sploh ne trdimo, da se bodo cene spremenile. Spremljamo letne stroške in število grobov (glede na vrsto grobov). Vežico ureja Mestna občina Ptuj in šele po zaključku investicije in v primeru, da bodo ti stroški sploh prevaljeni v ceno, bo znano, ali in za koliko bi se lahko cena spreminjala.“ Glede svetniške pobude o znižanju cen pa pravijo, da to ni mogoče, saj se stroški povečujejo: »V tem trenutku pa ne moremo reči, ali se bodo cene res spremenile, saj moramo počakati na zaključek izgradnje vežice. Bomo pa v vsakem primeru predlagali spremembo cene, in sicer tako, da bo na starem pokopališču nižja glede na ceno na novem pokopališču.« Trenutna cena najema enojnega grobnega mesta na Ptuju z davkom znaša okrog 50 evrov. Dženana Kmetec torek, 31. 5. 2022 Štajerski TEDNIK 3 Podravje, Slovenija z Cene elektrike še kar rastejo, na trgih prisotna negotovost Sp. Podravje z Protitočna obramba še na papirju GEN-I in Petrol najcenejša, Energija plus najdražja Cene energentov in električne energije so od lanske jeseni nenehno na vrtiljaku, ki iz meseca v mesec prehaja na višje obrate. Mariborsko podjetje Energija plus napoveduje tretjo podražitev električne energije v letošnjem letu. Jutri bo cena že višja. Prva letošnja podražitev v Energiji plus je bila januarja, druga aprila, tretja bo junija. „V Energiji plus nenehno spremljamo razmere na energetskih trgih. Večina napovedi in predvidevanj so bila v pričakovanju, da se bodo razmere po zimskih mesecih umirile, vendar se to zaradi konflikta med Ukrajino in Rusijo ni zgodilo. Glede na makroekonomsko situacijo na veleprodajnih trgih, ki je posledica trenutnih razmer, bomo z junijem ponovno primorani prilagoditi cene električne energije na osnovnih cenikih,“ so napovedano podražitev pojasnili v Energiji plus. V pol leta se je elektrika pri mariborskem prodajalcu zvišala okoli 100 odstotkov! Za višjo tarifo (VT) je bila cena pred novim letom 10 centov za kWh (junija bo 19), za nižjo (MT) je bila lanska cena 6 centov (nova bo 12), lanska cena enotne tarife (ET) je bila 10 centov, od jutri bo 18 centov. Navedene cene veljajo za paket osnovna oskrba in obstoječe odjemalce. Za nove odjemalce so cene bistveno višje, oblikovane na osnovi aktualnih tržnih cen. Novi odjemalci kWh elektrike pri Energiji plus plačujejo po naslednjih cenah: VT 44 centov, MT 28 centov in ET 42 centov. Petrol s cenami dokaj ugoden V Petrolu so zadnjo korekcijo cen izvedli v začetku decembra 2021. Če se turbulence cen na energetskem trgu ne bodo umirile, bodo ceno dvignili, so navedli in med drugim pojasnili: „Visoke cene energentov na veleprodajnem trgu se že odražajo na položnicah za go- stran 3 Aktualno torek z 31. maja 2022 V pol leta 100-odstotno povišanje COLOR CMYK Toča klesti, letalo ostaja na tleh Zgodba se ponavlja. Toča je minule dni že klestila in zlasti v Prekmurju povzročila ogromno škodo, ob zadnjem neurju pa je edino protitočno letalo ostalo na tleh. Na ministrstvu gladko malo odgovarjajo, da zadeve potekajo v skladu s predvideno časovnico. Ne mine leto, ko se pri izvajanju protitočne letalske obrambe ne bi lomila kopja. Čeprav naj bi bil predviden začetek izvajanja maja letos, edino protitočno letalo v državi še vedno ostaja na tleh. »Nič novega. Prijavili smo se na razpis, odgovora še ni bilo. Bili smo pripravljeni izvajati obrambo tako, kot je bilo predvideno, od 1. maja. V tem času so nam poslali vse možne inšpekcije. Vse je bilo v mejah normale, treba bo urediti zgolj neke malenkosti, kjer pa ne vidim težav. Vse ostalo je v rokah politike, ker če bi rekel, da je v božjih, bi bilo prej urejeno. Letalo ostaja na tleh, dokler ne dobimo pogodbe,« pove vodja obrambe proti toči Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor, ki se je sicer kot edini dosedanji izvajalec prijavil na državni razpis za izvajanje protitočne obrambe. Foto: ČG Mariborska Energija plus je cene v pol leta dvignila za okoli sto odstotkov. Nova podražitev bo v veljavo stopila jutri. Drugi ponudniki, ki smo jih kontaktirali za pripravo članka, povišanja cen trenutno ne načrtujejo, ga pa tudi ne izključujejo za prihodnje obdobje. spodinjstva, saj so bili vsi dobavitelji energentov primorani prilagoditi svoje cenike višjim tržnim cenam. Vendar po navedbah analitikov rast maloprodajnih cen električne energije v Sloveniji zaostaja za rastjo nabavnih cen. Če bodo cene na nabavnih trgih vztrajale na trenutnih nivojih, bomo v družbi Petrol v prihodnje zagotovo priča popravkom cenikov električne energije za gospodinjstva, dokler se prodajne cene ne približajo nabavnim cenam na veleprodajnem trgu.“ Gospodinjski odjemalci elektriko (kWh) pri Petrolu kupujejo po naslednjih cenah: VT 11, MT 7 in ET 10 centov, razlike v cenah med obstoječimi in novimi kupci ne prakticirajo. Cene pri GEN-I za stare kupce neverjetno nizke GEN-I pa za zdaj še kar vztraja pri obstoječih cenah, ki so jih uveljavili v letu 2013 (!). Že lani jeseni, na za- četku energetske krize, se je podjetje zavezalo, da cen do poletja 2022 ne bo dvigovalo. „GEN-I se je kot edini dobavitelj lani na začetku energetske krize javno zavezal, da cen električne energije ne bo spreminjal do poletja 2022. To zavezo smo držali, čeprav je po energetski krizi prišla še vojna v Ukrajini, ki je dodatno dvignila cene elektrike na mednarodnih trgih. Ob tem je treba dodati, da je praksa nekaterih dobaviteljev, ki so se določili za prenehanje dobave, povzročila, da ostali dobavitelji pridobivajo več tisoč odjemalcev, za katere električna energija še ni bila kupljena in so jo primorani kupovati po trenutnih, izjemno visokih cenah. GEN-I je od konca preteklega leta sprejel že skoraj 40.000 novih odjemalcev, ki so ostali brez dobavitelja ali pa so jim obstoječi povišali cene. Kljub temu smo vzdržali in tarif električne energije za naše obstoječe odjemalce nismo zviševali.“ V podjetju so dodali, da odločitve o Prikaz cen za kWh in izračun za mesečno porabo 400 kWh Ponudnik Energija plus: obstoječa cena Energija plus: nova cena od 1. 6. 2022 Energija plus – novi kupci GEN-I stari kupci GEN-I novi kupci Petrol Elektro energija Energetika Ljubljana VT MT ET VT 200 kWh in MT ET 400 kWh, (centi) (centi) (centi) 200 kWh, v evrih v evrih 15 10 15 50 60 19 12 18 62 72 44 28 42 144 168 8 4 7 24 28 13 8 12 42 48 11 7 10 36 40 15 11 14 52 56 12 7 10 38 40 Vir: podjetja Cene za kWh so z DDV. Zneski mesečnega obračuna v tabeli (predzadnji in zadnji stolpec) so zgolj gola cena za porabljeno električno energijo, brez vseh prispevkov. Pri dvojnem toku (VT in MT) smo predvideli porabo 200 kWh po nižji in 200 kWh ur po višji tarifi. Foto: ČG Najugodnejši s cenami je GEN-I, ki med drugim prodaja elektriko, proizvedeno v krški nuklearki (celoten slovenski del). morebitnem zvišanju cen še niso sprejeli. Podobno kot Energija plus ima tudi GEN-I za stare in nove kupce različno tarifo. Za tiste, ki so bili njihovi uporabniki pred 27. aprilom 2022 oziroma so do tega datuma podali povpraševanje za sklenitev pogodbe, so cene naslednje: VT 8, MT 4 in ET 7 centov za kWh električne energije. Cene za nove kupce so za VT 13, MT 8 in ET 12 centov. Nujno potrebno še eno letalo Po Kraljevih besedah sicer ob sredini nevihti s točo z enim samim letalom ne bi mogli storiti kaj dosti. »Za večjo učinkovitost obrambe bi nujno potrebovali dve letali, kar zagovarjam že celo zgodovino. Nakup novega leta z vzdrževanjem in posadko bi nas v desetih letih stalo približno 15 milijonov (okrog milijon in pol na leto), kar pa ni nič v primerjavi s škodo, ki je nastala samo ob tej nevihti. Klestilo je od Radgone proti madžarski meji ter še po južni meji. Oblaka sta se nato združila nad Varaždinom, kjer po slikah sodeč niti trava več ne raste. Mi pa namesto tega, da bi Sonce kupcem omogoča vstop na energetsko tržnico Zanimiva je ponudba podjetja Sonce, ki kupcem omogoča, da si elektriko na energetski tržnici zakupijo kar sami. „Naš poslovni model je malo drugačen, smo edini v Sloveniji, ki uporabnikom omogočamo trgovanje na energetski tržnici SunContract in s tem nižje cene elektrike. To za uporabnike pomeni, da lahko vse pogodbene cene kadarkoli dodatno optimizirajo s sklepanjem P2P (peer-to-peer oz. neposrednih) dogovorov s proizvajalci električne energije na naši energetski tržnici SunContract in za tekoči mesec ali več mesecev vnaprej zakupijo elektriko neposredno od proizvajalcev obnovljivih virov, kot je to možno že štiri leta. V primeru trgovanja obračunamo cene, dosežene na tržnici SunContract. Preostanek – če si uporabnik porabe ne bi v celoti pokril s P2P dogovori – pa plača skladno s pogodbo.“ Pri ponudniku Sonce so cene dvignili v začetku leta, novega cenika ta hip ne pripravljajo. „Ga bomo pa zagotovo primorani spremeniti, ker zaradi nenehnih kriz in v zadnjem času vojne v Ukrajini vsi čutimo povišanje cen energentov, hrane in drugih dobrin. Zaradi naštetega ljudje vedno bolj razumejo, da je edina trajnostna rešitev samooskrba, na katero nimajo vpliva ne politično, vojno ali epidemiološko dogajanje po svetu in tudi ne splošna volatilnost.“ Po rednem ceniku, brez vezave, so cene ponudnika Sonce naslednje: VT 18, MT 12 in ET 17 centov za kWh. V članku prikazane cene so z DDV in veljajo za gospodinjski odjem. Mojca Zemljarič Foto: ČG Izvajalec za izvajanje protitočne letalske obrambe še vedno ni izbran. vlagali v razvoj in raziskave, rajši špekuliramo, govorimo bedarije in se posipavamo s pepelom. Upam, da bodo besede novega predsednika vlade Goloba resnične, čemur pa po dosedanjih dolgoletnih izkušnjah z doslej vladajočimi težko verjamem, ampak tudi čudeži se dogajajo,« je še pikro dejal. V roku dveh dneh po prejetju pogodbe bi lahko začeli izvajati obrambo, zatrjuje: »Vsi se sprašujemo, zakaj tako zavlačujejo, zakaj je ministrstvo šlo v mednarodni razpis, ko pa pri nas ni drugih usposobljenih, tuji izvajalci pa za tak denar tega ne bi izvajali …« Izvajalca še niso izbrali Medtem pa na kmetijskem ministrstvu, ki vodi naročilo za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo, še nimajo nobenih konkretnih odgovorov. Izvajalca namreč še niso izbrali. »Po prejeti ponudbi na javno naročilo, katerega rok za oddajo ponudb je potekel 9. maja 2022, ministrstvo v skladu z določili preverja pogoje ustreznosti priloženih dokazil ponudnika pri pristojnih inštitucijah. Po prejemu teh informacij bodo pripravljeni zahtevani dokumenti za odločitev glede ustreznosti prejetih ponudb. Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje obrambe pred točo, bo javno objavljena, ko bo javno naročilo, na podlagi katerega bo izbran izvajalec obrambe pred točo, zaključeno,« povedo in gladko malo dodajo, da vsi postopki tečejo po načrtovani časovnici: »Če ne bo posebnosti, pričakujemo, da bi se aktivnosti lahko začele izvajati 10. junija 2022, kot je bilo načrtovano tudi z javnim naročilom.« Država bo sicer za sofinanciranje letalske obrambe pred točo namenila do 35 % vrednosti projekta, preostali denar pa naj bi zagotovile občine, ki so pristopile k izvedbi skupnega naročila. Kot smo že poročali, je letos pristojno ministrstvo za izbiro izvajalca prvič objavilo javno naročilo po odprtem postopku. Nanj se tako lahko prijavijo vsi, ki izpolnjujejo pogoje, med njimi na primer severni sosedje, ki prav tako izvajajo tovrstno obrambo v svoji državi. Poleg tega pa je med pogoji navedla, da višina ponudbe ne sme preseči okoli 268.000 evrov (brez DDV). Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 31. maja 2022 Starše z Občina prisluhnila željam društva Ajda Ormož z Veselo na uradnem odprtju novega vrtca Zeliščni vrt na novi lokaciji Hura, novi vrtec! Članice društva Ajda so v lanskem letu ostale brez svojega zeliščnega vrta in njive v Zlatoličju, ob deponiji podjetja Snaga. Urejati so ga začele pred sedmimi leti na pobudo predsednice Janje Golob. Pred nekaj dnevi je potekalo uradno odprtje sodobnega in svetlega vrtca v Podgorcih v občini Ormož, iz katerega se sicer otroški vrvež razlega že od konca novembra lani. Veselje ob novi pridobitvi so skozi ples in pesem izrazili najmlajši in zaposleni preko razigranega kulturnega programa. »Moja želja je bila, da ženske pridemo skupaj, se družimo, hkrati pa smo aktivne. In tako smo prišle na idejo, da bi imele svoj zeliščni vrt in njivo. Res je, da smo v urejanje vložile precej truda in časa, vendar je vrtnarjenje tudi sprostitev. Ob pletju in prekopavanju smo se pogovarjale o najrazličnejših temah, pa tudi smeha ni nikoli manjkalo,« je povedala Golobova. Nato pa je v lanskem letu sledil »šok« – občina Starše je namreč to območje skupaj z zeliščnim vrtom in njivo namenila za potrebe industrijske cone. »Sprva nas je ta odločitev res šokirala, saj smo se na ta prostor navadile, veliko lepih trenutkov smo preživele na tej lokaciji. Pa tudi kar precejšnje število delovnih ur smo vložile v Foto: EK Članice Društva Ajda pred novo brunarico urejanje vrta in njive; slovo je bilo po sedmih letih zelo težko.« Zato je bila še toliko bolj razveseljiva novica, da se bodo lahko preselile na novo lokacijo. Starška občina jim je namreč odstopila okoli 30 arov zemljišča v neposredni bližini Hidroelektrarne Zlatoličje, samo nekaj deset metrov stran od t. i. Brloga. Njihova nova pridobitev je lesena brunarica v velikosti 20 kvadratnih metrov s predprostorom, v katero se bodo lahko zatekle v primeru slabega vremena, en del pa je namenjen skladiščenju vrtnarskega orodja. V prihodnjih mesecih naj bi v hiško speljali tudi vodo in elektriko. Zeliščni vrt v obliki sonca V minulih dneh so jo članice same prebarvale, tudi njena okolica počasi dobiva novo podobo. Vse naokrog so zasejale travo, na sredo parcele pa so umestile zeliščni vrt, ki je podoben tistemu na stari lokaciji. »Zeliščni vrt smo postavile v obliki sonca. Osrednja greda v obliki kroga je kot osrednji del sonca in predstavlja občino kot celoto. Od tam kot žarki veje osem gred, ki predstavljajo osem vasi naše občine. Ena greda simbolizira našo pobrateno občino Doboj Istok (Hrvaška), še eno pa smo namenile vsem našim pokojnim članicam.« Vrt so opremile z novimi tablicami, na kar so še posebej ponosne. Na Foto: EK Na podoben način kot na stari lokaciji so uredile zeliščni vrt v obliki sonca. njivi so posadile koruzo, ker je bilo za sajenje pšenice že prepozno. To območje v preteklih letih ni bilo obdelano, zato je bilo treba poskrbeti še za dodaten navoz rodovitne zemlje (150 tovornjakov). Kljub temu pa letos že tretje leto zapored v sodelovanju s TD načrtujejo žetev na star način – pšenico so namreč posadile na drugi lokaciji, v bližini rondoja v Zlatoličju. V društvu Ajda delujejo ženske iz celotne občine, trenutno je 128 članic, od tega je okoli 40 aktivnih. Letos nameravajo ob žetvi pšenice organizirati še izlet na morje, nato pa bodo pomagale pri izvedbi jesenskih občinskih prireditev (Pozdrav jeseni, postavitev klopotca). Tudi v prihodnje pa se bodo tako kot že vrsto let srečevale vsak petek v Marjeti na Dravskem polju. Ker je trenutno v Dnevnem centru aktivnosti oddelek vrtca, jim je prostore prijazno odstopilo Društvo upokojencev. Estera Korošec Ravnatelj OŠ Velika Nedelja s podružnico in vrtcem v Podgorcih Stanislav Bezjak je ob uradnem odprtju izrazil veliko veselje in srečo ter dejal, da so to želeli deliti s starši in drugimi, zaradi česar so prireditev prestavili na čas, ko so jo lahko izpeljali v širšem krogu. Kot je povedal Bezjak, je nov vrtec 29. novembra lani dobil dušo. V sodobne prostore se je z velikim veseljem in pričakovanji preselilo 68 otrok in 15 zaposlenih. »Polni novega elana in zadovoljni nadaljujemo vzgojnovarstveno delo. Na temelju kakovostnih prostorskih materialnih pogojev si bomo tudi v prihodnje prizadevali za varno in spodbudno učno okolje, da bodo dnevi preživeti v vrtcu za naše otroke ustvarjalni, pestri, zanimivi, raziskovalni, predvsem pa otroško razigrani,« je dejal in se zahvalil še vsem, ki so k pripomogli k tej investiciji. Župan Danijel Vrbnjak se je posebej zahvalil obema zdaj že nekdanjima poslancema Janiju Ivanuši in Mojci Žnidarič ter ministrici za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec. Pot je bila po njegovih besedah težavna, zadali so si velik cilj ter uresničili dolgoletno željo tukajšnjih prebivalcev. Več kot 1,5 milijona evrov vredno investicijo, ki so jo financirali z dr- Foto: MH Otroci so skupaj z vzgojitelji pripravili živahen in razigran kulturni program. žavnim milijonom, so zagotovili ustrezne pogoje. Ob tem je spomnil še na druge investicije v šole in vrtce, ki jim jih je uspelo uresničiti v tem času. Odhajajoča šolska ministrica Kustečeva je poudarila, da se ta trenutek gradi okoli 130 šol in vrtcev po državi s 125 milijoni državnih sredstev ter da gre po desetletju za prvo tovrstno investicijo v mlade. Veselje ob novi pridobitvi je izrazila tudi Milena Kerndl iz mariborske območne enote Zavoda za šolstvo. Zob časa in povečan vpis Začetki izvedbe programa predšolske vzgoje v Podgorcih segajo v leto 1970, ko je ta potekala v šolskih prostorih. Leta 1979 so dobili prvi in za tiste čase sodobno zgrajen vrtec s tremi igralnicami. Povečan vpis otrok v vrtec in zob časa, ki je neizprosno in vztrajno najedal stari vrtec, sta odgovorne napeljevala k izgradnji novega. Leta 2020 so se začele uresničevati sanje za- poslenih in staršev, novembra so stekla prva gradbena dela. Starega vrtca niso podrli, doživel je nekaj arhitekturnih sprememb in temeljito prenovo ter dograditev. Novi vrtec ima poleg petih igralnic tudi večnamenski prostor, jedilnico, zbornico in pisarne za zaposlene ter novo skupno kuhinjo za vrtec in podružnično šolo. Vsaka igralnica ima pokrito teraso, kar bo omogočilo igro zunaj tudi ob slabem vremenu. Monika Horvat Ormož z Slavje ob 20-letnici Centra starejših občanov V vseh teh letih več kot 1.500 sprejemov »Veliko nam pomeni, da se veselite z nami, saj smo upravičeno ponosni na poslanstvo, ki ga opravljamo,« je na slovesnosti, kjer so obeležili 20 let delovanja Centra starejših občanov (CSO) Ormož, zbrane nagovorila direktorica Janja Jurkovič. Ormoški center za starejše občane je prvo stanovalko sprejel 18. marca 2002. Danes premore kapaciteto 193 postelj. Poleg osnovne zgradbe v Ormožu, kjer je mogoče sprejeti 151 stanovalcev, je pred leti vrata odprla Grošljeva vila, kjer stanuje 14 starostnikov, pred dobrima dvema letoma pa nova enota v Svetem Tomažu z 28 stanovalci. »V teh 20 letih je bilo več kot 1.550 opravljenih sprejemov. Konec leta je bilo v domu kar 62 % stanovalcev iz območja domačih treh občin, 13 % iz UE Maribor in 9 % iz UE Ptuj. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da imajo starejši prebivalci našega območja možnost preživljanja svojega tretjega življenjskega obdobja v okolju, v našem domu. Srčno upamo in verjamemo, da naši stanovalci čutijo, kako zelo se trudimo, da so pri nas sprejeti, da jim pričaramo domačnost, da smo prijazni in jim nudimo tisto, kar se od nas pričakujejo,« je dejala direktorica. na skupnost pod vodstvom Vilija Trofenika je vložila veliko napora k iskanju rešitev. Razvoj doma je bil več ali manj grajen na lastnih sredstvih, od tekočih potreb do plačevanja kreditov. Mnenja o vmesnosti gradnje so bila deljena, vendar je takratno občinsko vodstvo javno in uspešno zagovarjalo, da Ormož potrebuje svoj dom za svoje starostnike in to vizijo tudi uresničilo. Dom je bil in še vedno je izjemna pridobitev za našo upravno enoto.« Zahvalila se je svojemu predhodniku, direktorju Bojanu Burgarju, ki je dom vodil do leta 2020, ter vsem drugim, županom, zaposlenim, stanovalcem in njiho- vim svojcem. Kot je dejala, se je v preteklih letih dodatno dograjevalo in investiralo, veliki načrti pa jih čakajo tudi v prihodnje – od energetske sanacije obstoječe zgradbe v Ormožu, širjenja prostorov zaradi zagotovitve standarda sob in širitve kuhinje ter jedilnice. Župan Danijel Vrbnjak je direktorici izročil zahvalno listino občine Ormož, čestitkam sta se pridružila župana preostalih dveh občin soustanoviteljic Mirko Cvetko in Jurij Borko ter Tomislav Nemec iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Slovesnost so s petjem in razmišljanji sooblikovali: vokalna skupina zaposlenih, stanovalci in Pomoč na domu in dostava kosila Poleg institucionalnega varstva CSO Ormož skrbi tudi za starostnike na domu – na območju vseh treh občin nudi pomoč na domu povprečno 30 uporabnikom, še približno 60 pa vsakodnevno dostavljajo kosila. mladi glasbeniki iz Miklavža pri Ormožu, program so popestrili še s predstavitvenim filmčkom. Monika Horvat Čaka jih še veliko dela V svojem govoru je med drugim izpostavila prizadevanja in trud zaslužnih, ki so prispevali k temu, da so v Ormožu pred dvajsetimi leti zgradili prvi dom: »Po pričevanju sodelujočih pot do pridobitve ni bila lahka. Država ni kazala interesa za gradnjo, takratna lokal- Foto: MH V Centru starejših občanov Ormož deluje tudi vokalna skupina zaposlenih. COLOR CMYK torek, 31. 5. 2022 Štajerski TEDNIK stran 5 Politika torek z 31. maja 2022 5 Žetale z S poletjem obvezno plačilo komunalnega prispevka za novogradnje Država prisilila občine v zaračunavanje komunalnega prispevka Občina Žetale je bila ena od šestih (od skupno 212 slovenskih občin), ki svojim občanom ni zaračunavala plačila komunalnega prispevka. S 1. junijem se to spreminja. Župan Anton Butolen je pojasnil: »Država nas je v sprejem odloka o odmeri komunalnega prispevka dobesedno prisilila, saj če ne sprejmemo občinskega odloka, se bo komunalni prispevek odmerjal po državnem pravilniku.« V Žetalah tako lovijo zakonske roke za sprejem občinskega odloka, ki bo določal ugodnejše pogoje, kot jih sicer predvideva država. Konec lanskega leta je bil sprejet nov zakon o urejanju prostora, ki se bo začel uporabljati 1. junija letos. Bistveno je, da bodo morale občine z začetkom njegove uporabe obračunavati odmero komunalnega prispevka na podlagi določil države, če same ne bodo zagotovile ustreznih lastnih odlokov za odmero komunalnega prispevka. Na Občini Žetale so bili tako primorani pripraviti odlok, so pa svetniki v prvem branju že predlagali olajšave, in sicer za gradnjo turističnih objektov in nestanovanjskih kmetijskih stavb. O olajšavi za mlade družine pa je Marinka Konečnik Kunst, predstavnica mariborskega podjetja Pro moč, ki je pripravilo odlok, povedala, da posebne olajšave za mlade družine ni mogoče sprejeti, a da je možna olajšava za enostanovanjske hiše. »O delni oprostitvi smo že razmišljali, vendar pa smo že osnovo za izračun komunalnega prispevka zelo znižali,« je dodala. Višina komunalnega prispevka je odvisna predvsem od velikosti objekta in gradbene parcele, odmerja pa se od vodovodnega, cestnega omrežja in kanalizacije, na katero pa je v Žetalah priključenih le pet gospodinjstev ter stavbe v lasti občine. Tako bo ko- munalni prispevek za objekt z neto površino 150 m znašal nekaj manj kot dva tisoč evrov oz. najmanj na širšem območju Haloz. »Naša občina do zdaj ni obračunavala komunalnega prispevka, saj smo želeli biti čim bolj privlačni za novograditelje. Sicer pa se bodo pri obračunu komunalnega prispevka upoštevala tudi pretekla vlaganja v komunalno opremo, npr. priključina na vodovod.« »Iz levega v desni žep« Vir: Občina Žetale Župan Butolen je svetnike še seznanil, da bo morala občina plačevati nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, torej strošek, ki je izvirni prihodek občine. »To pomeni, da bo občina dajala iz enega v drugi žep. Bomo pa morali plačati nadomestilo za vse stavbe, tudi za podedovane deleže stavb in tiste stavbe, ki jih želimo prodati, pa so zadeve še na sodiščih.« Butolen je svetnike seznanil tudi z izplenom razpisa za izbiro izvajalca za modernizacijo občinskih cest. »Zmanjšali smo obseg investicij, naredili nov razpis, kljub temu pa ponovno presegli predvideno ceno.« Sprva so predvideli modernizacijo štirih cestnih odsekov, nato so v investicijo zajeli tri ter prejeli ponudbo v višini 308.000 evrov, kar je 56.000 evrov več, kot so predvidevali. Na občini pripravljajo še projektno dokumentacijo za igrala na šolskem igrišču. »Igrala so dotrajana in jih je premalo. Načrtujemo tudi izgradnjo pokritega kegljišča na vrvici.« Mojca Vtič imamo nenapisano pravilo oz. gre za moralno držo, da se politična ideologija posameznikov v šolo oz. šolski prostor ne prenaša,« je povedala predsednica Društva ravnateljev ptujskega območja Ivanka Korez. Napisanih pravil to- rej ni, obstajajo pa nenapisana, ki se oblikujejo v okviru skupnosti, občestva. In očitno je, da vsaj del verskega občestva na območju Leskovca in Sel meni, da so bila ta nenapisana pravila kršena. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Svetniki so na majski seji največ pozornosti namenili novemu odloku o odmeri komunalnega prispevka. Župan Anton Butolen je svetnike na zadnji seji še obvestil, da je s 1. majem podžupansko funkcijo prevzel Matjaž Kopše, ki bo nadomeščal župana do vrnitve z bolniškega dopusta. Komunalni prispevek za hišo na parceli 500 m2, neto tlorisne površine 150 m2 Občina KP skupaj Komunalni prispevek za kmetijsko stavbo na parceli 1.000 m2, neto tloris 360 m2 KP ceste in vodovod Zavrč 3.882 € 2.968 € Rogatec 3.976 € 2.537 € Majšperk 2.220 € 1.884 € Podlehnik 4.077 € 3.430 € Videm 3.366 € 2.669 € Rogaška Slatina 4.553 € 2.459 € Državni pravilnik 4.363 € 3.555 € Žetale 3.151 € 1.981 € Zavrč Rogatec Majšperk Podlehnik Videm Rogaška Slatina Državni pravilnik Žetale Žetale (50 %) KP Skupaj 4.774 € 5.074 € 3.828 € 7.010 € 5.424 € 5.265 € 7.323 € 2.992 € 2.992 € Vir: Občina Žetale KP z oprostitvijo 4.768 € 2.537 € 1.884 € 6.860 € 5.339 € 1.579 € 7.323 € 2.992 € 1.496 € Videm z Del župljanov obsodil politično udejstvovanje patra Petka Politična agitacija župnika še vedno razburja »V cerkev hodimo, da molimo, da smo z Bogom, ne pa da poslušamo politiko. Bližajo se državne, pa tudi lokalne volitve, in ne želimo si pritiska verskih voditeljev, koga naj volimo,« je zapisano v pismu, ki je podpisano zgolj z »Verniki župnij sv. Vida pri Ptuju in sv. Andraža v Halozah« in v katerem obsojajo politično udejstvovanje patra Jožeta Petka, ki mašuje v cerkvi sv. Andraža v Zgornjem Leskovcu in na Selah. Apel po ustavitvi političnega delovanja župnika Jožeta so posredovali v Vatikan, na Apostolsko nunciaturo v Ljubljani, pismo so prejeli tudi v Nadškofiji Maribor in župniji sv. Vida pri Ptuju. Spomnimo, da se je v času aprilskih državnozborskih volitev župnik Jože Petek, tako kot že pred štirimi leti, jasno in javno opredelil, koga in zakaj podpira. Ob tem pa naj bi organiziral srečanja in predstavitve izbrane stranke ter kandidatov pred mašo in po njej, piše v anonimki. »To delovanje je za naše pojme skrajno nedopustno dejanje in odvračanje ljudi od Boga in cerkve. Če že kaj organizira, naj k predstavitvi povabi vse stranke in ne samo ene. Vendar pa menimo, da to ni delo cerkve,« so zapisali. Večina brez komentarja Iz Nadškofije Maribor je kancler Janez Lesnika pritrdil, da so pismo prejeli, a da gre za anonimno pismo, na katerega ni moč odgovoriti. »Osebno menim, da če nekdo ni toliko pri sebi, da bi se podpisal in prevzel odgovornost za vsebino ljajo ‚zaskrbljeni verniki‘, ampak nastajajo na zeljniku posameznikov. Le-ti nimajo poguma, da bi se osebno obrnili name, ker je seveda njihovo nepodpisano pismo za ‚lase privlečeno‘«. Nenapisano pravilo: politična ideologija ne sodi v šolski okoliš Foto: FB pisma, bi ne bilo prav, da karkoli odgovarjamo.« Tudi župnik moderator iz župnije sv. Vida Tarzicij Kolenko meni, da bi moralo biti pismo podpisano ali vsaj zaupan kontakt, da bi se težava, če obstaja, rešila. Sicer pa je opozoril, da nikakor ne gre povezovati župnije sv. Vid pri Ptuju in župnij Leskovec ter podružnice sv. Vida – Sela, kjer deluje pater Jože Petek, ter da je sam proti kakršnikoli agitaciji. Pater Jože Petek, na katerega letijo očitki, je povedal, da se na anonimna pisma ne odziva in še dodal: »Anonimk nikoli ne sestav- Iz anonimke resnično ni razvidno, koliko oseb oz. župljanov, vernikov zastopa skupen podpis, prav tako opredeljevanje duhovnikov in škofov ni v nasprotju z zakonodajo. Ustavni sodnik Klemen Jaklič je pred volitvami dejal: »Če se ne bi smel opredeljevati, bi to pravzaprav pomenilo, da tak človek ne bi mogel izražati svojih političnih prepričanj. Take prepovedi v Ustavi ni. Samo to, da si član neke cerkvene hierarhije, ne pomeni, da se moraš odreči izražanju političnih ali kakih drugih stališč!« Jakličevemu razmišljanju pritrjuje tudi kancler mariborske nadškofije Janez Lesnika. Če potegnemo vzporednico s šolskim prostorom, navsezadnje so duhovniki verski učitelji, lahko vidimo, da tudi številni ravnatelji, učitelji kandidirajo na političnih listah in se torej javno politično opredeljujejo. »Drži, učitelji, ravnatelji so lahko člani političnih strank, vendar pa Štajerski TEDNIK 6 torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK stran 6 torek z 31. maja 2022 V središču Sp. Podravje z Največ polnjenj električnih avtomobilov v Ulici heroja L Destrnik z Župan umaknil točko o občinskih simbolih »O himni naj odločijo občani« Zadnja izredna seja destrniškega občinskega sveta je imela dve točki dnevnega reda, za kateri se je zdelo, da sta zgolj formalnega značaja. A se je pri eni izkazalo drugače. Na Ptuju primanjkuje elektri Mreža javnih polnilnic za električna vozila se vse bolj širi tudi v občinah Spodn vijo v družbi Implera, je polnilnic na Ptuju premalo, zaradi česar že prihaja do polnilnice na Ptujsko-Ormoškem in koliko polnjenj je bilo lani opravljenih? Električni avtomobili postajajo vse bolj priljubljeni, čeprav je z njimi povezanih še veliko pomanjkljivosti in težav, ki otežujejo njihovo vsakodnevno uporabo. Prodajne številke kažejo, da je bilo lani prodanih 1.689 električnih avtov, kar pomeni, da je bil vsak dvaintrideseti prodani avtomobil na električni pogon. Hkrati s prodajo pa narašča tudi zasedenost oz. uporaba javnih polnilnic za električne avtomobile. Foto: SD Sejo destrniškega občinskega sveta je v vlogi podžupana prvič vodil Marjan Lovrec. Zaradi bolniške odsotnosti Franca Pukšiča je sejo tokrat vodil novi podžupan Marjan Lovrec, ki pa je po naročilu župana z dnevnega reda umaknil točko o novem odloku o grbu, zastavi in himni. Zato so svetniki zgolj potrjevali odlok o komunalnem prispevku, ki je bil potreben zaradi uskladitve z zakonodajo. Kljub soglasni podpori pa jih je motilo, da v odloku ni več olajšav za mlade družine, kar bo slednje, se boji Branko Goričan, pregnalo z Destrnika. Če je točka umaknjena, razprave ni Svetovalec občinske uprave Darko Fras je pojasnil, da glede komunalnega prispevka zdaj država občinam jemlje nekaj pristojnosti oziroma manevrskega prostora, saj ne predvideva več olajšav za mlade družine, kar so doslej upoštevale številne obči- ne. »Od 1. junija dalje bo lahko občina nižala faktor za izračun prispevka, nižala bo lahko delež, a za vse enako, ne bo več izjem za posamezne skupine. Seveda pa to sprejetje odloka, s katerim se nam mudi zaradi zakonodajne uskladitve, ne pomeni, da v prihodnje ne skušamo poiskati rešitev in pravnih okvirjev, kako lahko pomagamo mladim družinam, in jih, ko jih najdemo, vključimo v spremembe in dopolnitve odloka.« Seja bi lahko bila zaključena v 15 minutah, če se ne bi oglasil Mitja Zelenko, ki je na točko o občinskih simbolih, ki je bila na seji umaknjena, že predtem vložil amandma in ga želel pokomentirati. Lovrec ga je opozoril, da razprava o umaknjeni točki po poslovniku ni mogoča, tudi pojasnilo amandmaja in druge pripombe ne, zato bo moral počakati, da jo Pukšič ponovno uvrsti na dnevni red. Foto: SD Mitja Zelenko je vložil amandma na odlok o občinskih simbolih in za himno predlagal drugo pesem. Foto: SD Majde Kunčnik na seji zaradi bolniškega dopusta ni bilo, je pa o himni napisala, da je sicer lepa, a prezahtevna za »navadne« pevce. Pesem naj bo enostavna Kje se je pravzaprav zapletlo? Pri novi himni, ki jo je predlagal Pukšič. To naj bi postala pesem Sij Destrnika, za katero je besedilo napisal Aleš Šteger, melodijo Branko Rožman, zapela pa Damjana Žampa. Pesem je lepa, a zelo zahtevna, zato jo bo težko izvajati, menijo nekateri svetniki, prepričani, da Destrnik potrebuje enostavnejšo himno, ki jo bo lahko zapel kdorkoli. Zato so nekdanji županovi svetniki iz liste Na(j)prej Destrnik Mitja Zelenko, Robert Simonič in Andrej Zelenik vložili amandma, v katerem predlagajo drugo himno, in sicer Na hribčku Slovenskih goric avtorja Viktorina Pohorca, za katero je besedilo napisala Marija Stöger, izvedla pa Vokalna skupina Destrnik. »Himna je širšega pomena in bo zapisana v zgodovino občine, zato predlagamo, da pri odločitvi, katera je prava, soodločajo naši občani. Oba predloga himne objavimo v glasilu Občan, nato pa naj občani na občinski spletni strani glasujejo za tisto, ki jim je bolj všeč. Šele ko bodo znani rezultat glasovanja, lahko o himni odločamo na občinskem svetu. To naj se zgodi po občinskem prazniku, na katerem bomo slišali oba predloga, svetniki pa nato na podlagi rezultatov glasovanja izberemo himno na eni od jesenskih sej,« so zapisali. S pismom na to temo se je oglasila tudi svetnica Majda Kunčnik, odsotna zaradi bolniškega dopusta. »O himni smo na eni od prejšnjih sej že razpravljali na odboru za šolstvo. Člani odbora smo bili začudeni oz. negativno presenečeni, da smo bili postavljeni pred dejstvo, torej pred že izdelani predlog nove himne, namesto da bi odbor na mizo najprej dobil pobudo oziroma idejo in bi se šele nato lotili izbora.« Tudi Kunčnikova meni, da je pesem prezahtevna za »navadne« pevce. »Od izvajalca terja prevelik tonski razpon, kar pomeni, da je skoraj zagotovo ne bodo mogli peti otroci, večinoma pa tudi občani ne. Zato smo takrat odločitev o himni preložili. Z odločitvijo ni treba hiteti, saj ni nujna, zato je prav, da si zanjo vzamemo čas in himno izberemo v okviru nekega 'vsedestrniškega' projekta.« Senka Dreu V Kidričevem in Ormožu največ polnilnic Na območju Sp. Podravja z večjim številom polnilnic upravlja družba Implera iz Slovenske Bistrice, ki se sicer ukvarja tudi z njihovo proizvodnjo: »Trenutno imamo na področju Spodnjega Podravja 24 polnilnic, od tega sedem hitrih polnilnic DC in 17 klasičnih polnilnic AC s skupno 50 polnilnimi mesti ter še šest video panelih polnilnic s tako imenovanimi šuko vtičnicami, na katerih lahko napolnimo kolo, mobilni telefon, v sili tudi avtomobil.« Podjetje Implera na Ptuju upravlja z dvema javnima polnilnicama, in sicer na parkirišču Električne avtomobile pa je možno polniti še na Zadružnem trgu, pred sedežem podjetja Največ, kar 11 polnilnic s skupno 18 polnilnimi mesti je v Ormožu, od tega tri klasične, dve hitri in šest polnilnih postaj s šuko vtičnicami, Foto: Sta/M24 Medtem ko so bila polnjenja pred leti brezplačna, so sedaj že praktično na vseh Petrolovih e-polnilnicah plačljiva. sledi Kidričevo z 10 polnilnicami in skupno kar 22 polnilnimi mesti. Na območju ptujske občine imajo le dve (v Ulici heroja Lacka in pri zdravstvenem domu), prav toliko tudi v Cirkulanah, Zavrču in Staršah tri ter še eno na Hajdini pri občinski stavbi. Kot opažajo, število polnjenj narašča. Medtem ko so leta 2020 na teh postajah predali blizu 40.000 kilovatnih ur elektrike (kWh) in imeli okoli 2.823 polnjenj, so lani predali več kot 74.400 kWh elektrike in imeli blizu 4.650 polnjenj. Glede na dosedanjo letošnjo porabo pa ob enaki intenziteti računajo, da bodo čez celo leto predali že več kot 100.000 kWh porabljene elektrike in zabeležili več kot 5.000 polnjenj. »Medtem ko število polnjenj nenehno narašča, pa količina porabljene energije kaže, da imajo avtomobili vedno večje baterije. Hitrost polnjenja sodobnejših vo- Podravje z Razpis za nove zaposlitve na UE zaključen Do jeseni krajevni uradi ne bodo odp Sredi maja je vrata zaprlo vseh deset krajevnih uradov na območju Upravne enote Ptu delavke in odpoved delovnega razmerja druge. Čeprav je razpis za zaposlitev novih usl uradov ne bodo odprli vsaj do jeseni. Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Žetale, Videm, Gorišnica, Cirkulane, Zavrč, Trnovska vas in Juršinci so občine, v katerih od 16. maja naprej pa vse do preklica krajevni uradi ne delujejo več. Na vseh omenjenih lokacijah so delale tri matičarke. »Do zaprtja krajevnih uradov je prišlo zaradi upokojitve ene uslužbenke in odpovedi delovnega razmerja druge uslužbenke, ki je dobila zaposlitev v Upravni enoti Maribor, ker ima bivališče v Mariboru. Tako je za delo na krajevnih uradih ostala le ena matičarka, ki pa mora nadomeščati odsotnosti na sedežu upravne enote, kjer se je s prvim marcem upokojila še ena usluž- Vrata je zaprlo vseh deset krajevnih uradov, ki delujejo v sklopu UE Ptuj. torek, 31. 5. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 31. maja 2022 Petrol: »Manj električnih vozil, kot smo pričakovali« ičnih polnilnic zdravstvenem domu, kjer so uporabniki tudi polnili dlje. Na Hardeku v Ormožu so zabeležili 505 polnjenj, na polnilnici pred ormoško območno-obrtno podjetniško zbornico 384, ter nekaj manj, 331 na Hajdini pri občinski stavbi. Ponekod polnilnice stojijo v prazno Foto: ČG u v Ulici heroja Lacka ter pri zdravstvenem domu. a Elektro Maribor in drugod. zil je tudi vedno večja, medtem ko se vozila v polnilnicah zadržujejo približno enako časa. V povprečju traja polnjenje dobri dve uri, kar kaže, da povprečni uporabnik ne napolni povsem baterije, ampak jo le dopolnjuje, medtem ko gre po opravkih. Večina uporabnikov sicer polni doma, čez noč,« povedo na Impleri. Med analiziranimi so največ polnjenj lani zabeležili na ptujski polnilnici na parkirišču v Ulici heroja Lacka, in sicer 1.267 polnjenj, leta 2020 pa le 510. Z okoli 600 polnjenji sledi polnilnica pri ptujskem Niti enega električnega avtomobila pa niso napolnili pri Kmetiji Ozmec v občini Ormož, le dve polnjenji so imeli na eni izmed dveh postaj pri gostilni Marta v Cvetkovcih ter komaj štiri v Kungoti pri Ptuju in šest na Kogu. Kot zanimivost: na polnilnici v poslovni coni v Cirkulanah so zabeležili 131 polnjenj, na stadionu 40, v Zavrču pa 79. Polnilnih mest pa je marsikje že premalo. Še posebej je problematičen Ptuj, kjer je polnilnic manj kot v precej manjših občinah, kot sta na primer Kidričevo ali Ormož. Vse navedene polnilnice, razen hitre (DC) v Ormožu, kjer polnjenje stane 25 centov za kWh energije, so za zdaj brezplačne. »Največja prednost sistema je enostavna uporaba, ki nima konkurenta na globalnem trgu. Uporabniki ne potrebujejo nobenih registracij, prijav, plastičnih kartic ali mobilnih aplikacij. Za polnjenje je dovolj mobilni telefon, ki je lahko stara Nokia. Če je polnilnica plačljiva, uporabniki plačajo pozneje, doma, brez stresa in pritiska. Edina omejitev je, da ne morejo uporabiti nobene polnilnice v mreži, dokler imajo zadnji račun neplačan,« so še povedali v podjetju. Na Implerovih spodnjepodravskih javnih polnilnicah lani 4.650 polnjenj Leto Število Čas polnjenj polnjenj 2020 2.823 6.124 2021 4.648 10.220 Povprečno Količina el. trajanje polnjenja energije 2,17 ure 39.924 2,20 ure 74.436 Vir: Implera prli vrat uj. Razlog za to pa upokojitev ene lužbencev že zaključen, krajevnih benka s področja matičnih zadev,« pojasnjuje Metod Grah, načelnik Upravne enote Ptuj. Zaprtje naj bi bilo začasni ukrep, nove delavce že aktivno iščejo. Razpis za zaposlitev je bil zaključen prejšnji teden. Po končanem postopku izbire in pravnomočnosti sklepa o izbiri sledi uvajanje novega kadra v delo na sedežu upravne enote. Predvidevajo, da se bodo krajevni uradi odprli v jesenskem času, točen datum še ni znan, saj bo odvisen predvsem od tega, kdaj bo pravnomočno zaključena izbira. Več dela na sedežu UE Ptuj Foto: ČG Dejstvo, da krajevni uradi ne delujejo, seveda najbolj občutijo občani spodnjepodravskih občin, ki so se s težavo privadili na zmanjšanje števila uradov, zdaj pa so zaprti še preostali. Grah zatrjuje, da je tudi v njihovem interesu čim prej vzpostaviti delovanje. Zaradi zaprtja krajevnih uradov je namreč obseg dela na sedežu upravne enote precej povečan: »To se zlasti Petrolova mreža obsega javne polnilnice na več kot 100 lokacijah po državi, od tega le pet javnih polnilnic na območju Sp. Podravja, in sicer eno z dvema polnilnima mestoma v Vidmu pri Ptuju ter dve v Gerečji vasi in Podlehniku, vsaka ima tri polnilna mesta. Na teh lokacijah v povprečju beležijo do dve polnjenji na dan. Tudi oni opažajo, da število polnjenj narašča: »Ta številka se vsako leto podvoji. Najbolj zasedena lokacija na omenjenem območju je občinska polnilnica Videm pri Ptuju, ki je trenutno brezplačna.« Po njihovem mnenju je polnilnic glede na trenutno število električnih vozil v Sloveniji dovolj. Še več. Obstoječa javna polnilna infrastruktura v državi bi lahko zadostila vsaj potrojenemu trenutnemu številu električnih vozil, ob dejstvu, da 60 % slovenskega prebivalstva živi v hišah, kjer imajo možnost polnjenja doma, trdijo: »Trenutno je za lastnike in investitorje v polnilno infrastrukturo največji problem ta, da je v Sloveniji v tem trenutku manj električnih vozil, kot smo jih pričakovali. Ena večjih težav, s katero se soočamo v tem trenutku, so tudi nepravilna parkiranja pred polnilnicami (bodisi gre za lastnike vozil na fosilna goriva bodisi za lastnike električnih vozil, ki ne polnijo), ki lastnikom električnih avtomobilov onemogočajo polnjenje.« stran 7 7 V središču Lacka njega Podravja. Toda, kot prao težav. Kako zasedene so sicer COLOR CMYK Ormož z Vrtec v Miklavžu kliče po obnovi Pretesne igralnice, neprimerni prostori Vrtec v Miklavžu pri Ormožu, ki so ga pred približno štirimi leti energetsko sanirali, je potreben celovite prenove in dograditve, saj je premajhen in neustrezen. Za urejeno zunanjo podobo vrtca stoji precej klavrna notranjost. Montažni vrtec, ki je star več kot štiri desetletja, je premajhen, razporeditev prostorov je neustrezna. Foto: MH Takšen je pogled na dotrajano vrteško kuhinjo. V sredini objekta so sanitarije, od koder se po celotnem nadstropju širijo vonjave. Igralnice so pretesne, elektroinštalacije, določena oprema in razdelilna kuhinja dotrajane. Ker nimajo večjega skupnega prostora, otroci gibalne aktivnosti izvajajo kar na prostem oz. v šolski telovadnici, kadar je ta prosta. Kot smo se lahko prepričali, je obnova zares nujna. Poleg premajhnih igralnic najbolj pogrešajo skupni večnamenski prostor ter izhode na teraso. Tudi zaposleni so brez ustreznih prostorov. Majhna pisarna je bolj kot ne postala shramba raznoraznih potrebnih pripomočkov. »Vsako leto moramo podati vlogo na občino za nižji normativ igralne površine na otroka, kot je določena v pravilniku – najmanj tri kvadra- tne metre na otroka. V eni izmed igralnic imamo tako za naslednje šolsko leto predvidenih 2,21 m² na otroka, v drugi 2,09 m² in v tretji 1,69 m². V nasprotnem primeru bi morali zavrniti 20 otrok,« je nazoren ravnatelj OŠ Miklavž pri Ormožu Vlado Hebar, pod katerega sodi omenjeni vrtec. V tem letu ga obiskuje okoli 50 otrok, prihodnje leto je vanj vpisanih 48 malčkov. Večina Petrolovih polnilnic plačljiva Medtem ko so bila polnjenja pred leti brezplačna, so sedaj že praktično na vseh Petrolovih e-polnilnicah plačljiva. Cena polnjenja je odvisna od moči polnilne postaje, časa polnjenja, pa tudi od statusa uporabnika (ali je polno ali začasno registriran). Za polno registriranega znaša polnjenje na priključkih z nazivno močjo do 22 kW 0,25 evra za kWh, z močjo do 50 kW 0,38 evra ter z močjo nad 50,01 kW 0,60 evra za Kwh. Po preteku določenega časa pa poleg prenesene energije zaračunajo še dodatno tarifo na minute, in sicer od 0,07 do 0,30 evra na minuto. Monika Horvat pozna na področju izdaje osebnih izkaznic in potnih listov ter na področju sestave smrtovnic, izdaje listin in posredovanja podatkov iz matičnega registra.« Sistem, po katerem so bile za delovanje desetih krajevnih uradov zadolžene le tri delavke, očitno ni optimalen. Načelnik ptujske UE pravi, da tako majhno število delovnih mest ne zagotavlja možnosti za ustrezno organizacijo delovanja: »Na območju upravne enote se je v preteklosti zaradi racionalizacije zmanjšalo število krajevnih uradov od petnajst, na katerih je delalo deset matičarjev, na deset krajevnih uradov, ki so jih pokrivale tri matičarke. Za nemoteno delovanje krajevnih uradov bi potrebovali še vsaj eno dodatno zaposlitev, kar pa je odvisno od pridobitve soglasja Ministrstva za javno upravo k povečanju števila zaposlenih.« Do nadaljnjega vse stranke zadeve urejajo na sedežu UE Ptuj, na Slomškovi ulici 10 ali na telefonski številki 02 798 01 00 oz. e-mail ue.ptuj@gov.si. Dženana Kmetec Foto: MH Na neprimernem mestu, sredi vrtca, so sanitarije, od koder se neprijetne vonjave širijo po celotnem objektu. Vrbnjak: »Če ne letos, prihodnje leto« Že tako premajhen vrtec pa poleg vrtčevskih otrok v tem šolskem letu gosti tudi 15 šolskih otrok, kombinirani oddelek 1. in 2. razreda. Tudi v šolski zgradbi se namreč soočajo s prostorsko stisko. Čeprav se o potrebni obnovi govori že nekaj časa, pa bodo otroci na ustreznejše vrtčevske prostore morali še počakati, kajti sredstva še niso zagotovljena. Projektna dokumentacija je sicer izdelana. Ta predvideva preureditev obstoječe stavbe in dograditev. Nastal bi sodoben vrtec s tremi igralnicami in izhodi na pokrite zunanje terase, skupni večnamenski prostor, ustrezni prostori za zaposlene, dve šolski učilnici v nadstropju in prostor za lokalno knjižnico, a vprašanje je, kdaj bodo dela zares začeli. Župan Danijel Vrbnjak zatrjuje, da če ne letos, zagotovo prihodnje leto: »Obetali smo si pridobitev državnega denarja na razpisu – ta je bil, mimogrede, v vladi Janeza Janše predviden v tem letu, sedaj o tem težko govorimo. Nastopila bo nova vlada. V tem trenutku tako ne vemo, ali bodo planirani razpisi izvedeni. Toda glede na to, da vrtec ne izpolnjuje zahtevanih normativov, bomo k temu morali pristopiti. Če nam državnih sredstev ne bo uspelo pridobiti oz. razpisa ne bo, potem se bomo morali investicije lotiti z občinskim denarjem ali s sredstvi preko 23. člena. V vsakem primeru bo to treba izpeljati v prihodnjem letu.« V oči pa bode dejstvo, da je občina pred približno štirimi leti izvedla energetsko obnovo vrtčevskega objekta, ki je med drugim zajemala menjavo stavbnega pohištva (oken in vrat) in novo fasado. (Vsaj) na delu stavbe, kjer je načrtovana dograditev, bodo tako še komaj štiri leta stara okna najbrž morali odstraniti … Monika Horvat Foto: MH Vrtec poka po šivih. Takšen je pogled na pretesne in zastarele igralnice. Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 torek z 31. maja 2022 Slovenija z Poziv za dodaten denar in podaljšanje rokov izgradnje dnevnih centrov Bodo zavodi ostali brez koncesij in dnevnih centrov za starejše? Za dokončanje gradnje dnevnih centrov in začasnih namestitev za starostnike je država socialno-varstvenim zavodom, ki so bili lani uspešni na razpisu REACT, določila precej kratke roke. Do konca letošnjega leta morajo pridobiti uporabno dovoljenje, čeprav se nekateri s potencialnimi izvajalci šele dogovarjajo in pogajajo. Prav zato pristojno ministrstvo pozivajo, naj roke podaljša in zaradi dviga cen v gradbeništvu zagotovi dodatni denar. Po nekaterih ocenah bi potrebovali vsaj še tri mesece in 17,6 milijona evrov. Lani je država s pomočjo lastnih in evropskih sredstev podelila več deset milijonov evrov za izboljšanje bivalnega okolja starostnikov. S podeljenimi koncesijami so upali na 1100 novih mest v domovih upokojencev. Razpis se je zaključil junija 2021, gradnja pa bi morala biti dokončana do konca letošnjega leta. Marsikje, med drugim tudi na Hajdini, še vedno niso izpeljani niti vsi birokratski postopki, kar je začetek gradnje precej oddaljilo od prvotnih planov. Apele za spremembo terminskih planov so izbrani koncesionarji že večkrat posredovali državi. Bodo tistim, ki ne bodo dokončali gradbenih del, odvzeli koncesije? Skladno s sklenjeno pogodbo o koncesiji se koncesionarju rok za začetek opravljanja koncesije sicer lahko podaljša iz objektivnih razlogov, na katere sam ni mogel vplivati. »V tem primeru mora predložiti dokazila, iz katerih je razvidno, da je v zamudi zaradi objektivnih razlogov, nov terminski plan in novo garancijo za dobro izvedbo posla. Če koncedent presodi, da so razlogi za zamudo upravičeni in da je koncesionar naredil vse, kar je v njegovi moči, da do zamude ne bi prišlo, izda odločbo, s katero začetek opravljanja koncesije podaljšamo. Po izdani odločbi koncesionar in koncedent skleneta še aneks k pogodbi o koncesiji, kjer je določen nov datum začetka opravljanja koncesije. V primeru, da je koncesionar v zamudi pri izvajanju terminskega plana več kot 90 dni in ne izkaže objektivnih razlogov za zamudo, koncedent začne postopek odvzema koncesije,« po- Črpanje denarja na Ptuju ni ogroženo V ptujskem Domu upokojencev, ki prostore za dnevne in začasne namestitve ureja v Žabjaku, se pobudi za podaljšanje rokov izgradnje in doplačila pridružujejo. Lani so iz omenjnega razpisa prejeli 1,4 milijona evrov. Direktorica Vesna Šiplič Horvat pravi, da dela v Žabjaku tečejo skladno s terminskim planom: »Naša pogodba z izvajalcem je takšna, da bodo dela zaključena pravočasno. Črpanje denarja ni ogroženo.« Foto: arhiv M24 Ponekod strojev še niti pognali niso, z obsežno gradnjo pa bi morali po razpisu zaključiti do konca leta. Ministrstvo prejema številne apele za podaljšanje rokov in zagotovitev dodatnega denarja. jasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Morebitno podaljšanje rokov je torej možna opcija, a mora z njo soglašati Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Skupnost: časa in denarja je premalo V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozarjajo, da prekratki roki za dokončanje del ter visoka rast cen gradbenega materiala in storitev ogrožajo izvedbo vseh omenjenih projektov. »25 socialnovarstvenih zavodov, ki so sodelovali v anketi, za dokončanje zastavljenih projektov potrebuje najmanj tri dodatne mesece in približno dodatnih 17,6 milijona evrov. Glede na investicijsko dokumentacijo naj bi se cene dvignile za približno četrtino. Brez podaljšanja roka in dodatnega denarja bodo nekateri zavodi prisiljeni odstopiti od načrtovanih vlaganj, uporabniki pa bodo prikrajšani za nujno potrebne izboljšave in nove storitve,« pravi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti. Vse daljši dobavni roki in odstopi izvajalcev od že sklenjenih pogodb so realnost, s katero se redno srečujejo. Posledično nekateri ne bodo pravočasno dokončali zastavljenih projektov. »Ker bi v tem primeru morali vračati pridobljen Ptuj z Na delu Mariborske nov asfalt Benedikt z Večgeneracijski center dobro zaživel Preplastili 230 metrov Več solidarnosti na podeželju Cestno podjetje Ptuj (CPP) je minuli teden na Mariborski cesti preplastilo 230 metrov dolg cestni odsek, od pošte v smeri Hajdine. Zaradi del so na mestni vpadnici, ki je prometno zelo obremenjena, nastajale dolge kolone. Promet je bil urejen enosmerno s semaforji. Prebivalstvo se povsod stara, zato je vprašanje, kako vključevati starejše in poskrbeti za njihovo aktivno sodelovanje v družbi, pomembna prednostna naloga. Zavod PIP jer skupaj z Občino Benedikt organiziral razpravo o medgeneracijski solidarnosti s poudarkom na vprašanju, ali so manjša podeželska območja v primerjavi z večjimi urbanimi v prednosti pri njenem doseganju. Razprava je potrdila, da je ta solidarnost že tradicionalno močnejša na vasi, kjer generacije ene družine še vedno pogosto živijo skupaj, poleg tega so tudi skupnosti na podeželju bolj povezane med seboj. Potekala je v prostorih Večgeneracijskega centra Benedikt, ki so ga občani v letu in pol delovanja po besedah župana Milana Repiča dobro sprejeli in je lepo zaživel. »Skušamo delati projekte, za katere vemo, da si jih ljudje želijo, in opažamo, da so tudi na področju medgeneracijskega sodelovanja pripravljeni vložiti svoj trud in čas, saj v njem vidijo neko dodano vrednost.« Prikimal mu je Darko Kranjc iz Slovenske filantropije: »Medgeneracijski centri so prostor, kjer se ljudje srečujejo, družijo. Tako se socialno vključijo, hkrati pa dobijo pomoč, če jo potrebujejo. V te centre namreč zahajajo ljudje z različnimi težavami in izzivi. Tam se srečajo, najdejo sorodne duše, stran 8 se potolažijo, poveselijo in veliko težav se reši na ta način.« Samo zdravi smo lahko samostojni Tudi Milan Hlevnjak, predsednik Društva upokojencev Benedikt, je zadovoljen, da imajo v občini večgeneracijski center. »A dela ni malo. Ljudje so se namreč med pandemijo polenili in postali bolj pasivni, zato jih moramo animirati. Kljub temu smo veseli, da nam sledijo, zlasti pri rekreaciji, ki je nujno potrebna za vse generacije. Samo Podaljšanje rokov le ob soglasju SVRK Podaljšanje rokov za izvedbo projektov je možno na podlagi spremenjenih okoliščin in višje sile oz. izjemnih okoliščin, vendar zgolj do skrajnih rokov, določenih v razpisu. Primer takšne višje je sile npr. epidemija covida-19, vendar pa je za takšno odobritev treba pridobiti odločitev o podpori za spremembo javnega razpisa,« so pojasnili na socialnem ministrstvu. Ali bodo roke podaljšali ali ne, niso povedali, dodali pa so, da so upravičeni zavodi večinoma že izvedli postopke javnega naročanja ter pridobili ponudbe za izvedbo del. Ponekod dela že izvajajo, nekaterim se je z izvajalci uspelo dogovoriti za sprejemljivo ceno ali pa so še v postopku pogajanj. »V veliki večini so zavodi pridobili ponudbe, ki so v okviru razpoložljivih sredstev oz. nekaj nad njimi, kar rešujejo bodisi iz lastnih prihrankov ali pa s krediti. V okviru proračuna dodatnega denarja za sofinanciranje teh projektov nismo načrtovali in jih brez dodatnih prerazporeditev tudi ni na voljo,« o morebitnem zagotavljanju dodatnega denarja za začasne namestitve in dnevne centre odgovarjajo s pristojnega ministrstva. denar, jih to postavlja v finančno izredno tvegan položaj,« opozarja Sahernik. Dženana Kmetec če bomo zdravi, bomo lahko čim dlje samostojni, ne pa odvisni od sorodnikov oziroma družbe.« Medgeneracijska solidarnost je tema, ki zadeva celotno družbo, v današnjem času pa dobiva tudi vse večji pomen, so se strinjali sogovorniki. »Bolj kot kadarkoli prej danes potrebujemo razširjeno družino. Ekonomska situacija in pandemija, ki je to zadevo še zaostrila, ter časi, ki prihajajo in bodo zelo težki, narekujejo potrebo po medgeneracijskem sobivanju, medgeneracijski pomoči in medgeneracijski solidarnosti,« je poudarila Jana Goriup, predstojnica Katedre za socialno gerontologijo na Alma Mater Europaea. Ob koncu razprave so se gostje in obiskovalci strinjali, da je medgeneracijska solidarnost izziv, ki se ga je treba lotiti sistematično in z vpetostjo vseh ključnih deležnikov na lokalni, nacionalni in EU-ravni. Senka Dreu Foto: ČG Medtem ko je bila minuli teden zaradi del na cesti nepopisna gneča, so se konec tedna vozniki že vozili po novem asfaltu. Izvršni direktor CPP Boris Medved je povedal, da so izvedli rezkanje vozišča in ga na novo asfaltirali. „Šlo je za asfaltiranje obrabno-zaporne plasti v dolžini 230 metrov, dela smo opravili v okviru vzdrževanja, torej po koncesijski pogodbi. V petek smo izvedli asfaltiranje, sledita urejanje bankin in markacija talnih označb. Ocenjena vrednost del je 37.800 evrov, predvidoma jih bomo končali v tem tednu. Drugih posegov na tem odseku ceste za letos ne predvidevamo,“ je razložil direktor Medved. Na mestni občini Ptuj smo poizvedovali o načrtih za gradnjo manjkajočega pločnika ob Mariborski cesti, na levi strani vozišča v smeri iz Ptuja, prav na delu, kjer so cesto minule dni na novo asfaltirali. Pojasnili so, da ga za zdaj ni v planu. Dodali so še, da so pobudo za preplastitev Mariborske ceste in gradnjo manjkajočega dela pločnika v preteklosti večkrat podali na pristojne organe. MZ Uspeh le, če bo dobro za vse Prebivalstvene projekcije napovedujejo Sloveniji v prihodnjih desetletjih mesto v skupini evropskih držav z najvišjim deležem starejšega prebivalstva. Idejo, da sveta nismo dobili v upravljanje od naših prednikov, temveč smo si ga izposodili od naših potomcev, lahko uspešno povežemo z idejo medgeneracijske solidarnosti in sodelovanja. Foto: Občina Benedikt torek, 31. 5. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo torek z 31. maja 2022 Slovenija z Bukve uničujejo žuželke in klima 9 Podravje z Višji zneski za vzdrževanje gozdnih cest razburjajo lastnike gozdov Če morajo plačati kmetje, naj še gobarji Bukovim gozdovom grozi uničenje Po vsej Sloveniji se je letos v gozdovih močno povečalo število škodljivcev, ki napadajo bukova drevesa. Tudi v nekaterih območjih Haloz ni nič drugače. Drevesa so bila že spomladi videti takšna kot pozno jeseni, kar skrbi številne lastnike in občane. Vzroka za takšno stanje naj bi bila predvsem bukov rilčkar skakač in bukova listna uš, ki sta se zaradi milejših zim in višjih temperatur množično razmnožila. »Zadnji večji napad oz. razmah teh žuželk smo zaznali v letu 2009, vendar pa je bil takrat pol manjši kot letos,« je povedal revirni gozdar za Stoperce Gabrijel Cojzer in še dodal: »To ne pomeni, da se bo bukev posušila, bodo pa posledice na prirastu, saj bodo najbolj šibka drevesa odmrla. Panike in strah torej nista potrebna, je pa razširitev žuželk opomnik ljudem o posledicah klimatskih sprememb, ki spreminjajo podobo narave.« Tudi revirni gozdar za območje Žetal Janko Vidovič miri: »Bukova drevesa so v dobrem stanju, so zdrava in kakovostna. Gre za posamezne primere in menim, da alarmantnega stanja pri nas ni.« Precej slabše pa je očitno stanje na celjskem območju. Marko Lekše s celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je povedal: »Najmočnejše napade obeh škodljivcev opažamo v okolici Celja, Laškega in Rogaške Slatine. Napadi so opazni tudi v okolici Slovenskih Konjic, vendar v manjšem obsegu. Kljub dramatičnemu videzu dreves izkušnje kažejo, da bukev ni bistveno prizadeta. Ob močnem napadu, kakršen je letos, se sicer zmanjša letni prirast, a drevesa niso življenjsko ogrožena.« Foto: N. Ogris/M24 Dolgoročno opazne poškodbe bukovih dreves A dejstvo je, da zadnjih nekaj let po vsej Sloveniji in širše po Evropi navadna bukev opazno hitro hira. Ta pojav že nekaj let spremlja dr. Nikica Ogris iz Gozdarskega inštituta Slovenije. Stanje gozdov preučuje že od leta 1985. Z vidika zdravja gozdov sta najbolj zanimiva osutost krošnje in obseg poškodbe, pravi Ogris. Drevo, pri katerem ocenijo 25 % ali manj osutosti, štejejo za zdravo, če pa je ocena 30 % in več, ga uvrščajo med poškodovana. »Leta 2020 je povprečna osutost navadne bukve in smreke presegala 30 %,« ugotavlja Nikica Ogris. Natančni vzroki splošnega slabšanja zdravstvenega stanja še niso znani Navadna bukev je v naših gozdovih najpogostejša in najbolj razširjena drevesna vrsta, saj po podatkih iz leta 2020, ki jih je zbral zavod za gozdove, predstavlja 32,9-odstotni delež v skupni lesni zalogi. »Natančnih vzrokov splošnega slabšanja zdravstvenega stanja bukve po vsej Sloveniji še ne poznamo,« pravi Ogris in dodaja, da se je povprečna osutost bukove krošnje od leta 1993 do 2020 povečala s 13,9 na 32,2 %. Če se bo to gibanje nadaljevalo, lahko pričakujemo množično sušenje bukve do konca stoletja, domnevno pa že prej, napoveduje. »Domnevamo, da je hiranje bukve posledica podnebnih sprememb, višjih temperatur, pogostejših sušnih stresov, milih, toplih in suhih zim, sušnih pomladi, poznih pozeb, poletnih vročinskih valov, neenakomerne razporeditve padavin ter sočasnega delovanja škodljivcev. Vse to domnevno povzroča bolezen, ki se izraža kot hiranje, kar še ni raziskano,« ugotavlja strokovnjak in dodaja, da bi za dolgoročnejše načrtovanje gospodarjenja z bukvijo morali poznati vzroke njenega hiranja. V Sloveniji naj bi jih podrobneje raziskali v projektu Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v različnih scenarijih podnebnih sprememb. Mojca Vtič, Tatjana Cvirn Finančna uprava je letos poskrbela za povišanje pritiska pri kmetih, ki so tudi lastniki gozdov. Nekaterim je izdala napačne izračune za odmero davka iz kmetijstva, manjši infarkt pa so lastniki gozdov doživeli, ko so videli še znesek za plačilo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Zneski so v primerjavi z leti poprej nekajkrat višji. Po krajšem razburjenju je sredi maja finančna uprava sporočila, da je pri nekaterih lastnikih gozdov prišlo do napačnega izračuna. Zneski na letošnjih položnicah za plačilo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest so nekajkratniki lanskih zneskov. »Lani sva skupaj z ženo kot solastnico plačala 34 evrov, letos pa 100 evrov poračuna za lansko leto in 88 evrov za letošnje leto, skupaj torej skoraj 200 evrov za skupno 500 metrov gozdne ceste,« je zvišanje s konkretnimi številkami razkril Izidor Štajnberger, tajnik Strojnega krožka Žetalanec in lastnik 17 hektarjev gozdov iz Žetal. Tudi Franc Stojnšek iz Nadol, ki gospodari na šestih hektarjih gozdov, je bil presenečen nad izrazito podražitvijo. Ali je bil njegov izračun napačen, še ne ve. »Nobenega obvestila nisem prejel, vse, kar vem, vem iz medijev.« Lastnik 17 ha gozdov iz Žetal Izidor Štajnberger je k razmišljanju o višini plačila pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest dodal: »Ne razumem, zakaj smo vedno le kmetje tisti, ki smo na udaru, naj še gobarji in drugi plačujejo uporabo gozdnih cest, če jih že koristijo, tako kot imajo to urejene nekatere druge evropske države.« Tudi na KGZS opozarjajo, da ne razumejo rešitve, ki povečevanje zneskov za vzdrževanje gozdnih cest v večini prenaša zgolj na pleča lastnikov gozdov. »Zavedamo se, da so sredstva za vzdrževanje gozdnih cest potrebna, vendar predlagamo spremembo sistema pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki bo predstavljal manjšo finančno obremenitev za lastnike gozdov.« Foto: KGZS Pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest morajo plačati tudi tisti lastniki gozdov, ki nimajo ceste do svojih gozdov. Nič več bombončkov iz obdobja epidemije Ne glede na pravilnost ali napačnost izračuna pa bo znesek letos višji. Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest se določi v višini 14,7 % od katastrskega dohodka zasebnih gozdov ter v višini 20 % katastrskega dohodka, ko gre za državne gozdove. Lani so kmetje in podjetja prispevali 2,8 milijona evrov za vzdrževanje gozdnih cest in vlak, letos se pričakuje, da bo zbranega več denarja. Zakaj? V času epidemije je namreč veljal zakon o interventnih ukrepih za omilitev drugega vala epidemije, ki je določal, da se upošteva za polovico znižani katastrski dohodek gozdnih zemljišč. Letos omenjena določba ne velja več, zato se pri odmeri pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest za leto 2021 lastnikom gozdov upošteva katastrski dohodek gozdnih zemljišč v višini 100 %, so pojasnili na kmetijskem ministr- stvu. To pomeni, da če je lani kmet plačal 50 evrov, bo letos najmanj 100 evrov. Ob tem je zanimivo, da so pristojbino za vzdrževanje cest dolžni plačevati tudi tisti lastniki gozdov, ki gozdne ceste do svojega gozda sploh nimajo. Plačila pristojbine pa so opravičeni lastniki varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, ki so razglašeni s predpisom vlade, in od gozdov v območjih, ki s cestami niso odprta. Šteje se, da območje ni odprto s cestami, če je večje od 100 ha in je povprečna spravilna razdalja več kot 1200 m in več kot 800 m za spravilo z žičnico. Pristojbino lastniki gozdov plačajo finančni upravi, ki jo nato na podlagi razdelilnika iz uredbe razdeli na občine, ki zagotavljajo izvedbo vzdrževanja gozdnih cest ne glede na lastništvo (izbira izvajalca, pogodba, plačilo …). Naloga Zavoda za gozdove Slovenije pa je, da pripravi letni program vzdrževanja gozdnih cest in izvaja nadzor nad opravljenimi deli. Pravilnost odločbe je mogoče preveriti na eDavki Zaradi napačnega zajema podatkov so na Fursu napačno izračunali tudi višino davka, ki ga morajo kmetje plačati na podlagi katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč. Finančna uprava je 6. maja izdala 184.564 odločb o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2021. Za nekatere zavezance je FURS prejel napačne vhodne podatke, in sicer je bil napačen podatek o višini katastrskega dohodka od gozdnih zemljišč, posledično je bil izračun pri nekaterih kmetih napačen. Čigava odločba o odmeri davka iz kmetijstva za leto 2021 je bila napačna, lahko odslej kmetje preverijo na spletni strani eDavki, tako da vnesejo svojo davčno številko. Davčni zavezanec, ki se z odločbo ne strinja, hkrati pa ne bo prejel nove odločbe, mora vložiti pritožbo. Rok je do vključno 6. junija. Mojca Vtič Lenart z Živahna sejemska dejavnost na desetem KOS-u Najprej jedi iz vrtnin, nato še gibanica Minuli konec tedna so na lenarškem Hipodromu Polena po dveh letih premora znova organizirali Kmetijsko-obrtniški sejem – KOS. Direktor sejma Franc Lovrenčič se je veselil dobre udeležbe, že pred začetkom sejma pa obljubil pester spremljevalni program. Letošnja osrednja tema je bil posvet o slovenskem kmetijstvu po letu 2023, v okviru sejma pa sta potekala tudi dva festivala, Festival slovenskogoriške gibanice in Festival zelja, repe in fižola. Strokovna komisija je že pred sejmom ocenila 10 prispelih vzorcev gibanic. Kraljica gibanic je z 19,5 točke postala kulinarična poslastica Andreje Bunderla iz Spodnjih Žerjavcev, ki je na sejmu tudi prejela posebno priznanje. Na Festivalu zelja, repe in fižola so dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci skupaj s profesorico Zdenko Mesarič pripravili nabor jedi iz fižola, repe in zelja, ki jih je bilo nato mogoče poskusiti, poleg tega so si lahko obiskovalci domov odnesli tudi najljubše recepte. Omenjenim zelenjadnicam je bil posvečen še strokovni posvet pod vodstvom mariborske kmetijske svetovalke Miše Pušenjak, predstavljene so bile tehnologije pridelave in predelave vrtnin v Slovenskih goricah, organizirali so tudi kulinarične delavnice na temo vrtnin. Poleg kmetijske mehanizacije in obrtnih izdelkov so si obiskovalci lahko ogledali razstavo malih živali, trening psov, tekmovanje v kuhanju štajerske kisle župe, na sporedu je bil vinski dan ter še veliko druge animacije za stare in mlade. SD Foto: SD Na lenarškem kmetijsko-obrtnem sejmu je bil del programa namenjen najmlajšim. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Naše prireditve 10 Cerkvenjak, Sveti Andraž torek, 31. 5. 2022 stran 10 torek z 31. maja 2022 z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 8. sezona Sponzorji prireditve Veselje in navdušenje mladih pevcev Na polfinalni oder stopajo že zadnji tekmovalci. Izbrali jih bomo še na treh osnovnih šolah z našega območja. Zadnjo sredo v maju so se na valovih Radia Ptuj in na Facebook profilu Radia Ptuj predstavili pevski talenti iz občin Cerkvenjak in Sveti Andraž, ki obiskujejo OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matično šolo Cerkvenjak in POŠ Vitomarci. Foto: Črtomir Goznik Stefania Uršič, 3. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Lučke (Polkaholiki, BQL) Foto: Črtomir Goznik Špela Grmič, 3. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Tisoč let (Maraaya) Foto: Črtomir Goznik Tinkara Kocuvan in Nuša Borko, 3. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Ljubi, ne ljubi me (Nika Zorjan) Polfinalisti so: Gašper, Taja in Neja Iz OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matične šole Cerkvenjak, bo v polfinalu iz mlajše kategorije zapel Gašper Firbas. Izbral si je narodno-zabavno pesem V dolini tihi. V starejši kategoriji se mu bo pridružila Taja Pučko s pesmijo Za naju. Iz POŠ Vitomarci, ki je sodelovala le s pevci od prvega do petega razreda OŠ (mlajša kategorija), pa bo v polfinalu nastopila Neja Pučko s pesmijo To mi je všeč. Foto: Črtomir Goznik Lina Antonič, 4. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Prva ljubezen (Lina Koduzovič) Foto: Črtomir Goznik Lara Lajh, 4. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Poljub na klopci (Nina Pušlar) Foto: Črtomir Goznik Nika Paluc in Ela Hameršak, 5. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Obujem nove čevlje (Maraaya) Peli so: OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak: Stefania Uršič, Špela Grmič, Nuša Borko in Tinkara Kocuvan, Lina Antonič, Stella Horvat, Lara Lajh, Matilda Uršič, Gašper Firbas ter Nika Paluc in Ela Hameršak v mlajši kategoriji, v starejši pa: Zala Anželj in Taja Pučko. POŠ Vitomarci: Oliver Berlak in Maj Kokol, Zala Černel in Lana Lozinšek, Neža Druzovič, Hana Kovač ter Neja Pučko v mlajši kategoriji. Foto: Črtomir Goznik Matilda Uršič, 4. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Povej, povej (Polkaholiki) Foto: Črtomir Goznik Zala Anželj, 7. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Za naju (Nina Pušlar) Foto: Črtomir Goznik Stella Horvat, 4. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Dan ljubezni (Pepel in kri) Foto: Črtomir Goznik Gašper Firbas, 5. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem V dolini tihi (Lojze Slak) Foto: Črtomir Goznik Taja Pučko, 9. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Za naju (Alya) Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 torek z 31. maja 2022 Skupaj so sestavili šestnajst všečnih nastopov, med katerimi so bili tudi štirje dueti. Med dvajsetimi nastopajočimi pa so bili tudi trije fantje. Razveseljivo je, da so letošnji pevski oder iz občin Cerkvenjak in Sveti Andraž v večini sestavili mladi pevci, ki so v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v tej sezoni nastopili prvič. Nastopili so z največjim žarom in veseljem, četudi je to bilo zanje povsem novo okolje, nova preizkušnja. Vsem je veliko pomenilo to, da so jih spremljali domači in da so drug drugega navdušeno podpirali in spodbujali, da so resnično zapeli po najboljših močeh. Svoje pa sta prispevali tudi šoli in učitelji, ki so jim pomagali pri pripravah na nastop. Mladi pevski talenti pa imajo tudi polno podporo občin in njihovih županov, ki so nadvse ponosni na nov talentirani mladi pevski rod. Iz OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matične šole Cerkvenjak, bo na polfinalnem odru iz mlajše kategorije zapel Gašper Firbas. Izbral si je legendarno narodno-zabavno pesem Lojzeta Slaka V dolini tihi. Iz starejše kategorije se mu bo s pesmijo Za naju pridružila Taja Pučko. POŠ Vitomarci, ki je sodelovala le z mlajšo kategorijo pevskih talentov, pa bo predstavljala Neja Pučko, ki bo zapela pesem To mi je všeč. V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo občina Sveti Andraž sodeluje nepretrgoma že vrsto let. „Da ostajamo zvesti projektu nas je prepričalo predvsem to, da ob spremljanju prireditve vidimo, kakšen velik pomen ima dogodek za nastopajoče otroke, njihove starše, kakor tudi za vse, ki dogodek spremljajo. Lepo je videti, da otroci radi pojejo in nastopajo, tudi kljub temu, da niso vrhunski pevci. S tem zagotovo pridobivajo tudi na samozavesti in urijo javno nastopanje, ki jim bo koristilo v življenju. Prav tako je izjemno lepo videti, kako se tekmovalci medsebojno spodbujajo in ni čutiti pretirane tekmovalnosti, ampak so ponosni na vsak nastop sovrstnikov. Nekateri otroci že več let nastopajo, vsako leto znova komaj čakajo na dogodek in zagotovo jim tega doživetja in izkušnje ne bomo odvzeli. Otroci skozi nastope tudi krepijo svojo samozavest, urijo svoje glasilke in z nastopi pripomorejo tudi k promociji in prepoznavnosti naše občine. Zavedamo se, kako pomembno je v teh časih, ko je tuja glasba zelo popularna, ohranjati ljubezen do slovenskih pesmi in slovenske besede. V naši občini Sveti Andraž za to poskrbimo tudi na lokalnih dogodkih, kjer v program vedno vključujemo slovenske pesmi,“ je o sodelovanju v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ter o pomenu tega za mlade pevske talente in občino povedala županja Sv. Andraža Darja Vudler Berlak. Nastope mladih pevcev OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matične šole Cerkvenjak in POŠ Vitomarci, je v celoti tudi spremljala ter tako v živo doživela utrip projekta, ki tudi v tej sezoni poteka pred radijskimi mikrofoni Radia Ptuj in v katerem letos mladi pevci pojejo v živo, ob tem pa je njihove nastope mogoče v živo spremljati tudi na Facebook kanalu Radia Ptuj. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo tudi v občini Cerkvenjak že nekaj let z veseljem podpirajo. „Na tak način se lahko domači in širši slovenski javnosti predstavijo pevski talenti, ki bi drugače morali iskati druge poti za svojo uveljavitev. Velikega pomena pa se mi pri tem, kot bivšemu pedagogu, tudi zdi, da otroci oz. učenci zapojejo slovenske pesmi, ki so zares lepe in melodične. Na tak način pri mladih še bolj vzpodbujamo spoštovanje do našega slovenskega jezika, slovenske glasbe in narodne zavednosti nasploh. Čestitke vsem, ki se trudijo pri izvedbi tega lepega pevskega in mladim zanimivega projekta,“ pa je povedal župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc. MG Sponzorji so bili: občina Cerkvenjak, občina Sveti Andraž, Ecoagro (generalni sponzor), Lunos, Bernjak gradbeništvo, Talum in Sazas. COLOR CMYK stran 11 Naše prireditve 11 Z>//EWK^>h a>/ZĂĚŝĂͲdĞĚ ŶŝŬĂWƚƵũ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞŽĚϯϬ͘ϲ ͘Ͳϯ͘ϳ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵ ǎďŝ Foto: Črtomir Goznik Oliver Berlak in Maj Kokol, 3. razred, POŠ Vitomarci, pesem Budala (BQL) MXQLMDVH]QDPLSRGDMWHQDSRSRWRYDQMHSR',¦(o,LQ 1(½1,3529$16,UD]QROLNLSRNUDMLQLVVOLNRYLWLPKULERYMHP RËDUOMLYLPLVLYNLQLPLSROMLSUHSRMHQL]RPDPQLPLGLĄDYDPL LQGLYMHURPDQWLËQLPLUHQHVDQËQLPLJUDGRYL Foto: Črtomir Goznik Zala Černel in Lana Lozinšek, 3. razred, POŠ Vitomarci, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda) 9PHVWX*RUGHVVLERPRRJOHGDOLQDVWUPLKWHUDVDK]JUDMHQUHQHVDQþQLJUDGLQFHUNHYV VWROSLþL96HQDQTXHERPRRELVNDOLFLVWHUFLMDQVNRRSDWLMRNLVWRMLYR]NLGROLQLPHGVLYNLQLPLSROML0HVWQRVUHGLãþH$UOHVDQDPERSUHGVWDYLORNDWHGUDOR6W7URSKLPHDP¿WHDWHUNL MHãHGDQHVSUL]RULãþHUD]OLþQLKSULUHGLWHYWHUSULYODþQHWUJH.DYLFRPRUGDVSLMHWHYNDYDUQL &DႇHGX1XLWNLMRMHYYHþQRVODYRSRQHVHO9DQ*RJK90DUVHLOOXQDMVWDUHMãHPLQGUXJHP QDMYHþMHPPHVWXWHUQDMYHþMHPSULVWDQLãþXY)UDQFLMLERPRLPHOLþDV]DUD]LVNRYDQMH]DQLPLYLKXOLFNLSULþDMRRãWHYLOQLKGRJRGNLK2GWRGMHSURVWRYROMFHNRQHFVWROHWMDY3DUL] YRGLODUHYROXFLMDQDSURPHQDGQLXOLFL/D&DQHELqUHSDMHELODWHQWDWQDSUYHJDNUDOMD.UDOMHYLQH-XJRVODYLMH$OHNVDQGUD.DUDÿRUÿHYLüD =DGQMLGDQVHERPRVSUHKRGLOLSRPHVWXIRQWDQ$L[HQ3URYDQFHREþXWLOLåLYOMHQMHNRWMHELOR QHNRþLQQDþXGRYLWLWUåQLFLNXSLOLSURYDQVDOVND]HOLãþD9RåQMDþH]$]XUQRREDORQDVERSULSHOMDODYPHVWR*UDVVNMHUERPRRELVNDOLRSRMQRSDUIXPHULMR)UDJRQDUG Foto: Črtomir Goznik Neža Druzovič, 5. razred, POŠ Vitomarci, pesem Zate dovolj (Nika Zorjan) Foto: Črtomir Goznik Hana Kovač, 5. razred, POŠ Vitomarci, pesem Ta svet ne zna živet (Nina Pušlar) CENA 295 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚ ŚŽƚĞůĂΎΎΎ͕ϮdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕njƵŶĂŶũŝ ŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũŽƉŽƚŽǀĂŶũĂ͘ ^ƉůŽƓŶŝƉŽŐŽũŝƐŽƐĞƐƚĂǀŶŝĚĞůƉƌŽŐƌĂŵĂ͊ Foto: Črtomir Goznik Neja Pučko, 5. razred, POŠ Vitomarci, pesem To mi je všeč (Nina Pušlar) =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 torek z 31. maja 2022 Ptuj z Boštjan Zupanič z novo pesniško zbirko Spodnje Podravje z Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj Rime življenjskih trenutkov Mladi ne poznajo trobil in pihal Tretja pesniška zbirka Boštjana Zupaniča, diplomanta marketinga, doma iz Lovrenca na Dravskem polju, ki si kruh služi kot učitelj smučanja in plavanja, ima pomenljiv naslov Morje. Pred kratkim jo je v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju predstavil tudi ptujskim ljubiteljem poezije. Nekaj pesmi je posvečenih morju, ena ima tudi naslov Morje, sicer pa je to zbirka hrepenenja. Gre za ekspresivne pesmi, nagovarja ga tudi lepota narave, nekaj je tudi ljubezenskih in premišljeno religioznih pesmi, lahkotnih. „Moje prve pesmi so povsem spontano nastale v letih 1995/96. Po sedmih letih pesniške suše sem ponovno začel pisati, nastalo je 40 pesmi. Odložil sem jih v mapico, leta 2010 pa sem v Temah Ptuj srečal Esada Babačića, s katerim sva se zapletla v pogovor. Čez dva dni sva se ponovno srečala, ko je prinesel majice Sare Isaković in majice Verjamem v svoj koš, tvoj met lahko odloči vse. To je name tako močno delovalo, da so me te majice začele zanimati. Nato sva z Esadom tudi začela sodelovati v tem projektu. On me je v resnici nagovoril, ko je dejal: piši pesnik, imaš talent! Če me ne bi nagovoril, jih morda ne bi zapisal. Nastala je prva pesniška zbirka Jagode ne gledajo na linijo, izšla je leta 2015, Esad Babačić je bil moj mentor. Leta 2018 je izšla druga zbirka z naslovom Angel, ki je posvečena Esadu Babačiću in Dejanu Zavcu, s katerim sem tudi preživel veliko časa. Z veseljem se spominjam teh časov,“ svoje pesniško ustvarjanje predstavi Boštjan Zupanič. Včasih piše zjutraj, ko zapisuje sanje ali tok misli, piše tudi v kakšnih težkih trenutkih, med sprehodom, v avtomobilu, vendar ne med vožnjo. „Ideje se pojavijo med vožnjo, takrat se ustavim in jih zapišem v beležko ali pa kar v telefon. Ko enkrat začutim, da bi lahko pesmi izdal, jih izberem. Za tretjo pesniško zbirko sem jih večinoma izbral sam, nato pa poslal pesnici, tudi moji učiteljici Alenki Rebula, da je vse skupaj pregledala ter mi tako pomagala pri končnem izboru za to stran 12 Danes so mladi ob rednem šolskem delu vpeti tudi v številne obšolske dejavnosti. Po mnenju strokovnjakov so dodatne dejavnosti za otroke dobre in pozitivne, saj razvijajo njihove potenciale, pridobivajo nova znanja in kompetence. Nikakor pa ne smejo biti otroku v breme, ampak v veselje. Ponudba različnih popoldanskih aktivnosti je res izjemno pestra in raznolika. Med bolj priljubljenimi je prav gotovo obiskovanje glasbene šole, kjer se mladi učijo igranja instrumenta, petja in plesa. Na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj so pravkar v teku vpisi v njihovih 26 različnih programov. Skupno je na voljo kar 94 prostih mest. Kot je izpostavil ravnatelj Štefan Petek, so z vpisom, podobno kot lani, zelo zadovoljni, saj se je do danes prijavilo že 62 otrok iz ptujskih in okoliških osnovnih šol. »Na nekaterih programih je prijavljenih več kandidatov, kot je na voljo prostih mest. V takih primerih damo prednost bolj nadarjenim otrokom. Vsekakor si želimo, da bi se več mladih navdušilo za igranje trobil, pa saksofona in klarineta. To so zelo zanimivi in uporabni instrumenti, saj so del pihalnih orkestrov, ansamblov in folklornih skupin,« je poudaril Petek. Največji interes je tudi letos za igranje klavirja (18 prostih mest), Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj v šolskem letu 21/22 obiskuje 580 učencev. Tudi v prihodnjem šolskem letu ne bo število nič manjše. Mladi glasbeniki so po oceni ravnatelja Štefana Petka uspešno osvojili potrebno glasbeno znanje. Nekoliko manj je sicer bilo tekmovanj in glasbenih nastopov. Foto: ČG V Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj bodo v šolskem letu 22/23 vpisali nekaj manj kot 100 novincev. sledita kitara (6 prostih mest) in tolkala (4 prosta mesta). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bi sicer lahko odobrilo nekaj dodatnih mest (do največ 5), vendar je to mogoče samo za orkestrske instrumente. Slednji so že vrsto let med mladimi manj priljubljeni. Po oceni ravnatelja Petka je k temu veliko pripomogla tudi pop kultura, kjer so zastopani samo kitara, bobni, klavir, petje, … »Veliko otrok trobil in pihal sploh ne pozna, jih ni še nikoli slišalo ali videlo, zato je posledično tudi manj zanimanja za igranje teh instrumentov. Nam pa se seveda zgodi to, da je na splošno interesa za obiskovanje glasbene šole dovolj, po drugi strani pa je razporeditev po programih neenakomerna – na enih je vpisanih veliko preveč otrok, na drugih pa premalo,« je pojasnil sogovornik. Glasbeni preizkus je za igranje instrumenta obvezen Otroci, stari 5 in 6 let, se lahko udeležijo dveh programov: pred- šolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice, ki sta v prvi vrsti namenjena razvijanju glasbenega posluha. Tudi v novem šolskem letu bo mogoče obiskovati ure baleta, in sicer že od šestega leta naprej. Za omenjene programe ni sprejemnih preizkusov. V okviru nadstandardnega programa bodo izvajali jazz oddelek (klavir, saksofon, trobenta, kitara, bobni, petje) za kandidate z glasbenim predznanjem, primerljivim s štirimi letniki osnovne glasbene šole. Estera Korošec Ptuj z Večerna pesem 2022 Tehten, raznolik in zanimiv izbor pesmi Foto: Črtomir Goznik Boštjan Zupanič zbirko. David Bedrač je napisal spremno besedo in naredil jezikovni pregled. Spremno besedo je napisala tudi Ana Šešerko. Urednica je bila Katarina Rožanc, za naslovnico pa je zaslužna Ivana Kadivec, ki je prispevala tudi nekaj fotografij za zbirko. Nekaj fotografij pa je tudi mojih. Portret pa je delo Ane Skalje.“ Rimam se bo kmalu pridružila proza Boštjan je v bistvu samostojni podjetnik, ki mu znanje marketinga pomaga pri trženju samega sebe, kot pove. Komunicira z veliko šolami, v enem obdobju svojega življenja je tudi prodajal gledališke predstave. Sodeloval je s Samom M. Strelcem, Tino Gorenjak, Zvezdano Mlakar, Gorazdom Žilavcem in nekaterimi drugimi. Zdaj pa je predan svojemu daru, učenju smučanja in plavanja, kar si je vedno želel. Dela po celi Sloveniji, pozimi po različnih smučiščih. Ne privlačijo pa ga samo rime, te še vedno nastajajo po poti njegovega življenja in dela. Živi v Ljubljani. Želja je tudi, da bi opravil izbor svojih proznih tekstov. Z enim se je predstavil v prvi pesniški zbirki z naslovom Porivanje ob polnoči, povezan z zalitjem avtomobila v ptujskem podvozu. Pripeljala se je Tina Gorenjak in ga vprašala, ali potrebuje pomoč. In potem je postal prodajalec predstave I-Lutka ... Zdaj pa je napočil čas, da se bodo prvemu proznemu tekstu pridružili tudi drugi. Še prej pa Boštjanovo povabilo bralcem, ljubiteljem poezije, da vzamejo v roke tudi njegovo tretjo pesniško zbirko Morje. Pri tem pa naj sledijo besedam Davida Bedrača, ki je zapisal, „da mora bralec odpreti vse čute, še zlasti pa na široko odpreti 'vrata in okna' svojega srca, saj bo v tej pesniški zbirki našel veliko dobre hrane za svoje hrepeneče srce, ki se mu, pa če to priznamo ali ne, večkrat stoži po nekdanjih časih.“ MG V tednu ljubiteljske kulture je na Ptuju potekala območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin v organizaciji ptujske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Izvedli so jo v dveh delih, tudi s finančno podporo nekaterih občin s Ptujskega. V prvem delu so zapeli: MeCPZ sv. Marka Markovci, vokalna skupina Veseljaki KD Cirkulane, MePZ Gandin Hajdina, MePZ KD Alojza Štrafela Markovci, MePZ Društva žena in deklet Gerečja vas, Združeni MoPZ Rogoznica in MoPZ Talum, ŽePZ Društva prijateljev PMPO, Ženska vokalna skupina KD Leskovec, Ptujski kvartet DPD Svoboda Ptuj in ŽePZ KD Lilith. V drugem delu letošnje območne revije odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin pa so nastopili: MoPZ KD Grajena, Oktet Dornava, komorni zbor Glasis Markovci, MoPZ Jezero KD Budina-Brstje, MoPZ PGD Hajdoše, Komorni moški zbor Ptuj, vokalna skupina Cantilena KD Podlehnik, Opus 6 DPD Svoboda Ptuj in komorni zbor Kor Markovci. Nastope pevskih zborov in malih pevskih skupin je strokovno spremljala Janja Dragan Gombač. „Zborovska dejavnost je bila v času epidemije med najbolj oškodovanimi in zelo stigmatizirana. Še posebej so bili prizadeti zbori s starejšo populacijo, ki zaradi nevarnosti okužbe niso delovali daljša obdobja ali celo ves čas epidemije. Bolje so se znašle skupine, ki imajo v zasedbah več mladih in so si znale pomagati z elektronskimi mediji pri vajah preko video povezav in z drugimi oblikami. V manj strogih obdobjih pa so jim vaje v živo z maskami in morebitnimi testiranji predstavljale manjšo oviro. Vsekakor pa bo zborovska dejavnost posledice zapiranja javnega življenja in nedelovanja zborov čutila še več let. Med drugim se bo zaradi okrnjenega delovanja otroških in mladinskih zborov kazal tudi primanjkljaj, tako v kakovosti kot številu pevcev, ki naj bi se vključevali v odrasle zbore. Prav zato sta bili reviji odraslih pevskih zborov še posebno velik dosežek. Nekatere zasedbe so začele priprave, mogoče tudi v manj- šem številu, pred komaj dvema mesecema in kljub kratkemu času pripravile nove programe po najboljših močeh. Vsi zbori so pripravili tehten, raznolik in zanimiv izbor pesmi, ki kaže na sistematično in strokovno delo. Z nastopi so razveselili in prepričali publiko. Kar nekaj zasedb pa je pripravilo izjemne nastope na najvišjem koncertnem in tekmovalnem nivoju, ki so navdušili z odličnimi programi, prepričljivimi izvedbami in umetniškimi interpretacijami. Hvala vsem nastopajočim in veliko uspešnih in lepih trenutkov ob zborovskem prepevanju želim. Hvala pa tudi organizatorki za lepo in profesionalno izpeljane koncerte ter vso podporo, ki jo nudijo zborom,“ je po Večerni pesmi 2022 povedala njena strokovna spremljevalka. V tednu ljubiteljske kulture pa je v Mariboru potekalo že 27. tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2022, na katerem so se odmevno predstavili kar trije pevski zbori s Ptujskega: komorni zbor Kor Markovci, komorni zbor Glasis Markovci in vokalna skupina Cantilena Podlehnik. MG Foto: Črtomir Goznik Mešani pevski zbor Gandin Hajdina se je na letošnji območni reviji pevskih zborov in malih pevskih skupin prvič predstavil javnosti. Zborovodja je Uroš Sagadin. Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK Atletika Čeh v krog še tretjič v enem tednu Stran 14 Tenis Lani zmogla pet stopničk, letos dve - sledi močan zdrs Stran 14 stran 13 Rokomet Sezono kronale s pomembno zmago Stran 15 Nogomet Odličen zaključek Podvincev, Zavrča in Cirkulan Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet z NLB liga, 26. krog S čustvi nabito slovo na Hardeku Jeruzalem – Koper 29:29 (16:16) JERUZALEM: Skledar, Balent (2 obrambi), Lesjak (5 obramb); Mlač Černe 2, Bogadi 3, Čudič 2 (2), Voljč 2, Pungartnik, Fergola, Žuran 6, G. Hebar, Šulek, Pandev, Kosi 3 (2), Čirović 10 (1). Trener: Saša Prapotnik KOPER: Jelovčan (8 obramb), Logar (1 obramba), Morato; Žagar 6, Pavlović 2, Poklar 3 (1), Konjević 3, Moljk, Vujović 2, Smolnik 1 (1), Muminović 1, Zugan, Sanabor, Makuc 4, Kete 5, Breznikar 2. Trener: Bojan Čotar SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 11 (5); Koper 5 (2). IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Koper 8 minut. IGRALEC TEKME: Nik Čirović (Jeruzalem Ormož). Za zaključek sezone 2021/22 so ormoški rokometaši pred polnim Hardekom igrali neodločeno proti Kopru (29:29). Gostje so bolje odprli tekmo in že v 10. minuti povedli za tri zadetke (3:6). Največ težav domačinom sta povzročala vratar Rok Jelovčan in hitri ter spretni Matevž Žagar. Šele v zadnji tretjini 1. polčasa so Vinarji prvič povedli (11:10 v 20. minuti). Prednost bi lahko bila za Ormožane višja, a žal so gostitelji zapravili od osmih kar štiri sedemmetrovke (Bojan Čudič dvakrat, po enkrat sta bila nenatančna Tilen Kosi in Nik Čirović). Tako sta ekipi na odmor odšli poravnani (16:16). V 2. polčasu se je dogajala podobna zgodba kot v 1. polčasu. Koper je bil za odtenek boljši in zmeraj v NLB liga REZULTATI 26., ZADNJEGA KROGA: Jeruzalem Ormož – Koper 29:29 (16:16), Urbanscape Loka – Trimo Trebnje 27:30 (8:15), Slovenj Gradec 2011 – Gorenje Velenje 28:27 (15:16), Ljubljana – Dobova 35:30 (16:13), Celje Pivovarna Laško – Sviš Ivančna Gorica 34:26 (16:15), Riko Ribnica – Maribor Branik 34:27 (19:13), LL Grosist Slovan – Herz Šmartno 32:31 (18:20). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 2. TRIMO TREBNJE 3. GORENJE VELENJE 4. RIKO RIBNICA 5. SLOVENJ GRADEC 6. KOPER 7. URBANSCAPE LOKA 8. MARIBOR BRANIK 9. LL GROSIST SLOVAN 10. JERUZALEM ORMOŽ 11. DOBOVA 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 13. LJUBLJANA 14. HERZ ŠMARTNO 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 24 21 18 14 14 13 14 11 9 9 9 6 3 3 1 3 2 3 1 2 0 2 3 3 2 0 3 3 1 2 6 9 11 11 12 13 14 14 15 20 20 20 49 45 38 31 29 28 28 24 21 21 20 12 9 9 V 1. B SRL sta nazadovala Herz Šmartno in Ljubljana, nova člana lige NLB sta Krško in Krka. vodstvu z enim ali dvema zadetkoma. Pri Jeruzalemu so zaradi poškodbe ostali brez Roka Žurana, ki je blestel v prvem delu tekme s kar šestimi goli. Njegovo vlogo je odlično prevzel Nik Ćirović. „Bum bum Čiro“ je na koncu tekmo končal pri kar desetih doseženih golih! Primorci so v 51. minuti dosegli gol za +3 (24:27) in vse je že kazalo, da bo zmaga odpotovala na Obalo. Sledil je izjemno dramatičen zaključek tekme, kjer je Andraž Makuc pove- Foto: Črtomir Goznik Bojan Čudič se je od dresa Jeruzalema Ormoža poslovil po 19 letih neprekinjenega igranja. del Koper v rahlo vodstvo (28:29). Mladi vratar Kopra Luka Logar je ubranil strel Kosija z razdalje in gostje so 35 sekund pred koncem tekme krenili v nov napad. Sledila je minuta odmora koprskega stratega Bojana Čotarja, do konca tekme pa je ostalo natančno 25 sekund. Ormožani so s pokrivanjem po celem igrišču goste prisilili v napako, izkušenemu Tinetu Poklarju je žogo izbil Kosi, sledil je bliskoviti protinapad, kjer je David Bogadi podal Janu Mlaču Černetu, ta pa je zadel za zasluženo delitev točk. Ormožani so tako prvenstvo končali z 21 osvojenimi točkami (9 zmag, 3 remiji, 14 porazov) na 10. mestu. „Za nami je težka sezona. Začeli smo jo slabo, a se nato odlično pobrali in marljivo zbirali točke, vredne obstanka v ligi. Tudi nastopi v Evropi so terjali svoj davek, kar precej težav smo imeli tudi s poškodbami, skoraj polovica ekipe je prvič resneje igrala v 1. A-ligi. Ko na koncu potegnemo črto pod storjenim, smo lahko zadovoljni z 10. mestom. Še posebej pa smo zadovoljni, da smo v drugem delu prvenstva imeli vedno lepo polno dvorano Hardek. Na tekme prihaja vse več in več družin in to je za nas najpomembnejše, da ljudje vedo ceniti naš vloženi trud. O sestavi ekipe pa ob kakšni drugi priložnosti ... Verjamem, da smo tudi za novo sezono sestavili konkurenčno ekipo za elitno ligo. Seveda bo težko zakrpati luknjo ob odhodih Bojana Čudiča in Martina Hebarja, ampak moramo enostavno iti tudi preko tega,“ je po tekmi povedal predsednik kluba Mladen Grabovac. V vrstah Kopra so bili po izgubi točke kar nejevoljni. „Seveda smo razočarani, morali bi dobiti to tekmo. Videlo se je, da Ormožani niso pravi, da so psihično izčrpani po tisti čustveni bombi na samem začetku tekme ob slovesu od gospoda Čudiča. Zmaga na Hardeku šteje bistveno več kot zmaga kjerkoli drugje. Ob tej priložnosti bi pohvalil navijanje, ki je res eno najboljših v Sloveniji. Škoda, upam, da bo naslednje leto za nas bolje,“ je po koncu tekme dejal trener Kopra Čotar. Bomba čustev že na samem začetku Uradni del tekme se je začel zelo slovesno in je bil nabit z ogromno čustvi. Po predstavitvi obeh ekip se je prvi poslovil Tinček Hebar, ki je bil letos z 91 goli tretji strelec Ormoža. Starejši od bratov Hebar je eden izmed kvalitetnejših produktov ormoške rokometne šole v zadnjih petnajstih letih. Član Jeruzalema je od leta 2006, prvi nastop v članski ekipi je zabeležil leta 2016. Med člani je odigral sedem sezon, na 151 tekmah je dosegel 373 zadetkov. Levoroki Ormožan bo svojo športno pot nadaljeval v Gorenju iz Velenja. Nato so se luči v dvorani Hardek ugasnile in vse je bilo nared za prihod številke 10, Bojana Čudiča. Hugo, kot ga kličejo prijatelji, je najboljši strelec v zgodovini ormoškega kluba in 1. A državne rokometne lige. V 19 zaporednih sezonah v dresu Jeruzalema je svojo igralsko pot končal pri natančno 2522 zadetkih. V preteklosti je bil Čudič dvakrat najboljši strelec lige v sezoni. Je edini igralec z vsemi šestimi nastopi Jeruzalema v evropskih tekmovanjih, je lastnik vseh štirih bronov v zgodovini kluba – trikrat v pokalnem tekmovanju Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik in enkrat na državnem Na zadnji tekmi sezone so Ormožani do remija prišli v zadnjih tre- Tinček Hebar bo kariero nadaljeval v velenjskem Gorenju. Priložno- prvenstvu. Svojo igralsko pot stno darilo mu je predal predsednik kluba Mladen Grabovac. nutkih tekme. Drugače enostavno ni moglo biti … je sklenil pri 38 letih. Na prizorišče je prišel v spremstvu svojih hčera Zoje, Ule in Ele. Za slovo je prejel številna priznanja s strani Občine Ormož ter župana Danijela Vrbnjaka, bivšega predsednika kluba Martina Hebarja, aktualnega predsednika Mladena Grabovca, iz strani Rokometne zveze Slovenije ga je nagradila Anja Frešer, svoje so s spominsko sliko dodali še navijači Ormožani, ki so slavili 30-letnico obstoja. Čez celotno tekmo je odmevalo „Hugo majstore“ ... Seveda brez solza enostavno ni šlo, toliko objokanih obrazov Hardek še ni doživel in vprašanje je, ali jih sploh še bo kdaj. „To je konec ene in čas za drugo zgodbo. Še vedno se vidim v rokometu, upam, da v Ormožu, ampak pač na drug način in ne kot igralec. Hvala vsem, ki ste me s tem dogodkom tako lepo presenetili. Seveda ni šlo brez solz, tudi športniki smo čustveni in to zelo. Hvala prav slehernemu, ki je danes obiskal Hardek. Moj Hardek. Devetnajst let,“ je ob slovesu od aktivnega igranja povedal Hugo. V taboru Jeruzalema upajo, da Čudič ostane vpet v delo kluba še naprej, mogoče tudi kot trener. In za konec: odšel je eden in edini, gospod Bojan Čudič, v prvi vrsti fantastičen človek, šele nato odličen rokometaš. Hvala za vse prelepe trenutke, ki so za nami. Za konec pa še čestitke najboljšim rokometnim navijačem v državi, Ormožanom. 30 let je izjemno dolga doba, v tem času se je od nas poslovilo že kar nekaj legendarnih navijačev, ki bi dali vse za navijanje in rokometni klub. Tudi ti so bili v petek prisotni na Hardeku, vendar v drugi obliki. Hvala Ormožanom, ki so prav tako zaslužni za številne uspehe Jeruzalema. Uroš Krstič Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 torek z 31. maja 2022 Atletika z Miting v Slovenski Bistrici Čeh v krog še tretjič v enem tednu - tokrat že s težkimi nogami ... Aktualni najboljši športnik Miting v Slovenski Bistrici, rezultati: MO Ptuj Kristjan Čeh je disk, moški: v zadnjih osmih dneh 68,19 nastopil na treh zaporednih 1. Kristjan Čeh (Ptuj) 2. Martin Marković (Hrvaška) 62,39 tekmovanjih: po zmagoslavju 3. Carmelo Musci (Italija) 58,34 na tekmi diamantne lige 100 m, moški: 1. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 10,69 v Birminghamu (71,27 m 2. Gal Kumar (Olimpija) 10,83 – najboljši letošnji izid in 3. Žiga Benko (Kladivar) 11,07 deseti najboljši izid vseh časov) in zmagi na domačem so me po dveh zaporednih nastopih že pošteno bolele. Prav zaradi mitingu na Ptuju (69,20 m) tega sem zelo zadovoljen in vesel, je v soboto nastopil še na da sem kljub temu dobro metal. mitingu v Slovenski Bistrici. Kljub slabemu vremenu v krogu za izmet ni drselo,« je po tekmovanju Njegove zmage ni mogel v Slovenski Bistrici dejal Čeh in se ogroziti nihče, v borbi za nato dotaknil še načrtov za nasledčim boljši izid je tudi tokrat nje dni: »Sedaj odhajam v Estonijo, zmogel odličnih 68,19 m. nekaj dni bova delala s trenerjem Kljub nekoliko kislemu vremenu je Kristjan v krog za izmet stopil šestkrat in nanizal naslednjo serijo: prestop, 67,90 m, 66,21 m, prestop, 68,19 m in 67,08 m. »Super je, da sem konstantno dosegal zelo dolge mete. Pred tekmo sem bil že precej utrujen, noge Gerdom Kanterjem. Potem me 5. junija čaka miting diamantne lige v Maroku (Rabatu) in nato še v Italiji (Rimu). Na žalost pa sem moral odpovedati nastop na sredozemskih igrah v Alžiriji, prepozno sem namreč ugotovil, da je to kar daleč, preveč bi bilo potovanj in stresa. Prioriteta je svetovno prvenstvo, ne želim, da bi bil tam utrujen.« V Slovenski Bistrici je znova zelo dobro nastopil član AK Ptuj Anej Čurin Prapotnik. Mladi šprinter je zmagal v teku na 100 metrov s časom 10,69 s. To je sicer precej slabši rezultat, kot ga je dosegel pred dnevi na Ptuju, a tokrat veter ni bil v pomoč, ampak je nastopajočim s hitrostjo 0,2 m/s tokrat pihal celo v prsa. Iz AK Ptuj je Sara Šeruga v teku na 100 metrov (13,17 s) osvojila 23. mesto med 45 nastopajočimi. Izmed preostalih najboljših slovenskih atletov in atletinj je Agata Zupin (Velenje) v vlažnem in dokaj hladnem vremenu za ta čas na 400 m ovire prepričljivo zmagala s 56,84 sekunde, Neja Filipič (Mass) pa v skoku v daljino s 6,46 metra. Lia Apostolovski (Mass) je bila najboljša v skoku v višino z 1,86 metra, Martina Ratej (Kladivar) je v metu kopja slavila s 56,37 m. Stepišnikov memorial v metu kladiva je dobil Hrvat Matija Gregorič (71,48 m), drugi je bil Jan Emberšič (Domžale), ki je s 66,89 metra izboljšal starejši mladinski slovenski Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh je v zadnjem tednu na treh tekmovanjih trikrat dosegel odličen rezultat, v Slovenski Bistrici je disk poletel čez 68 metrov. rekord. Tega je imel s 66,28 m od leta 1998 v lasti Primož Kozmus, najuspešnejši slovenski atlet doslej. Memorial Marjana Štimca v suvanju krogle je osvojil Srb Armin Sinančević z 20,99 m. Naslednji miting slovenske serije bo 9. junija v Ljubljani, kjer bo potekal tudi 17. memorial Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana. Motokros z Dirka za VN Španije Pomanjkanje treninga naredilo svoje JM, sta Tenis z OP Francije Športnica leta MO Ptuj in najboljša slovenska teniška igralka Tamara Zidanšek je obstala v 3. krogu odprtega prvenstva Francije na igriščih Roland Garrosa. V francoski prestolnici je klonila proti 11. nosilki Jessici Pegula. Na tekmo »prišla s polurno zamudo« Tami je bila na začetku dvoboja v povsem podrejenem položaju, nikakor ni našla pravega ritma igre in udarcev. V prvih štirih igrah je osvojila le štiri točke in Američanka je po dobrih desetih minutah igre ekspresno povedla 4:0. V peti igri je lanska polfinalistka le nudila nekaj več odpora, a je tudi ta igra odšla na stran izkušenejše tekmice iz Buffala, drugega največjega mesta zvezne države New York. V šesti igri si je Američanka z vodstvom 40:0 na svoj servis priigrala tri set priložnosti in obenem možnost za podelitev »teniške kravate« Slovenki. Tami se je iz zagate rešila in z breakom osvojila prvo igro v dvoboju 1:5. V naslednji igri je Pegula izvedla rebreak in po pol ure osvojila prvi niz. 11. igralka sveta je tudi v drugem nizu začela odločno in Tami se je znova znašla v velikih težavah, zaostanku 0:3. Šele na tej točki dvoboja ji je uspelo zaporedoma izvesti nekaj dobrih udarcev, posledično je prišla do vrnitve v dvoboj (3:3). V nadaljevanju sta dekleti osvajali igre na svoj servis, tako da je odločitev o zmagovalki padla v podaljšani igri. Tudi v tej je Američanka povedla 3:0, Tami je še zmogla znižanje na 3:2, več pa v tistem trenutku na igrišču št. 14 enostavno ni bila sposobna … Dvoboj je trajal uro in 27 minut, v osvojenih točkah pa je bilo 55:77 v korist Jessice. Razlika se je naredila Športni napovednik Mali nogomet z 21. Sandijev memorial Približuje se 21. Sandijev memorial v malem nogometu, za katerega so organizatorji iz KMN Vitomarci tudi letos pripravili bogat spored. Celotno dogajanje bo na igrišču pri OŠ Vitomarci potekalo med 8. in 12. junijem. Spored: - sreda, 8. junij, ob 18.00: mladinski turnir (letniki 2002 in mlajši) – število ekip bo omejeno na 12, najboljše tri se uvrstijo na članski turnir, bogate nagrade, prijavnine ni; - petek, 10. junij, ob 18.00: v sklopu otvoritvenih revijalnih tekem bo na sporedu prijateljski triangel veteranskih ekip KMN Vitomarci, KMN Poetovio in KMN Litija v spomin na Jožeta Bračka in Silvestra Kornika; - ob 18.30: članski turnir za prehodni pokal 21. Sandijev memorial (skupinski del); - sobota, 11. junij, ob 20.00: članski turnir (2 skupini predtekmovanja in finalni del) s finalom ob 24.00 in ognjemetom. Prireditev bo izvedena ob vsakem vremenu, ob igrišču bo postavljen tudi prireditveni šotor. Nagradni sklad članskega turnirja znaša 3000 €, bogate nagrade čakajo tudi najboljšega igralca, strelca, vratarja in peterko turnirja. Število ekip je omejeno na 18! Prijavnina: 50 evrov. Prijave ekip sprejemajo do žreba, v četrtek, 9. junija, oz. do zapolnitve prostih mest na 031 634 847 (Darko) ali darko@inplan.si. Foto: MXGP Lani zmogla pet stopničk, letos dve – sledi močan zdrs Tamara Zidanšek bo s porazom v 3. krogu Roland Garrosa izgubila veliko mest na WTA-lestvici. predvsem na drugem servisu, izkoristek katerega je bil pri Peguli 68, pri Zidanškovi pa le 31 %. Tami je na srečanju naredila kar 31 neizsiljenih napak, Pegula le 18. Američanka je bila uspešnejša tudi pri neubranljivih udarcih (winnerjih) – 18:25. »Na začetku se je vse skupaj zame dogajalo zelo hitro v negativno smer. Ne zaradi tega, ker je ona igrala tako dobro, ampak bolj zaradi tega, ker sama nisem našla pravega ritma igre. Karkoli sem naredila, nič se mi ni izšlo po željah. Potem mi je ostala samo še gola borba. S tem delom sem bila zadovoljna, saj se mi je uspelo vrniti v igro in izsiliti podaljšano igro. Na koncu se ni izšlo tako, kot bi si želela, žal,« je iz Pariza sporočila Tamara. Zidanškova je letos branila veliko število točk iz lanske sezone, ko se je v Parizu prebila vse do polfinala. Z zgodnjim izpadom jih bo veliko izgubila, posledično bo sledil velik zdrs na WTAlestvici, vse tja do 60. mesta … Nekaj ur kasneje še v dvojicah Le kakšno uro po porazu z Jesico Pegulo je morala Tami znova na igrišče, tokrat v paru s Kajo Juvan. OP Francije, Roland Garros (43,6 milijona evrov), rezultati, posameznice: 1. krog: Zidanšek (24.) – Claire Liu (ZDA) 6:2, 6:2; 2. krog: Zidanšek (24.) – Majar Sherif (Egipt) – predaja Sherif; 3. krog: Zidanšek (24.) – Jessica Pegula (ZDA, 11.) 1:6, 6:7(2). Dvojice (ž): 1. krog: Juvan/Zidanšek – Andrianjafitrimo/Dodin (Francija) 6:0, 6:3; 2. krog: Juvan/Zidanšek – Hradecka/Mirza (Češka/Indija, 10.) 3:6, 4:6. Slovenki sta se v šestnajstini finala merili z dvojico Lucie Hradecka-Sania Mirza. Odlični igralki dvojic sta na Roland Garrosu 10. nosilki, status pa sta upravičili tudi v dvoboju z Zidanškovo in Juvanovo – slavili sta v dveh nizih. Oba niza sta bila na začetku izenačena, v prvem je status quo trajal do 3:3, v drugem pa do 4:4. 37-letna Čehinja in 35-letna Indijka sta najbolje odigrali takrat, ko je bilo najbolj potrebno – v zaključkih nizov. Takrat sta s svojimi neprecenljivimi izkušnjami izvajali dodatni pritisk in bili pri tem zelo uspešni … Naslednji cilji so povezani z igranjem na travnati podlagi in pripravi na tretji grand slam sezone – Wimbledon. JM Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je Veliko nagrado Španije v Arroyomolinosu v bližini Madrida v razredu MXGP končal na skupno 4. mestu. Slavil je Francoz Maxime Renaux, ki je nekoliko zmanjšal zaostanek v skupnem seštevku za našim štirikratnim svetovnim prvakom. Gajser, ki je pred dvema tednoma zaradi bolezni na Sardiniji dirkal slabše kot pred tem v sezoni, je bil tokrat malce bolj konkurenčen. Vseeno pa mu ob pomanjkanju treninga v zadnjem obdobju ni uspelo poseči višje kot do drugega mesta v prvi ter šestega v drugi vožnji. To je zadoščalo za skupno 37 osvojenih točk in četrto mesto na dirki. V skupnem seštevku je njegova prednost z 79 skopnela na 66 točk. Kljub težavam v zadnjih tednih ima 25-letni slovenski as torej s 404 osvojenimi točkami še naprej zajetno prednost pred drugo polovico sezone. Za Renauxom (338) je tretji v prvenstvu Švicar Jeremy Seewer (Yamaha) 292 točk. Tokratni zmagovalec Renaux je prvič v karieri slavil v razredu MXGP, ob tem pa zanesljivo dobil obe vožnji v predmestju španske prestolnice. Posledično je osvojil 50 točk in v seštevku VN slavil pred Nizozemcema, Glennom Coldenhoffom (Yamaha) in Brianom Bogersom (Husqvarna), ki sta zbrala po 38 točk. Slovenski as je v tej sezoni slavil šestkrat na prvih sedmih dirkah, na zadnjih dveh pa se mu ni uspelo uvrstiti na stopničke za zmagovalce. V sobotnih kvalifikacijah je bil sicer 25-letni Gajser po padcu šele enajsti, v prvi vožnji pa je po dobrem startu že po nekaj ovinkih prišel na tretje mesto. Nato je potrpežljivo dirkal za Špancem Jorgejem Pradom (KTM), ki je po šestih minutah storil napako, Gajser pa se je odpeljal mimo njega. Trikratni svetovni prvak v razredu MXGP je nato vso dirko sledil Renauxu, ki pa mu ga v vožnji majhnih razlik ni uspelo prehiteti. V drugo je startal še bolje, a nato v dolgem prvem ovinku preveč zdrsnil z linije in padel na sedmo mesto. Na stezi veliko priložnosti za prehitevanje ni bilo, je pa Gajser napredoval za mesto po padcu Prada, ki je na koncu povsem popustil. Vseeno Gajser v nadaljevanju ni mogel prehiteti niti enega tekmeca, kar je zadoščalo za šesto mesto. Naslednja dirka bo na sporedu konec tedna v francoskem Erneeju. JM, sta Dirka za VN Španije, rezultati: 1. Maxime Renaux 2. Glenn Coldenhoff 3. Brian Bogers 4. Tim Gajser 5. Jorge Prado Francija Nizozemska Nizozemska Slovenija Španija Yamaha Yamaha Husqvarna Honda Gasgas 25 16 18 22 20 Skupni vrstni red v SP: 1. Tim Gajser 2. Maxime Renaux 3. Jeremy Seewer 4. Jorge Prado 5. Glenn Coldenhoff Slovenija Francija Švica Španija Nizozemska Honda Yamaha Yamaha Gasgas Yamaha 404 338 292 290 272 25 22 20 15 10 50 38 38 37 30 Štajerski TEDNIK torek z 31. maja 2022 torek, 31. 5. 2022 Sezono kronale s pomembno zmago ŽRK PTUJ: Tripkovič, Korpar; Krasnič 1, Wudler, Cigler, Rukelj 2, Puž 3, Šemrl 1, Kolenko 14(4), Kreft 8, Luknjar 4. Trener: Matej Bračič. Velenjske in ptujske rokometašice so v direktnem medsebojnem obračunu odločale o končnem 6. mestu v državnem prvenstvu. Pred tekmo v Rdeči dvorani je trener gostij Matej Bračič svoje igralke dodatno motiviral in z nepopustljivostjo igro do konca so prišle do pomembne zmage. Ptujčanke so bile ponovno številčno in igralsko oslabljene, a so skozi vseh 60 minut igre pokazale veliko volje in borbenosti. Na drugi strani so Velenjčanke pred svojimi gledalci tudi potrebovale zmago, ki pa je v zelo izenačeni tekmi niso dosegle. Večino tekme se je igralo po sistemu »gol za gol«, tako da si nobena ekipa ni priigrala bistvene prednosti. Odločilni trenutki tekme so se zgodili po 45. minuti, ko je bil rezultat še poravnan na 23:23. Takrat so Ptujčanke še bolj stisnile v obrambi, nekaj žog je v teh trenutkih ubranila reprezentančna vratarka Tajda Tripkovič, s tremi zaporednimi doseženi- 1. A SRL (ž), od 1. do 4. mesta 1. KRIM MERCATOR 2. Z'DEŽELE 3. MLIN. AJDOVŠČINA 4. KRKA 6 6 6 6 6 2 1 3 0 0 0 0 0 4 5 3 48 (36) 33 (29) 32 (30) 31 (25) Od 5. do 8. mesta: 6. KROG: Litija – Zagorje 31:23 (14:13), Velenje – Ptuj 30:33 (15:15). 1. LITIJA 2. PTUJ 3. VELENJE 4. ZAGORJE 6 6 6 6 6 3 3 0 0 0 0 0 0 3 3 6 25 (13) 17 (11) 15 (9) 13 (13) mi zadetki Danijele Kreft pa je prišlo do rezultatskega preobrata 24:28. Te prednosti gostje do konca tekme niso več izpustile iz rok. Skozi celotno tekmo, še posebej pa v zanimivi končnici, je Ptujčanke spodbujala manjša, a glasna skupina navijačev, ki je bila vesela zmage z rezultatom 30:33. Za to zmago so na igrišču garale vse rokometašice, izpostaviti pa velja dve. Prva je neumorna Minea Kolenko, ki je kljub tesnemu pokrivanju dosegla kar 14 zadetkov, druga pa Danijela Kreft, ki je zamenjala igralno mesto – z levega krila je odšla na pozicijo desnega beka – in je v odločilnih trenutkih prispevala tri od svojih skupno 8 golov. Po tekmi je sledilo manjše slav- je ptujskih rokometašic na igrišču, o obračunu z Velenjčankami pa je trener Matej Bračič dejal: »Vsa čast mojim puncam za še eno dobro predstavo in zmago na tej težki tekmi. Vse igralke so prispevale svoj delež, predvsem sem vesel, da so kljub številčno oslabljenemu kadru zdržale odigrati celotno tekmo na visokem nivoju in priti do pozitivnega rezultata.« Z zmago v Velenju je Ženski rokometni klub Ptuj osvojil 6. mesto v državnem prvenstvu. O tem uspehu Bračič nadaljuje: »Naš glavni cilj pred sezono je bil obstanek v ligi. Ta cilj smo krepko presegli, 6. mesto v prvenstvu ter 4. v pokalnem tekmovanju sta velika uspeha za našo ekipo.« Pod ta uspeha se v prvi vrsti podpisujejo igralke, ki so se zelo trudile skozi celotno sezono. Ob strani so jim najbolj pomagali predsednik kluba Robert Krasnič, trener Matej Bračič, njegov pomočnik Ladislav Sabo in vodja ekipe Valerija Kolenko. Vsem tem pa so izdatno pomagali starši igralk in ostali gledalci, ki so ptujske rokometašice spremljali skozi zares zelo uspešno tekmovalno sezono 2021/22. David Breznik Ekipa ŽRK Ptuj se je po zmagi v Velenju veselila osvojitve končnega 6. mesta v državi. Rokomet z 1. B SRL (m) Zaključek v slogu celotnega drugega dela Moškanjci-Gorišnica – Škofljica Pekarna Pečjak 28:29 (15:13) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (12 obramb), Bratuša, Brodnjak; Sok 7(1), Hrupič 5, Tement 5, Šandor 4(1), Ozmec 3, Zupanič 2, N. Bedrač 1, Krasnič 1, Lorenčič, Maroh, T. Bedrač, Geč, Leben. Trener: Siniša Radujković. stran 15 Šport, poslovna sporočila Rokomet z 1. SRL (ž), od 5. do 8. mesta ŽRK Velenje – ŽRK Ptuj 30:33 (15:15) COLOR CMYK Rdeči karton: Šandor (52.). Rokometaši Gorišnice so s porazoma proti Radovljici v gosteh (28:27) in nazadnje proti Škofljici doma sklenili letošnjo sezono v drugem kakovostnem razredu slovenskega rokometa. „Za nami je sezona, polna vzponov in padcev. Po izjemnem začetku smo v nadaljevanju sezone izgubili rdečo nit, posledično je krivulja rezultatov strmo padla. Na zadnji tek- mi proti Škofljici se je še enkrat več kazala slika celotnega drugega dela sezone: skozi celotno tekmo smo bili zraven in smo imeli vse v svojih rokah, na koncu pa nam je zmanjkalo moči, koncentracije in tudi nekaj športne sreče,“ je dejal Nejc Šandor. Kapetan ekipe iz Gorišnice je ob koncu sezone še dodal: „Želel bi se zahvaliti vsem soigralcem, ki zapuščajo našo sredino, želim jim veliko uspehov v novih klubih. Zahvala velja tudi domačinoma Ervinu Bratuši in Aljažu Soku, ki končujeta rokometni karieri – oba sta pustila velik pečat v klubu in pripomogla k ponovni uvrstitvi v 1. B-ligo. Po štirih sezonah klubsko sredino zapušča tudi trener Siniša Radujković, ki mu prav tako velja zahvala za opravljeno delo. Prav tako velja zahvala vsem navijačem in sponzorjem, ki nas podpirajo na naši poti – že sedaj z veseljem pričakujemo novo sezono.“ JM 1. B SRL (m) REZULTATI ZADNJEGA, 26. KROGA: Moškanjci-Gorišnica – Škofljica Pekarna Pečjak 28:29, Črnomelj – Grosuplje 25:26, Sevnica – Krka 19:32, Mokerc-Kig – Butan Plin Izola 25:29, Alples Železniki – Dol TKI Hrastnik 21:35. Foto: Črtomir Goznik Aljaž Sok (Moškanjci-Gorišnica, dres s št. 13) je bil najboljši strelec svoje ekipe na zadnji tekmi sezone. 1. KRŠKO 2. KRKA 3. BUTAN PLIN IZOLA 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 5. MOKERC - KIG 6. SEVNICA 7. DOL TKI HRASTNIK 8. FRANKSTAHL RADOVLJICA 9. GROSUPLJE 10. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 11. ALPLES ŽELEZNIKI 12. ČRNOMELJ 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 20 20 16 13 10 10 10 7 6 6 2 2 0 0 1 3 4 1 1 2 3 1 3 1 2 40 2 40 5 33 6 29 8 24 11 21 11 21 13 16 13 15 15 13 17 7 19 5 15 ¸$/$3,1.$5,-( 3. junija 2022, od 14. do 19. ure QDSDUNLULćËX4FHQWUD3WXM 2PRJRËLPRRWURNRPQHSR]DEQHSRËLWQLFH 3RćOML SMS: NADLANI DOL1$'/$1,QD DOLVYRMSULVSHYHNGDUXMQDSULUHGLWYL Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 Šport, rekreacija 16 Nogomet z 3. SNL - vzhod Odličen zaključek Podvincev, Cirkulan in Zavrča, do obstanka tudi Videm REZULTATI ZADNJEGA, 26. KROGA: Zavrč – Šmarje pri Jelšah 12:0 (5:0), Šampion – Premium Dobrovce 2:2 (1:1), Posavje Krško – Bosch Bračič Videm 1:1 (0:0), Zreče – Korotan Prevalje 3:2 (2:1), Šmartno 1928 – Dravinja 1:2 (1:1), Koroška Dravograd – Podvinci 1:2 (1:1), Kety Emmi Bistrica – Cirkulane 1:2 (0:1). 1. KETY EMMI BISTRICA 26 2. DRAVINJA 26 3. PODVINCI 26 4. KOR. DRAVOGRAD 26 5. CIRKULANE 26 6. ŠMARTNO 1928 26 7. ŠAMPION 26 8. POSAVJE KRŠKO 26 9. ZAVRČ 26 10. PREM. DOBROVCE 26 11. B. BRAČIČ VIDEM 26 12. KOROTAN PREVALJE 26 13. ŠMARJE 26 14. ZREČE 26 COLOR CMYK 18 16 13 14 12 13 13 10 9 8 7 8 4 4 3 5 5 2 7 4 1 8 7 6 8 5 4 1 5 5 8 10 7 9 12 8 10 12 11 13 18 21 81:21 54:27 51:35 59:49 46:37 50:43 53:45 45:47 47:41 47:55 42:60 36:58 23:78 28:66 57 53 44 44 43 43 40 38 34 30 29 29 16 13 Podvinci z zmago do tretjega mesta: Koroška Dravograd – Podvinci 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Jevšek (8.), 1:1 Ziko Zajko (9.), 1:2 Simić (85.) PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Svenšek, Modrič, Oman (od 46. Gojkošek), Kolenko (od 72. Simić), Prahić, Šlamberger, Zamuda Horvat, Orovič, Ziko Zajko. Trener: Robert Hojnik. Derbi zadnjega kroga je bil odigran v Športnem centru Dravograd, kjer sta si nasproti stali ekip Koroške in Podvincev. Trener gostov Robert Hojnik ni mogel računati na tri standardne igralce svoje ekipe – Denisa Kuserbanja, Leona Anžela in Luccasa Matheusa Conceicaoa Rodriguesa. A tudi brez te trojice so Podvinci prišli do pomembne zmage, ki so si jo priigrali predvsem z odlično igro v drugem polčasu. V samem uvodu tekme so gostje prejeli zadetek preko Dejana Jevšnika, a so že minuto kasneje izenačili. Po protinapadu in natančni podaji je s strelom z glavo žogo poslal v mrežo Jan Ziko Zajko – 1:1. Dinamičen uvod je nato malo popustil in do konca prvega polčasa je bila igra precej enakovredna, z malo resnimi situacijami za zadetek. V drugem polčasu so prevladovali nogometaši Podvincev, ki so si priigrali vsaj štiri zelo lepe priložnosti, najlepših nista izkoristila Jernej Orovič in Jan Ziko Zajko. Trud in nepopustljivost gostov pa sta bila poplačana v končnici tekme, ko so fantastično odigrali situacijo tri na dva, med strelce pa se je vpisal rezervist Anej Simić – 1:2. S tem zadetkom so vpisali novo zmago, ki jim je prinesla na koncu 3. mesto v 3. ligi vzhod. Gre za zgodovinski uspeh nogometašev Podvincev. Strelske vaje nogometašev Zavrča: Zavrč – Šmarje pri Jelšah 12:0 (5:0) STRELCI: 1:0 Potočnik (4. iz 11. m), 2:0 Vočanec (12.), 3:0 Zorko (13.), 4:0 Lazar (39.), 5:0 Vočanec (44.), 6:0 Koren (48.), 7:0 Štumberger (57.), 8:0 Rossi (69.), 9:0 Štumberger (71.), 10:0 Vočanec (78.), 11:0 Kelc Vnuk (81.), 12:0 Štumberger (87.) Nogomet z Lige MNZ Ptuj Krog pred koncem Super lige je prinesel novo spremembo na vrhu lestvice, kar je v zadnjih treh tednih že stalna praksa. V Poljčanah je domači Boč gostil Bukovce, končni remi 2:2 pa je realen rezultat glede na pokazano. Za domačine je najprej s približno osemnajstih metrov dosegel lep zadetek Miha Topič, na 2:0 je iz enajstmetrovke povišal Borut Šket. Bukovci, ki so v prvem polčasu zadeli vratnico in prečko, so po zaostanku v drugem polčasu krenili na vse ali nič. Pri tem so bili uspešni, zadetka za izenačenje sta dosegla Matjaž Medved in Marko Cebek. V Gerečji vasi je bil odigran derbi Občine Hajdina. V dinamični tekmi, polni lepih potez, je približno 200 gledalcev videlo šest zadetkov in neodločen rezultat 3:3. Izpostaviti velja drugi zadetek Timoteja Petka s sredine igrišča in začetni udarec Lovra Piška Svenška, ki dobro okreva po težki prometni nesreči. Težak poraz so doživeli nogometaši Markovcev, saj so jih kar z 8:1 premagali nogometaši Grajene. Pri slednjih je dosegel hat trick Miha Leben. Grajena ANpro se je s to zmago vrnila na vrh lestvice, v zadnjem krogu pa jih v boju za prvaka čaka težko gostovanje pri ekipi Bukovcev. Drugi kandidat za prvaka Boč Poljčane bo gostoval pri Skorbi. Ekipa Skorbe je v tem krogu doživela poraz s 4:1 v gosteh pro Stojncem. Prav tako šri zadetke je v gosteh dosegla ekipa Gorišnice, ki je premagala Apače in se je s to zmago umaknila iz cone izpada. REZULTATI 16. KROGA: Boč Poljčane – Bukovci 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Topič (37.), 2:0 Šket (56. iz 11. m), 2:1 Medved (58.), 2:2 Cebek (77.); Gerečja vas – Hajdina 3:3 (1:1); strelci: 1:0 Plajnšek (13. ag), 1:1 Petek (31. iz 11. m), 2:1 Požegar (51.), 2:2 Petek (52.), 2:3 Simonič (84.), 3:3 Kolarič (86.): Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Gerečje vasi in Hajdine so se v občinskem derbiju razšli brez zmagovalcev. torek z 31. maja 2022 ligi zbrala 34 točk, kar jim prinaša 9. mesto na lestvici. S tem so Haložani zanesljivo obstali v tretjeligaški konkurenci, kar je bil tudi cilj kluba. Videmčani z remijem do obstanka: Posavje Krško – Bosch Bračič Videm 1:1 (0:0) Cirkulančani nekoliko pokvarili slavje prvakom: Kety Emmi Bistrica – Cirkulane 1:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Golub (3.), 0:2 Golub (68.), 1:2 Bozgo (71.) KETY EMMI BISTRICA: Dabanovič, Rozman, N. Bračko, Polegek, Bajraj, Kovačič (od 90. Fridrih), Ferčič (od 70. Bozgo), Dvoršak (od 90. M. Bračko), Jevšenak, Lovenjak, Ljubec. Trener: Simon Dvoršak. CIRKULANE: Zajc, Cesar, Živič, Bojnec, Lipavšek, Cesar, Kukovec, Travnikar, Ljubec (od 5. Mlakar), Cimerman (od 83. Zazić), Golub; Trener: Boštjan Zemljič. Kar 700 gledalcev se je zbralo v športnem parku Slovenska Bistrica, večina je prišla z domačimi nogometaši proslavit naslov prvakov in napredovanje v 2. ligo. A slavje so jim vsaj delno pokvarili nogometaši Cirkulan, ki so tudi imeli spodbudo svojih navijačev. Ti so se lahko hitro veselili, saj je po predložku z leve strani z natančnim strelom zadel Sven Golub – 0:1. Prvih dvajset minut je bilo »atomskih« z obeh strani, saj sta se obe ekipi priigrali nekaj izrednih priložnosti in obe ekipi sta zadeli tudi vratnico. Po tem silovitem naletu so se zadeve do konca prvega polčasa umirile in Cirkulane so kontrolirale situacijo na razmočenem igrišču. V drugem delu so igralci Kety Emmi Bistrice še bolj napadli in iskali poti do zadetka. Na drugi strani so gostje dobro stali v polju in so vse te napade ter poizkuse predvsem z dolgimi žogami zaustavljali. V času ofenzive domačih so Cirkulane dosegle še drugi zadetek: po podaji z desne strani je s strelom z glavo še drugič zadel Sven Golub – 0:2. Kmalu zatem so domačini znižali rezultat, potem ko so s kančkom sreče po odbiti žogi prišli do situacije, da izpeljejo dobro akcijo, ki jo je učinkovito zaključil Kliton Stavri Bozgo, ki je minuto pred tem vstopil s klopi – 1:2. Po znižanju rezultata so se domačini še naprej zelo trudili priti vsaj do izenačenja, a si niso pripravili nobene prave priložnosti, medtem ko bi Cirkulančani lahko dosegli še kakšen zadetek iz protinapadov. Zmaga proti prvakom jim je prinesla končno 5. mesto na prvenstveni lestvici, kar je lep uspeh za zgledno organizirano nogometno sredino iz Cirkulan. STRELCA: 1:0 Drnovšek (61.), 1:1 Tement (72.) BOSCH BRAČIČ VIDEM: Ž. Rogina, Nahberger, A. Rogina, Šegula (od 90. Zupanič), S. Rogina, Krajnc, Vidovič, Čuš (od 70. Plajnšek), Adedoja, Tement, Ovčar: Trener: Luka Gajšek. Nogometaši Vidma so v zadnjem krogu v Krškem za obstanek potrebovali pozitiven rezultat. Končni remi je bil dovolj, saj jim je na tekmi Zreče – Korotan Prevalje (3:2) odgovarjala zmaga Zrečanov. Videmčani so na lestvici prehiteli Prevalje in osvojili končno 11. mesto. Obstanek bi glede na kakovost ekipe lahko dosegli že bistveno prej in na manj stresen način, a jim to zaradi različnih okoliščin ni uspelo, zato so trepetali do konca. V Krškem sta obe ekipi prikazali dobro predstavo, boljši so bili gostje, ki so se zares srčno borili in so si ustvarili kar nekaj priložnosti za zadetek. Takoj na začetku tekme je npr. po prekršku nad Sebastjanom Foto: Črtomir Goznik Krajncem Anton Rogina zapravil Nogometaši Zavrča (na fotografiji Tomi Štumberger) so sezono strel z enajstih metrov. Ob tej sijajzaključili z visoko zmago. ni priložnosti za zadetek je Videm v prvem polčasu imel še tri, ki jih niso ZAVRČ: Maroh, Pofuk, Drevenšek, kadrom. To so dodobra izkoristili do- izkoristili Marko Šegula, Žiga Tement Kokot (od 54. Kajzer), Zorko (od 67. mači nogometaši in s pravimi strel- in Anton Rogina. Tudi domačini so Rossi), Vočanec, Potočnik (od 46. skimi vajami prišli do zares visoke imeli eno lepo priložnost, a se je z Štumberger), Lazar (od 54. Mikić), zmage. obrambo izkazal vratar Žiga RogiŠket, Kocbek, Koren (od 61. Kelc Prvi zadetek je Denis Potočnik do- na. Krško je tako v prvem kot v druVnuk). Trener: Gorazd Šket. segel z enajstmetrovke, vse ostale gem polčasu velikokrat rešil vratar Nogometaši Zavrča so se na zelo pa je Zavrč dosegel iz igre. Po trikrat Primož Levičar, ki je nanizal nekaj lep način poslovili od svojih zvestih sta se med strelce vpisala Nikola Vo- izvrstnih obramb. V času popolne ofenzive gostov navijačev (in se jim hkrati zahvalili čanec in Tomi Štumberger. Še bolj je za podporo), saj so kar z 12:0 pre- bil trener Gorazd Šket vesel tega, da je Posavje prišlo do zadetka iz protimagali Šmarje pri Jelšah. Gostje, ki sta se med strelce vpisala tudi mla- napada, ko je rutinirano zadel Miha so že pred časom izgubili možnosti dinca Tristan Rossi in Rok Kelc Vnuk. Drnovšek – 1:0. Po zaostanku so noEkipa Zavrča je vknjižila deveto gometaši trenerja Luke Gajška šli na za ohranitev tretjeligaškega statusa, vse ali nič, kar se jim je obrestovalo z so na zadnjo tekmo prišli z omejenim zmago v sezoni, skupaj so novinci v izenačenjem Žiga Tementa, ki je dobro sprejel žogo in jo je potisnil med 1. SREDIŠČE 12 9 3 0 55:9 30 nogama vratarja v mrežo – 1:1. Do konca tekme naleti Videmča2. ORMOŽ 12 8 2 2 35:12 26 nov niso popustili in so si ustvarili še 3. PRAGERSKO 12 7 2 3 52:22 23 4. TRŽEC 12 5 1 6 23:20 16 nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso 5. HAJDOŠE 12 5 0 7 25:45 15 realizirali. Zaradi poraza Korotana to 6. PODLEHNIK 12 3 0 9 14:44 9 ni bilo usodno … Sledilo je slavje, manjša nagrada Apače – Gorišnica 0:4 (0:2); strel- 7. ROGOZNICA SLOFIN 12 1 0 11 9:61 3 za uspešen konec sezone pa bo še ci: 0:1 Primožič (14.), 0:2 Zlatnik (26.), Ekipa Majšperka je izstopila iz lige. ena tekma – v torek ob 20. uri bodo 0:3 Mulej (58.), 0:4 Golob (63.); odigrali prijateljsko srečanje v KidriStojnci – Skorba 4:1 (2:0); strelci: čevem z Aluminijem. David Breznik 1:0 Leben (25.), 2:0 Petrovič (45.), 2:1 Ogrinc (53. iz 11. m), 3:1 Leben (64.), 4:1 Gonza (88.); z Grajena ANpro – Markovci 8:1 (3:1); strelci: 1:0 Zulić (3.), 2:0 Zulić Do zadnjega kroga je bilo odprto (13.), 3:0 Tominc (20.), 3:1 Keško vprašanje prvaka 2. lige MNZ Ptuj, (22.), 4:1 Gril (64.), 5:1 Leben (65.), v borbi za prvo mesto sta bili ekipi 6:1 Tominc (76,), 7:1 Leben (86.), 8:1 Makol in Leskovca. Bolje se je izšlo Leben (90.). Makolčanom, saj so pred skoraj 200 1. GRAJENA ANPRO 17 11 2 4 52:23 35 gledalci dobili domačo tekmo proti 2. BOČ POLJČANE 17 10 5 2 38:15 35 ekipi iz Lovrenca, medtem ko je LePred tednom so starejši mladinci KK Perutnina Ptuj nastopali na mednaro3. BUKOVCI 17 9 3 5 51:20 30 skovec za nameček v gosteh izgubil dni dirki v Srbiji. Dirka z imenom Fair Cities Trophy je vsebovala dve ravninski 4. GEREČJA VAS 17 7 7 3 30:19 28 z Oplotnico. etapi v okolici Novega Sada. Oba dni je tekmovalce na dokaj nezahtevni trasi 5. STOJNCI 17 7 4 6 33:31 25 spremljal močan veter, ki je precej mešal štrene. REZULTATI 14. kroga: 6. MARKOVCI 17 6 3 8 34:44 21 »Primož Kirbiš, Jure Majnik, Matic Erjavec, Ino Gorjanc, Žiga Kelner ter 7. HAJDINA 17 5 5 7 29:37 20 Makole Bar Miha – Mladinec Lo8. GORIŠNICA 17 5 3 9 29:35 18 vrenc 6:3 (2:3); strelci: 1:0 Grašič (3.), Jan Tisaj so bili v soboto zelo aktivni. Po približno polovici dirke se je v ospred9. APAČE 17 3 4 10 18:54 13 1:1 Lampret (4.), 2:1 Mohor (19.), 2:2 ju oblikovala skupina s šestimi kolesarji, v kateri sta bila tudi Jure ter Matic. 10. SKORBA 17 3 2 12 20:56 11 Pišek (38.), 2:3 Pišek (41.), 3:3 Grašič V zadnji krog so se v (50.), 4:3 Grašič (52.), 5:3 Smogavec ospredju podali štirje kolesarji, med njimi (62.), 6:3 Peterkovič (73.); Polskava avtoprevozništvo Gro- naša dva. Na koncu belnik – Slovenja vas SMS sanacija je Jure Majnik dobil 3:2 (3:1); strelci: 1:0 Gajšek (13.), 2:0 sprint ubežnikov ter Gajšek (21.), 2:1 Menhart (33.), 3:1 zmagal, Matic Erjavec Zadnji krog v 1. ligi MNZ Ptuj je je bil 4., Ino Gorjanc 7. Trol (42.), 3:2 Vrečar (87.); prinesel pričakovane rezultate in Dornava Digitalpartner.si – Zgor- ter Primož Kirbiš 8. zmage Pragerskega, Ormoža in TržTudi v nedeljo so bili ca. Slednji so v sosedskem obračunu nja Polskava 6:4 (2:4); strelci: 0:1 Jarc naši fantje čez celotodpravili Podlehnik in se povzpeli (5.), 0:2 Smogavc (15.), 0:3 Smogavc no dirko zelo aktivni. za mesto na prvenstveni lestvici. Na (22.), 0:4 Smogavc (26.), 1:4 Mar (27. S solo in skupinskimi njej je ves čas prvenstva kraljevala iz 11. m), 2:4 Čeh (29.), 3:4 Mar (47. iz akcijami so poskušali ekipa Središča, ki je do naslova pr- 11. m), 4:4 Jarc (50. ag), 5:4 Zagoršek ubežati glavni skupini, vaka lige prišla brez enega samega (65.), 6:4 Fric (86.); a jim ni uspelo. Tako Oplotnica Senčila Senica – Lesko- smo videli zaključni poraza. vec 2:1 (0:0), strelci: 0:1 Mlakar (72.), sprint skupine. Jure REZULTATI 14. KROGA: Majnik si je prisprintal Tržec – Podlehnik 2:0 (0:0); strel- 1:1 Pesjak (77.), 2:1 Podhovnik (85.). 14 10 1 3 52:20 31 odlično 2. mesto, Jan ca: 1:0 Kovačič (53.), 2:0 Emeršič 1. MAKOLE MIHA 2. LESKOVEC 14 9 0 5 33:27 27 Tisaj pa je s 3. mestom (80.); 14 8 0 6 28:26 24 dopolnil ekipni uspeh Pragersko – Hajdoše 5:0 (1:0); 3. OPLOTNICA 14 6 2 6 29:30 19 in dosegel svoje prve strelci: 1:0 Mlakar (14.), 2:0 Brumec 4. POLSKAVA 14 5 4 5 26:30 19 stopničke v sezoni,« (47.), 3:0 Sagadin (53.), 4:0 Ravnjak 5. LOVRENC 6. DORNAVA 14 5 3 6 34:42 18 je sporočil Mitja Mo(88. iz 11.), 5:0 Orešič (90.); 14 4 3 7 30:36 15 horko iz KK Perutnina Rogoznica Slofin – Ormož 0:2 7. ZG. POLSKAVA Jure Majnik (KK PP) je v Srbiji stopil na naj14 0 5 9 13:34 5 Ptuj. (0:1); strelca: 0:1 Zorec (37.), 0:2 Pri- 8. SLOVENJA VAS višjo stopničko dirke Fair Cities Trophy. jol (51.). David Breznik UR Derbi v Poljčanah brez zmagovalca Super liga stran 16 2. liga MNZ Ptuj: Makolčani naslov potrdili z visoko zmago Kolesarstvo KK Perutnina Ptuj Perutninarji v Srbiji do odličnih uvrstitev 1. liga MNZ Ptuj: Središče brez poraza do naslova prvaka Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki torek z 31. maja 2022 17 Majšperk z Stoperčan Jakob z državnim rekordom v sestavljanju skewb kocke Spodnje Podravje z Varno na kolesu »Več kot vadiš, boljši so rezultati« Tomaž, Olgica in Ivanjkovci na stopničkah Kaj lahko naredimo v 3,7 sekunde? Sestavimo skewb kocko, bi odgovoril mladi Jakob Kitak iz Stoperc pri Majšperku. Trinajstletnik je na nedavnem mednarodnem tekmovanju, ki se ga je udeležilo 56 tekmovalcev iz šestih držav, dosegel najboljši povprečni čas v disciplini skewb in s tem postavil tudi novi državni rekord. Učenci treh spodnjepodravskih osnovnih šol so se odlično odrezali v programu Varno na kolesu, ki ga organizira družba Butan Plin. OŠ Sveti Tomaž je slavila zmago, ptujska Olgica je zasedla drugo mesto in OŠ Ivanjkovci tretje. Bela, rumena, modra, zelena, rdeča in oranžna, šest ploskev, na vsaki devet kvadratkov – preprost opis najpopularnejše mehanske uganke – Rubikove kocke (3x3). Sestaviti jo v pravo zaporedje ni enostavno, to ve vsak, ki jo je držal v roki. Vendar pa so tisti, ki jih je kocka osvojila in zasvojila, sposobni pravo zaporedje odvrteti v nekaj sekundah. Med njimi je tudi osmošolec Jakob Kitak. Sedaj 13-letnik je prvič Rubikovo kocko v roke prijel pred štirimi leti. »Bili smo na morju in oče se je učil, kako sestaviti kocko. Njegovo početje se mi je zdelo zanimivo in sestavljanja sem se lotil tudi sam. V dodatno motivacijo sta mi bila tudi Stoperčana Darko in Dušan Zakelšek, ki se že zelo dolgo udeležujeta kockarskih tekmovanj in dosegata odlične rezultate,« je o svojih začetkih dejal Kitak, sicer učenec OŠ Majšperk. A najprej se je moral naučiti več kot 100 algoritmov, ki narekujejo razvrščanje barvastih kvadratkov. »Potem sledi samo še vaja in več kot vadiš, boljši so rezultati. Bistvo sestavljanja Rubikove kocke je v prepoznavanju vzorcev in v hitrem reagiranju na njih.« Tako je sprva za sestavljanje najbolj poznane 3x3 kocke potreboval nekaj minut, že po enem tednu vaje jo je rešil v manj kot minuti. »Kasneje se kljub trdi vaji napredek upočasni in ni več tako viden. Ko sem dosegel čas okrog 20 sekund, to je bilo pred tremi leti, sem v tej disciplini prvič tudi tekmoval. Danes kocko 3x3 sestavim v povprečju v približno 11 sekundah.« Kocka ga spremlja povsod. »Vsak dan jo Foto: Varno na kolesu Učenci OŠ Sveti Tomaž in Olge Meglič Ptuj so slavili prvo ter drugo mesto. Foto: Peter Kitak Jakob Kitak je na nedavnem tekmovanju na Ponikvi osvojil 1. mesto v disciplini skewb in postavil novi državni rekord povprečja. sestavljam doma, pa tudi v šoli med odmori, na avtobusu ... Trenutno se poskušam v novem podvigu, to je v sestavljanju kocke 3x3 z zavezanimi očmi, a mi za zdaj še ne gre najbolje.« Sicer pa obstaja več oblik teh barvnih kock in posledično tudi več tekmovalnih disciplin, na primer 3x3 kocka, 2x2 kocka, 4x4 kocka, 3x3 enoročno, pyraminx (spominja na Rubikovo kocko, le da je piramidne oblike) ter Jakobova najljubša disciplina – sestavljanje skewb kocke. »To je tudi kocka, s katero sem na letošnjem tekmovanju Ponikva Open 2022, ki ga organizira Rubik klub Slovenija, postavil novi državni rekord, ki znaša 3,70 sekunde in prvič dosegel prvo mesto,« je še povedal Jakob Kitak. Mojca Vtič Podlehnik z Tisočak za sofinanciranje letovanj Podjetje Butan plin s programom Varno na kolesu že 10 let mlade spodbuja k varni in aktivni vključitvi v promet. Letos so združili več kot 10.000 učencev iz 140 slovenskih osnovnih šol, mlade kolesarke in kolesarje pa z zabavnimi, inovativnimi in tematsko obarvanimi nalogami poučevali o cestnoprometnih predpisih. V okviru nalog, ki so jih otroci opravljali, so spoznavali prometna pravila, se pripravljali na varno vključitev v promet, nabirali kilometre in se hkrati potegovali za privlačne ter koristne nagrade. Njihovo kolesarjenje je obrodilo sadove, saj so s svojim trudom šolam prikolesarili praktične nagrade in bogate izkušnje. Tekmovanje Varno na kolesu je potekalo v dveh kategorijah. Po razpisu A so tekmovali učenci, ki so se pripravljali na kolesarske izpite, po razpisu B pa učenci od 1. do 9. razreda osnovnih šol. Med ekipami, ki so se pripravljale na kolesarske izpite, so zmago slavili učenci OŠ Sveti Tomaž. Prvo mesto jim je prineslo zelo lepo nagrado – denarno donacijo v znesku 1.000 evrov družbe Butan plin. Drugouvrščeni v tej kategoriji so bili učenci OŠ Olge Meglič Ptuj, nagrada je bon AMZS za center varne vožnje na Vranskem. V kategoriji po razpisu B so se na tretje mesto uvrstili učenci OŠ Ivanjkovci in za nagrado prejeli kolo. Zaključna prireditev z razglasitvijo najboljših ekip je bila minuli teden pred ljubljanskim Kolosejem in v njem. Dogajanje je bilo dinamično, zanimivo in zabavno, mlade so navdušili glasbeniki iz skupine Bepop, uživali so tudi ob kolesarskih vragolijah ekipe Flow Ramps. »Veseli smo, da se letos ponovno vračamo in na zaključni prireditvi gostimo učenke in učence v živo ter se družimo s šolami. Rezultati so primerljivi s tistimi, ki smo jih bili vajeni v času pred korono,« je ob koncu uspešno izpeljanega programa Varno na kolesu povedala vodja Tanja Medved iz družbe Butan plin. MZ Ptuj z Najštevilčnejša športna prireditev za malčke Na Mestnem stadionu teklo 190 otrok Pred nekaj dnevi je Vrtec Ptuj ponovno organiziral občinski in medobčinski kros v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in Zavodom za šport. Letos je skupno tekmovalo kar 190 cicibanov in cicibank iz desetih občin. Lani prispeli le dve vlogi Občina Podlehnik je tudi letos namenila 1.000 evrov za sofinanciranje letovanj otrok. Gre za simbolični znesek, ki pa običajno ostaja neporabljen. »Da bi otroci iz socialno ogroženih družin lahko med poletnimi počitnicami uživali na morju, že kar nekaj let pripravljamo razpis za sofinanciranje organiziranih letovanj otrok. Žal večina sredstev ostane neizrabljenih,« je povedal župan Sebastian Toplak. Lani sta na razpis prispeli le dve vlogi, to pomeni, da je občina sofinancirala letovanje dvema otrokoma v skupni višini 250,54 evra. V splošnem pa velja, da so do občinske pomoči upravičeni predšolski in osnovnošolski otroci s stalnim prebivališčem v občini in rejenci, ki živijo pri rejniških družinah ter letujejo preko Zveze prijateljev mladine in območnega združenja Rdečega križa. Vlogo za sofinanciranje letovanj lahko starši oddajo do 25. junija oz. do porabe sredstev. MV Foto: ČG Na Mestnem stadionu je tekmovalo 190 otrok iz desetih vrtcev. Foto: Sta/M24 V ptujskem vrtcu že vrsto let dajejo velik poudarek gibanju, zato vsako leto organizirajo kros. V preteklih dveh letih zaradi epidemioloških ukrepov dogodka niso mogli izpeljati, letos pa so se na ptujskem Mestnem stadionu ponovno zbrali mali tekači in tekačice. »Glavni pomen krosa ni tekmovanje, ampak predvsem sodelovanje,« je povedala ravnateljica Mateja Lobenwein. Tudi letos so se najprej na ob- činskem tekmovanju pomerili otroci iz Vrtca Ptuj, bilo jih je kar 100, natanko polovica deklic in polovica dečkov. Skupaj z otroki sta tekla tudi brata Malek. Svoje predstavnike so imele prav vse enote Vrtca Ptuj, tekli so malčki iz enot Marjetica, Narcisa, Spominčice, Tulipana, Mačice – izmena, Trobentica, Vijolica, Deteljica in Zvonček. Najboljši so se uvrstili na Medobčinski kros cicibanov in cicibank 2022, na ka- terem se je pomerilo 50 dečkov in 50 deklic iz naslednjih vrtcev: Videm, Cirkulane, Zavrč, Hajdina, Juršinci, Markovci,Cirkovce, Kidričevo, Majšperk in Ptuj. Tudi letos ni bil pomemben rezultat, temveč sodelovanje in druženje na že 41. občinskem in 13. medobčinskem krosu otrok, starih od pet do šest let. Vsi tekmovalci so prejeli medalje in zasluženo malico. EK Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 31. maja 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Jug Kvintet počasnejših ritmov Ansambel Jug, ki ima sedež v Virštajnu (okolica Podčetrtka) bo letos praznoval 10-letnico svojega delovanja. Gre za klasični kvintet s pevko, ki je prvič zaigral leta 2012. Njegovi člani so: Miloš Jug (kitara), Dejan Jug (harmonika), Miran Hunski (bariton, bas kitara), Vesna Žlender (vokal), Timotej Užmah (klarinet) in Izak Užmah (trobenta). »Veseli smo, da smo eden izmed redkih ansamblov, ki je zadržal isto zasedbo. Menimo, da je ravna ta stabilnost članov tista, ki na dolgi rok omogoča uspehe, saj smo kot prava družina,“ je povedal Miloš Jug. „Kar težko verjamemo, da mineva že deset let, odkar smo začeli nastopati. Ob peti obletnici smo pripravili velik koncert v športni dvorani Podčetrtek, kjer smo predstavili našo prvi CD. Ob 10-letnici bomo pripravili velik koncert. Zaradi koronavirusa so se naši načrti sicer malo spremenili. Vendar upamo, da ga bomo lahko iz- vedli še letos oz. v začetku leta 2023. Ko bomo imeli več informacij, bomo na ta koncert povabili tudi bralce Štajerskega tednika.« Sicer pa so si člani ansambla Jug med koronskim obdobjem vzeli malo premora, saj so pred tem zelo intenzivno pripravljali nove skladbe. V tem času so nastale štiri nove skladbe, posneli so že tradicionalno priredbo božične skladbe, ki so jo izdali lani decembra. Nekaj novih skladb pa je še v pripravi. Med koronskim obdobjem se tudi niso udeleževali festivalov, bolj so se posvetili nastopanju na zasebnih zabavah, ko je bilo to seveda dovoljeno. Posledično pa so v tem času tudi manj sodelovali s svojima mentorjema Vero Šolinc in Aljošem Černelčem. Upajo pa, da bodo kmalu spet skupaj pripravili kakšno novo skladbo. Leta 2019 so nastopili na festivalih Guštanj, Graška Gora in v Števerjanu, kjer so predstavili dve novi skladbi. Letos na festivalih ne bodo sode- Foto: zasebni arhiv Ansambel Jug lovali. To pa ne pomeni, da jih na festivalih več ne bomo videli. Zagotovo bodo še sodelovali, morda se bodo v prihodnjih letih ponovno udeležili tudi ptujskega festivala narodno-za- bavne glasbe, na katerem so leta 2015 slavili s skladbo Princ na belem konju, so povedali. Ptuj z Peto slovensko meddruštveno ocenjevanje vin Zadnji dan na 33. festivalu Dobrote slovenskih kmetij je bil Vinisov dan. Na njem so podelili priznanja najboljšim vinarjem. Zveza Vinis je letos peto ocenjevanje vin na državni ravni organizirala v sodelovanju z Društvom vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Podelili so 14 velikih zlatih priznanj, 150 zlatih priznanj, 112 srebrnih priznanj ter dve bronasti priznanji. Podelili pa so tudi enajst prvakov znotraj posamezne kategorije. Kakovost vin je izjemno narasla. Vinogradniki in vinarji so lahko ponosni, vina izražajo neverjetno sortno prepoznavnost, cvetico, lepo harmonijo, so polna okusa, resnično všečna in tudi zelo različna, ker prihajajo z najrazličnejših leg in najrazličnejših kleti. Foto: MG Prvaki Vinisa 2022 v družbi s podeljevalci priznanj. jarjev Osrednje Slovenske gorice, vsako leto ocenjevanje poteka v drugem kraju, je bilo ustanovljena leta 1996. Predsednik zveze Vinis Slovenije Alojz Slavko Toplišek je na Ptuju povedal, da so počaščeni, da so lahko v MO Ptuj, v Grajeni, izvedli peto meddruštveno ocenjevanje vin na državni ravni, da je v čudovitem okolju minoritskega sa- mostana na Ptuju potekal že četrti Vinisov dan. Čestital je vinogradnikom in vinarjem za dosežene uspehe, prav tako pa Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice za odlično izvedeno ocenjevanje pod vodstvom predsednika Andrej Reberniška. Pregled dela na Štajerskem, Dolenjskem in Primorskem Foto: MG Alojz Slavko Toplišek, predsednik zveze Vinis, Zveze društev vinogradnikov Slovenije: “Združeni v zvezo Vinis smo močni in nepremagljivi.“ „Zveza Vinis resnično postaja tisto, za kar je bila ustanovljena, da ostaja močna povezovalna veriga, ki povezuje vinogradnike Štajerske, Dolenjske in Primorske. Z ocenjevanjem in Vinisovim dnevom deluje povezovalno. Čeprav se pri ocenjevanju vin podeljujejo neke MG Razglasili enajst prvakov sort Praznik vinogradnikov in vinarjev Slovenije Meddruštveno ocenjevanje vina postaja praznik vinogradnikov in vinarjev Slovenije. Potekalo je 11. maja v Grajeni, kjer so ocenili 285 vzorcev, zares odličnih vin iz 35 društev zveze iz vseh vinorodnih dežel Slovenije. Strokovno komisijo je vodil Andrej Rebernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Delala je v treh skupinah, komisijo B je vodil dr. Mojmir Wondra, komisijo C pa Tadeja Vodovnik Plevnik. Največ vzorcev je bilo v kategoriji suha bela nearomatična, sledila so bela polsuha aromatična in bela polsladka aromatična. Kakovost je bila dobra. V vseh kategorijah so imela vina lepo svežino, izraženo sortno cvetico in aromo, vina posebnih kakovosti pa izjemno polnost in zrelost. „Večina vzorcev je bila letnika 2021, srečali pa smo tudi lepo zorjena vina, tako pri rdečih sortah kot pri vinih s pridihom posebne kakovosti. Veseli nas tudi, da so prevladovala suha vina. Ocenjevanje vin pod okriljem Vinisa postaja vedno bolj prepoznavno in prestižno, saj se tukaj srečajo vina, ki so bila v veliki verjetnosti ocenjena na društvenih ocenjevanjih in pokuševalcem ponuja nepozabne trenutke in doživetja z vinom,“ je na dnevu Vinisa na Ptuju, ki je letos potekal v okviru zadnjega dne 33. festivala Dobrote slovenskih kmetij, izpostavil Andrej Rebernišek. Zveza Vinis, ki je letos zaupala peto meddruštveno ocenjevanje vin Društvu vinogradnikov in sad- Za letošnjo sezono pa pravijo, da bo zelo pestra. Nastopali bodo po vsej Sloveniji, predvsem na porokah. Že od vsega začetka nastopanja vso glasbo, igrajo v živo. Repertoar sproti polnijo z novimi vižami, ki so trenutno popularne v Sloveniji in na tujem. Člani ansambla Jug so znani po tem, da narodno-zabavno glasbo igrajo v počasnejšem ritmu, po tem se njihova glasba tudi razlikuje od večine novejše narodno-zabavne glasbe. Najraje preigravajo glasbo svojih največjih vzornikov: Ansambla bratov Avsenik. V desetih letih pa so svoj repertoar obogatili tudi z več lastnimi skladbami. Na njihovih nastopih je vedno veliko veselja, na vsakem nastopu dajo vse od sebe, kakovost glasbe in raznolikost, ki ju prinašajo na oder, pa ljudi še posebej navdušuje. Zadovoljni ljudje so njihova največja motivacija, je v imenu ansambla Jug še povedal Miloš Jug. točke, to ni tekmovanje, ampak je pregled, kako dobro delamo na Štajerskem, Dolenjskem in Primorskem. S tem se zveza trudi krepiti svoj ugled. V teh letih je postala resen in spoštovan sogovornik na najvišjih nivojih kmetijske politike in strokovnih služb. Vsako društvo zase je zelo pomembno, vsak vinogradnik zase je zelo pomemben, skupaj združeni v zvezo Vinis pa smo močni in nepremagljivi,“ pa je Alojz Slavko Toplišek predstavil vlogo Vinisa pri povezovanju slovenskih vinogradnikov in vinarjev. Najboljša vina z letošnjega petega meddruštvenega državnega ocenjevanja so lahko v nedeljo poskusili tudi obiskovalci festivala Dobrote slovenskih kmetij. To je bila tudi ena od redkih priložnos- Na letošnjem Vinisovem dnevu v sklopu 33. festivala Dobrote slovenskih kmetij so razglasili enajst prvakov sort. Prvak zvrsti je postala zvrst (letnik 2021) Danila in Sabine Murko (DVS Osrednje Slovenske gorice); beli pinot, letnik 2019, Mateje Golc (DVS Haloze) je prvak med suhimi nearomatičnimi vini; v kategoriji polsuhega nearomatičnega vina je prvak z laškim rizlingom, letnik 2021, Franc Jug (DV Virštanj. Kozjansko); prvak polsladkega nearomatičnega vina je šardone, letnik 2019, Štefana Krampača (DV Ljutomerskoormoške gorice, Jeruzalem); šipon SJI, letnik 2002, Bojana Lubaja (DVS Haloze) je prvak med sladko nearomatičnimi vini; penina muškat, letnik 2017, Hiše pesmi in vina Sagmeister, je prvak med peninami; cviček, letnik 2021, Mateja Kuharja (DV Kostanjevica) je prvak med cvički; modri pinot, letnik 2020, Vina Rebernišek (DVS Osrednje Slovenske gorice) je prvak pri suhih rdečih vinih; Andrej Polanec (DVS Osrednje Slovenske gorice) je s sovinjonom, letnika 2021, prvak med suhimi aromatičnimi vini; prvak s sovinjonom, letnikom 2021, je med polsuhimi aromatičnimi vini Toplišek, Velbana gorca (DV Virštanj-Kozjansko); prvak z dišečim tramincem, letnika 2021, je med polsladkimi aromatičnimi vini Danilo Steyer (DV Radgonsko-kapelske gorice). ti, da se lahko najboljši slovenski vinogradniki in vinarji predstavijo pred celotno slovensko javnostjo, ki je s tem dobila podatke o tem, v katerih slovenskih kleteh se pije najboljše vino. MG torek, 31. 5. 2022 Štajerski TEDNIK Nasveti torek z 31. maja 2022 stran 19 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Nevihte in neurja so sestavni del našega vremena Minuli teden smo se nekateri že srečali s prvim hudim neurjem s točo. Samo upam lahko, da ni naredila večje škode. Drugod po Sloveniji je toča že delala škodo. Kaj sploh lahko naredimo? Na srečo je tako zgodaj, da v bistvu lahko skoraj vse še enkrat posejemo ali posadimo. Pa vendar, mnoge vrtnine si bodo opomogle. Če so že nekaj čas posajene in imajo steblo, četudi z ostanki listov, še celo, je smiselno, da jih skušamo ohraniti. Imajo namreč še dokaj razrasel koreninski sistem, ki bo hitro pognal tudi rast. Takoj po toči Najprej se odločite, katere rastline boste reševali. Takoj, ko je dostop možen in se listi osušijo, jih poškropite s pripravkom, ki vsebuje morske alge. Kar nekaj jih je na tržišču. Če je listje popolnoma uničeno, poškropite po steblu in potem posevke vseeno še zalijte z algami. Med domačimi pripravki je nadomestilo lahko čaj iz ognjičevih cvetov. Čeprav sem velik pristaš uporabe domačih pripravkov, naj povem, da bi jaz v tem primeru vseeno izbrala alge. Šele čez dva ali tri dni potem rastline očistite, odrežite vse potrgane, poškodovane liste, odstranite tudi vse plodove na plodovkah, saj so zdaj za rastlino samo ovira. Potem pa vzamete enega izmed naravnih pripravkov, ki vsebujejo bakterijo Bacillusamyloliquefaciens, pripravki so RastiP za vse rastline, Serenade ali Amyllo pa samo za tiste, kjer je njegova uporaba dovoljena. Dodajte ponovno morske alge (ali ognjič) in rastline poškropite. Ponovite čez tri dni. Seveda poskrbite tudi, da je zemlja COLOR CMYK Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. Foto: Miša Pušenjak Znamenja naleta porove zavrtalke na mojem drobnjaku okoli rastlin zračna in rahla (okopavanje ali zastirka). Večina vrtnin si bo sčasoma opomogla in tudi dala pridelek. Samo nekaj receptov iz sestavin, ki jih lahko najdete na svojem vrtu Rastlinam je dobro pomagati tudi poleti, da se potem same lažje branijo pred težavami. Med kupljenimi pripravki jim pomagamo z izvlečki, kot so aminokisline ali alge, tudi nekaj rastlinskih izvlečkov lahko kupimo. Doma narejena biostimulansa za poletno uporabo pa naredimo iz regrata in/ali ognjiča. Foto: Miša Pušenjak Vratič poleti najdemo povsod, zdaj uporabimo posušenega. Iz regrata lahko naredimo prevrelko ali pa, najenostavneje čaj. Za prevrelko namakamo 2 kg listov in cvetov (svežih ali suhih) v 10 l vode. Uporabimo pa razredčeno tekočino 1 : 5. Čaj pa naredimo po receptu zgoraj. Tudi iz ognjiča je najenostavneje pripraviti čaj, lahko pa si za večkratno uporabo naredimo tudi prevrelko. Uporabimo 1 kg cvetov in rastlin na 10 l vode in prav tako redčimo potem v razmerju 1 : 5. Do sedaj so bili na vrtu najuporabnejši insekticidi, ki jih ni veliko. Insekticide naredimo lahko iz pelina (čaj), rabarbare (pripravek), kapucink, gozdne praproti in vratiča. Kapucinke poznamo kot okrasne rastline, cela je tudi užitna, zdaj pa lahko vidimo, da so pripravne tudi v boju s škodljivci. Prav gotovo jih sadimo ob rastline, kjer pričakujemo težave s talnimi škodljivci, saj jih uspešno odganjajo. Pripravek – vroč izvleček pa uniči koloradskega in druge hrošče (bolhač), gosenice in uši. Torej škodljivce, ki nam letos delajo največ težav. Sveže poganjke in cvetove prekrijemo z vrelo vodo toliko, da zaplavajo. Pustimo stati 10–20 minut, maso stisnemo in precedimo. Uporabimo nerazredčeno, lahko pa pripravek tudi shranimo in ga uporabimo trikrat zapored v kratkem presledku. Praprot, orlova in gozdna, je zelo koristna rastlina. Kot zastirka preganja polže, iz nje pa lahko naredimo čaj, ki ga uporabljamo celo razredčenega (1 : 3), brozgo, Foto: Miša Pušenjak Takoj, ko se listi poškodovanih rastlin osušijo, jih poškropite s pripravkom, ki vsebuje morske alge. kjer namočimo 300 g listov v 10 l vode in uporabljamo nerazredčeno, prevrelke, kjer 300 g listov namakamo v 10 l vode do popolnega razpada organske mase. V tem primeru ne redčimo. Deluje proti pršicam, ki jih zdaj pričakujem veliko, gosenicam, ušem, pa tudi rjam. Če shranite posušene liste za pomlad, si lahko s čajem pomagate tudi proti pozebam. Vratič je divja rastlina, ki jo najdemo tam, kjer je človek premaknil naravno zemljino. Ima izredno močno učinkovino, ki deluje kot insekticid. Že nekdaj so čaj uporabljali za preganjanje glist otrok, če niso bili natančni, so le-ti tudi umirali. Kot insekticid ga uporabljamo v obliki brozge, prevrelke ali čaja. Najmočnejši je, če porežemo (lahko tudi posušimo) ravnokar cvetoče rastline. Za prevrelko namakamo 300–500 g sveže zeli ali 30 g posušenih rastlinskih delov v 10 l vode in potem redčimo 1 : 3. Enak recept uporabimo, če delamo brozgo. Čaj pa naredimo po zgornjem receptu, dodamo lahko malo soli. Preostane še pripravek iz rabarbare, ki ga naredimo iz listov, peclje še vedno lahko uporabite zase. Naredimo brozgo, kjer namakamo 1 kg listov v 5 litrih vode nekje 24–48 ur. Dobro bi bilo potem vodo še zavreti. Pripravka ne redčimo, uporabimo ga takoj. Pripravek iz rabarbare je odličen za zatiranje vseh škodljivih muh. Najprej, že sredi februarja, se srečamo s česnovo muho. Ravnokar se je končal napad čebulne muhe in porove zavrtalke, tudi kapusova muha je letos naredila veliko škode. Pred nami pa je še korenčkova muha in seveda jeseni ponoven napad zelenine zavrtalke. Kapusova muha ima še dva roda, na koncu jeseni pa bo por resnično ogrožala porova zavrtalka. Spremljajte pojave, ki sem jih že večkrat opisala, ob prvih znakih napada pa rastline zalijte s pripravkom iz rabarbare, dodajte alge ali ognjičev čaj, ponovite dva- ali trikrat na pet do sedem dni razmika. Bojim pa se, da boste zdaj morali uporabiti še pripravke, ki delujejo fungicidno. Priporočam uporabo rmanovega čaja, pa tudi čaja kamilic, njivske preslice, materine dušice, drobnjaka … Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Nujni dediči Ali je res, da imata moja žena in sin po moji smrti pravico do mojega premoženja in ne morem prosto odločati, kdo ga bo podedoval? Dediči podedujejo premoženje zapustnika na podlagi oporoke ali na podlagi zakona (če oporoke ni oziroma tisti del premoženja, za katerega ni oporoke). Pri oporočnih razpolaganjih lahko oporočitelj le do neke mere svobodno odloča, kdo bo po smrti prejel njegovo premoženje. Nekatere osebe so namreč tako imenovani nujni dediči in jih oporočitelj z oporoko ne sme prezreti oziroma popolnoma izključiti od dedovanja. To so pokojnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec ali zunajzakonski partner. Nujni dediči so tudi dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika, vendar le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Navedene osebe niso nujni dediči kar vsi po vrsti, temveč so nujni dediči le tisti, ki so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati – torej tisti, ki bi v konkretnem primeru dedovali, če ne bi bilo oporoke. Kdo so nujni dediči, je torej v vsakem primeru različno. Odvisno je od tega, ali je imel pokojnik otroke, ali je bil ob smrti poročen oziroma je živel v zunajzakonski skupnosti, od sorodstvenega kolena še živečih sorodnikov, v nekaterih primerih (stari starši in sorojenci kot nujni dediči) pa tudi od njihovega premoženjskega stanja. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih nujnih dedičev pa tretjino zakonitega dednega deleža, to je deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu od njih, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona. Na primer nujni delež otrok in zakonca znaša polovico zakonitega dednega deleža, nujni delež starih staršev ali sorojencev pa tretjino zakonitega dednega deleža. Zakon določa način izračuna vrednosti nujnega deleža in vračunanje že prejetih daril. Nujnim dedičem načeloma pripada določen del vsake stvari in pravice, ki spada v zapuščino. Lahko pa oporočitelj vnaprej določi, katere stvari, pravice ali denar iz zapuščine dobi določeni dedič. Za potencialnega nujnega dediča je pomembno, da nujnega deleža sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, treba ga je v zapuščinskem postopku zahtevati. Če oporočitelj z oporoko celotno premoženje zapusti drugim osebam (ne nujnim dedičem) in nobeden od nujnih dedičev ne zahteva nujnega deleža, celotno zapuščino na podlagi oporoke dedujejo oporočni dediči. Žena in sin našega bralca kot nujna dediča po njegovi smrti ne bosta imela pravice kar do njegove celotne zapuščine. Če bi bralec z oporoko zapustil premoženje tretji osebi, pa bosta lahko v zapuščinskem postopku uveljavljala pravico do nujnega deleža. Če bralec drugih otrok nima, bi se zapuščina v primeru dedovanja na podlagi zakona razdelila med vdovo in sina po enakih delih. Nujni delež zakonca in potomcev znaša polovico zakonitega deleža, zato bi v tem primeru znašal nujni delež vsakega (vdove in sina) četrtino zapuščine. Bralec lahko z oporoko vnaprej določi, kaj iz zapuščine bo zapustil kateremu od nujnih dedičev. S preostalim delom zapuščine, torej s polovico, lahko v oporoki prosto razpolaga. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK Križemkražem 20 stran 20 torek z 31. maja 2022 Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Ob jezeru Čildir V zadnjem tednu sem večinoma premagoval razdalje med večjimi kraji, zdaj pa se mi je znova zahotelo bolj umirjenega, podeželskega utripa. Potikal sem se po severovzhodu Turčije, blizu meje z Armenijo, kjer ležijo zgolj manjša mesteca, pristen dotik pa sem šel iskat še malo više, do jezera Čildir. To jezero leži zelo blizu meje z Gruzijo, ki jo Turki imenujejo Gürčistan. Samo jezero ni nič posebnega, ne premore nobenih turističnih kompleksov ali hotelov, njegova vrednost pa je, da predstavlja vir namakanja in sladke vode za širšo regijo. Leži na skoraj dva tisoč metrov nadmorske višine, a je okolica vseeno naseljena s podeželskimi vasicami, ki so sicer nekakšna projekcija našega podeželja približno 70 let nazaj. To so tiste vasi, kjer vsak pozna vsakega, kjer si ljudje pomagajo med sabo, gredo skupaj Foto: Dani Zorko Jezero Čildir obsega km2, leži pa na 1.959 m.n.v. Foto: Dani Zorko vrnil denar, kot bi ga domačinu. In to brez neke slabe volje. Saj v večjih mestih in kasneje v Carigradu je bila drugačna pesem, ker se vse vrti okoli denarja, ampak v vsej Anatoliji se ne bi spomnil primera, da bi se čutil ogoljufanega. Na svojih poteh si nekih spominkov načeloma ne kupujem, rad pa nabavim neko praktično stvar. Tako sem zavohal, da pri peki mesa uporabljajo taka fina aluminijasta nabodala, ki so se mi dopadla. V kraju Čildir sem jih na ulici znova videl in se odločil, da jih nabavim. Tako sem šel vprašat na neko zadrugo – no, bolj domača imena uporabljam zato, da si znate bolje predstavljati –, tam pa sva z možakarjem ugotovila, da pa imajo ta nabodala v neki drugi prodajalni, kjer sem še kupil nekaj drugih drobnarij. Gazda, ki mu v kurdščini pravijo pa- tron, mi je za vse skupaj naračunal slaba dva evra, ko pa sem mu dal še nekaj vbogajme, pa mi je tudi on naložil še nekaj dodatne robe. Vedno rad poudarim: poštenost se ne izplača, izboljša pa počutje. Nekaj vstran leži Hudičeva trdnjava, ki je ena redkih praktično nedotaknjenih utrdb v regiji. Postavili so jo na živo skalo, čisto na samo, premore pa lastne cisterne vode. Starost ni znana, so pa jo uporabljali tudi za zapor. Že sama slika je veličastna, sem pa debelo pogledal, ko sem nad globokim kanjonom videl ducate krav, kako se neprizadeto pasejo na res strmih pobočjih. Še za koze je bil teren izjemno težek in stavit bi šel, da se vse krave zagotovo ne vrnejo s paše. Raje sem se obrnil in šel, preden bi postal priča kakšnemu kravjemu toboganu. Foto: Profimedia Hudičeva trdnjava (Šejtan kalesi) globoko v neosvojljivih planinah. Vsa zelena pobočja predstavljajo pašno območje za krave. v mesto, se družijo pri opravilih in tu ali tam kaj ilegalno prepeljejo čez mejo. Imel sem čas, da sem se lahko dosti ustavljal in srečeval z ljudmi. Nimam navade, da bi vsakega posameznika fotografiral in se potem hihital iz ljudi, ampak se raje za dušo usedem nekje na rob in opazujem dogajanje. Tudi lokalci živijo svoj mir in te kot tujca ne oblegajo preveč, kar je običaj drugje na Orientu. Najbolj všeč mi je bila ta njihova poštenost in pripravljenost pomagati. Že na tržnici ali na čajankah nikoli nisem vedel, koliko kaj stane, pa mi je res čisto vsak prodajalec – ker so to seveda vsi moški – do pike Foto: Dani Zorko Papio anubis Telo je dolgo od 60 do 86 cm, rep pa od 41 do 58 cm. Tehta od 22 do 37 kg. Samec je do dvakrat težji od samice. Je močna opica s padajočo hrbtno črto ter dolgim, pasjim gobcem, v katerem so krepki zobje. Porasel je z olivno zelenkasto dlako. Obraz in zadnjica sta črna. Oba spola imata na licih tudi gost siv ovratnik. Na koncu repa je čop, okrog zadnjice pa obsežna ritna pleša. V krdelu je 20-50, izjemoma celo več kot sto osebkov. Hrani se s plodovi, listi, koreninicami, žuželkami in kuščarji, priložnostno pa upleni tudi mlado gazelo. Dokler so mladiči v temnem mladostnem kožuhu, jih odrasli pustijo pri miru. Ko zamenjajo dlako, samice zasedejo položaj na dnu hierarhične lestvice, samci pa morajo zapustiti krdelo in se uveljaviti drugje. Imenujemo ga tudi olivni pavijan. Razširjenost: Nahaja se na zahodnem in vzhodnem delu Afrike (Senegal, vzhodno do severnega dela Tanzanije). Živi v savanah. ADANA - peto največje mesto v Turčiji in središče istoimenske province, GNOMON - kazalec na sončni uri, KOSIR - nož z zakrivljenim rezilom za obrezovanje trt Tudi v Turčiji imajo pred veselim decembrom kmečki praznik-koline KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 31. maja 2022 COLOR CMYK torek, 31. 5. 2022 Za kratek čas 21 Spodnje Podravje z Iz studia radia Ptuj Ptuj z Silvan Omerzu v Galeriji mesta Ptuj Izbor z razstav in gledaliških projektov Radio Ptuj odslej tudi v tehnologiji DAB+ Radio Ptuj, ki zadnja leta velja za enega najbolj poslušanih in digitalno naprednih radijev, v primerjavi z ostalimi regionalnimi radijskimi postajami, če izvzamemo nekatere povsem marketinško usmerjene radie, je bil letos uspešen še na enem razpisu agencije Akos. Kot pojasni odgovorni urednik Domen Hren, je radio letos prejel odločbo o podelitvi pravic za razširjanje v tehnologijo DAB+. „Temeljno poslanstvo Radia Ptuj je verodostojno in objektivno poročanje, ki v poplavi negativnih informacij daje prednost pozitivnim sporočilom. Z vsebinami želimo ozaveščati prebivalce širše regije in ostalo zainteresirano javnost o aktualnem dogajanju na vseh področjih (gospodarstvo, šport, kultura, družbenopolitično življenje, zabava ...). Medijska hiša v svoji več kot 77-letni zgodovini celostnega in kakovostnega poročanja o dogodkih v širši regiji predstavlja velik informativni, kulturni in domoznanski pomen za sooblikovanje življenja te regije. Vizija našega radia je postati vodilna regionalna medijska hiša s širokim spektrom aktualnih in novinarsko podprtih, kredibilnih vsebin v Sloveniji za vse generacije, ki se izkazuje kot edinstven produkt medija v okolju. Poudarjena izobraževalna in informacijska funkcija medija o vseh Foto: arhiv NŠ verodostojnih podatkih v lokalni skupnosti. Lokaliziranje nacionalne in svetovne problematike ter personalizan marketing za poslovne partnerje,“ pojasni. V ta namen Radio Ptuj ves čas ostaja v stiku z aktualnimi svetovnimi trendi in DAB+ je še ena izmed novosti radia, ki pripomore k večji konkurenčnosti. Digitalni poslovni modeli razvijajo svojo konkurenčno prednost s po- Sudoku z Sudoku močjo unikatnih kombinacij digitalnih in fizičnih virov. Na podlagi tega lahko izvršujejo procese na način, ki je ostalim tekmecem v tistem trenutku nedosegljiv. Kar definira digitalna podjetja oz. digitalne poslovne modele, je sposobnost ustvarjanja novih verig vrednost in poslovnih priložnosti na načine, ki so tradicionalnim poslovnim modelom nedosegljivi. V okviru kulturnega abonmaja Združenja zgodovinskih mest Slovenije (Po kulturo v zgodovinska mesta Slovenije) so 19. maja v Galeriji mesta Ptuj odprli pregledno razstavo Silvana Omerzuja, likovnega umetnika, gledališkega režiserja in lutkarja. „Novost, ki jo je pridobil Radio Ptuj, prinaša nadgradnjo več kot 20 let stare tehnologije DAB (Digital Audio Broadcasting) in prednosti z učinkovitejšim kodiranjem zvoka (HE-AAC v2) in boljšo kakovostjo zvoka ter oddajanje 10 programov in več prek enega multipleksa oziroma omrežja. Poleg radijskega programa (oziroma zvoka) nova platforma omogoča večpredstavne vsebine, ki lahko dopolnjujejo radijske programe ali ponujajo povsem nove storitve, kot so tekstovna in slikovna sporočila v zvezi s predvajanim programom, elektronski programski vodič, prometne informacije v obliki dodatnih tekstovnih ali slikovnih sporočil,“ pojasni Domen Hren. V praksi to pomeni, da lahko odslej Radio Ptuj v digitalni, torej tehnologiji DAB+, poslušajo po vsem svetu. nš Foto: Črtomir Goznik V Galeriji mesta Ptuj je na ogled pregledna razstava likovnega umetnika, gledališkega režiserja in lutkarja Silvana Omerzuja, enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev. Do 26. junija je na ogled izbor najrazličnejših del, od risbe in slike, senčne podobe, kinetične skulpture, prostorske instalacije do scenografije in lutke, ki so nastale v preteklih tridesetih letih in več izjemnega umetniškega ustvarjanja Silvana Omerzuja, vsestranskega umetnika s prepoznavno estetiko. V sobah Galerije mesta Ptuj so razstavljena njegova najpomembnejša dela oz. projekti, ki jih je ustvaril od zgodnjih devetdesetih let naprej. Skozi pregledno razstavo je popeljal kustos Galerije Božidarja Jakca Miha Colnar. „Uspelo nam je pripraviti zelo hibridno razstavo, pokazati, da Silvan Omerzu ni samo vizualni umetnik, v vsakem pogledu je tudi gledališčnik, režiser, lutkar, avtor predstav. Vse, kar na razstavi vidimo, je neka mešanica med deli, ki so narejena za galerijo, in deli, ki so bila v osnovi zamišljena kot del gledaliških predstav. Ta literarna referenca je pri Silvanu Omerzuju izjemno pomembna. Na razstavi je mogoče videti tudi tri dela, ki se navezujejo na Ivana Cankarja. Generalno gledano predstave Silvana Omerzuja govorijo o nekih zelo bazičnih, eksistencialnih vprašanjih. Veliko dela pa je prepuščeno tudi samemu gledalcu, ki mora biti toliko zvedav, da začne o teh delih razmišljati. To pa je tudi na nek način poanta umetnosti,“ je povedal. Zahvalil se je Galeriji mesta Ptuj, MO Ptuj in Zavodu za turizem Ptuj, da je prišlo do te izmenjave razstave v okviru Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Od leta 2020 je član tega združenja namreč tudi Zavod za turizem Ptuj. Galerija Božidarja Jakca pa je gostila razstavo, na kateri je bila predstavljena likovna zbirka ptujskega festivala Art Stays, ki letos slavi 20-letnico neprekinjenega delovanja. Silvan Omerzu je nekaj časa razstavljal samo tisto, kar je ustvaril za razstave, nakar je ugotovil, da k tem delom sodijo tudi stvari, kot so scenografije za gledališke in lutkovne predstave. Z njihovimi kombinacijami pa je sestavil nove celote, ki jih lahko vidimo tudi na pregledni razstavi na Ptuju. MG Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 1 stran 21 3 3 2 6 8 6 4 9 5 4 9 7 5 8 6 1 8 6 5 2 1 7 3 7 8 Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << < <<< << <<< < < << < << <<< << --------------- Denar € €€€ € €€ € € €€ € €€€ € €€ €€€ Zdravje ›› ››› ››› › ›› › ›› › › ››› ›› › Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 31. maja do 6. junija 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 6. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Klemen Jug, 2250 Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK 22 torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK torek z 31. maja 2022 Poslovna in druga sporočila Rokomet z Finale DP srednjih šol Dekleta Gimnazije Ormož srebrna Gimnazija Ormož je bila gostiteljica finala državnega prvenstva srednjih šol v rokometu za dijakinje. Na zaključni turnir dijakinj sta se poleg gostiteljic uvrstili še I. Gimnazija iz Celja in Gimnazija Šiška iz Ljubljane. Pred lepo polnimi tribunami športne trdnjave Hardek smo videli tri tekme, kjer so se na koncu skozi šivankino uho naslova državnih prvakinj veselile Ljubljančanke. Favoritinje iz Ljubljane so v odločilni tekmi za prvaka šele v zadnjih treh minutah zlomile odpor izjemno borbenih Ormožank. Te so z izjemno taktično predstavo najprej premagale Celjanke z izidom 23:18 (9:6), čeprav so v uvodu že zaostajale za tri zadetke (1:4). Z izjemno igro v obrambi ter do potankosti izpeljano taktično igro v napadu je gostiteljicam uspel delni izid s 13:4 (vodstvo s +6, 14:8). Najvišja prednost se je tik pred koncem pov- zpela že na +7 (21:14). Na omenjeni tekmi je blestela Alina Planinc s kar 15 zadetki. Na drugi tekmi so Ljubljančanke brez večjih težav premagale že utrujene Celjanke, največ golov, šest, je dosegla bivša dijakinja Gimnazije Ormož Neja Polak. V velikem finalu smo videli zanimivo predstavo obeh ekip; najprej vodstvo Ormožank za dva (5:3), nato že vodstvo Ljubljančank za pet (13:18). Fanatično borbene domačinke so s pomočjo publike na vročem Hardeku naredile delno serijo 4:0 (17:18) in imele celo napad za izenačenje. Žal so pri lovljenju tekmic domačinkam pošle moči in Gimnazija Šiška je s serijo 0:4 potrdila zmago (17:22) in naslov državnih prvakinj. Pri zmagovalkah je največ zadetkov dosegla Nika Ocepek, pri poraženkah je bila Planinčeva natančna devetkrat. Za Gimnazijo Ormož so pod vodstvom trenerjev Uroša Krstiča in Saše Prapotnika ter vodje moštva Simone Jurčec nastopile naslednje igralke: Kaja Korpar, Žanamari Kaloh 3, Teja Kacjan, Klara Anušek, Klara Hebar, Anna Tiya Cvetko 3, Alina Planinc 24, Eva Škrinjar, Klara Ropoša 1, Neli Visočnik Javernik, Maša Baum 1, Lorella Kolenko 8, Nika Anušek. Rezultati: Gimnazija Ormož – I. gimnazija v Celju 23:18 (9:6), I. gimnazija v Celju – Gimnazija Šiška Ljubljana 21:30 (10:18), Gimnazija Ormož – Gimnazija Šiška Ljubljana 17:22 (10:11). Vrstni red: 1. Gimnazija Šiška Ljubljana 4 (52:38), 2. Gimnazija Ormož 2 (40:40), 3. I. gimnazija v Celju 0 (39:53). Strelke: 1. Alina Planinc 24 (Ormož), 2. Neja Polak in Nika Ocepek 10 (obe Ljubljana), 4. Lorella Kolenko 9 (Ormož) in Azra Zulić 9 (Celje). Uroš Krstič stran 22 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]REĀLQR'RUQDYD in osnovno šolo Dornava prireja oddajo =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL Osnovne šole Dornava. Oddaja bo v sredo, 1. junija, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUD2EĀLQD'RUQDYD Ekipa Gimnazije Ormož Poletje 2022 v Simonovem zalivu Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte p oletje z nami! Informacije in rezervacije za kopalni avtobus: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150, www.avtobusniprevozi.eu NOVI NAROČNIKI POZOR! za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.20 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 31. maja 2022 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV 23 Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev … (T. Kuntner) ZAHVALA Ob izgubi naše najdražje Marije Šimenko Bogdanović IZ ŽABJAKA 34A se iskreno zahvaljujemo vsem za sočutje in izraženo sožalje. Hvaležni smo za vsak trenutek, ki ste ga delili z njo, za vsak topel objem, razumevajoč pogled. Hvala vsem, ki ste ji v življenju dobro namenili. www.re www.reporter.si www .repor repor p ter.si si IZ NO OZADJE ŠTEV V E Zakaj je Janša poskušal Golobu zamakniti ILKE in otežiti prevzem izvršilne veje oblasti PETER JAMBREK V intervjuju napoveduje rojstvo nove desnosredinske stranke AFERA Zakaj bodo razdrli pogodbo o nakupu Toninovih vojaških oklepnikov IVO BOSCAROL Revizija prodanega Pipistrela: razmerje med subvencijami in donacijo Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, v začetku nesnosti, in bele purane, 4 kg, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. KUPIM nakladalko, starejšo, lahko je tudi v okvari, in druge kmetijske stroje. Tel. 041 856 442. Žalujoči: mož Milan, hči Polona z družino, sin Tomaž z družino Umrli so Marija Gabrovec, roj. Potočnik, Dravci 3 roj. 1937– umrla 19. maja 2022; Janez Hentak, Podvinci 106, roj. 1946 – umrl 20. maja 2022; Marija Brenholc, roj. Ferčal, Sakušak 65, roj. 1924 – umrla 21. maja 2022; Frančiška Lozinšek, roj. Skrbiš, Lancova vas 84, roj. 1937 – umrla 21. maja 2022; Janez Kurež, Gorca 1, roj. 1931 – umrl 21. maja 2022; Jožica Ribič, roj. Kalčič, Stražgonjca 50, roj. 1958 – umrla 21. maja 2022; Janez Kramberger, Slavšina 6, roj. 1958 – umrl 21. maja 2022; Anton Dolenc, Zgornje Jablane 37, roj. 1941 – umrl 21. maja 2022; Franz Wogler, Belavšek 22, roj. 1932 – umrl 21. maja 2022; Marija Koritnik, roj. Kornek, Ptuj, Ilčeva ul. 16, roj. 1929 – umrla 22. maja 2022; Branko Grabar, Podvinci 69, roj. 1951 – umrl 23. maja 2022; Ana Koletnik, roj. Štubičar, Ptuj, Zelenikova ul. 1, roj. 1931 – umrla 23. maja 2022; Dragica Kamenšek, roj. Kamenšek, Kupčinji Vrh 38, roj. 1972 – umrla 23. maja 2022; Angela Petek, roj. Goričan, Muretinci 30, roj. 1939 – umrla 23. maja 2022; Milan Meznarič, Spuhlja 123, roj. 1958 – umrl 23. maja 2022; Dušan Bolčevič, Ptuj, Draženska c. 14a, roj. 1953 – umrl 24. maja 2022. Štajerski TEDNIK torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK stran 24 Ptuj z Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja V mestu vojaški oklepniki in policijski specialci Ptuj je minuli konec tedna gostil Bogatajeve dneve. Na več prizoriščih v mestu so se predstavile enote zaščite in reševanja. Med drugimi so sodelovali policisti, vojaki, gasilci, pripadniki civilne zaščite, reševalci, humanitarne organizacije, skavti, pa tudi komercialni ponudniki zaščitne opreme in vozil. Slovesnosti ob uradnem odprtju sta se udeležila predsednik republike Borut Pahor, ki je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil, in obrambni minister v odhajanju Matej Tonin. Predani, motivirani in vrhunsko usposobljeni Predsednik Pahor je poudaril, da je slovenski sistem zaščite in reševanja eden najboljših, saj ima predane, vrhunsko usposobljene, motivirane in dobro opremljene pripadnike. Pripadniki civilne zaščite se udejstvujejo tudi na med- narodni ravni, ob izbruhu vojne v Ukrajini jim je v manj kot mesecu dni uspelo zbrati in posredovati 43 ton pomoči. Pomagali so ob poplavah v Bosni in Hercegovini, ob potresu na Hrvaškem, pa ob lanskih požarih v Severni Makedoniji. Minister za obrambo Matej Tonin pa je v nagovoru izpostavil ukrepe, s katerimi je odhajajoča vlada podprla delovanje služb zaščite in reševanja. Dodal je, da bo Slovenija v naslednjih letih lahko počrpala 70 milijonov evrov evropskega denarja za različne projekte, kar bo še dodatno okrepilo obstoječi in dobro razvit sistem. Foto: ČG Ptuj je v soboto na mestnem stadionu gostil mednarodno gasilsko tekmovanje. Bogataj sistemu pustil neizbrisen pečat Foto: ČG Bogatajevi dnevi, ki jih vsakič gosti drugo mesto oziroma kraj, so priložnost za celovito in vsestransko predstavitev sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, hkrati so poklon in počastitev spomina na nekdanjega poveljnika civilne zaščite Mirana Bogataja. Na prizoriščih dinamično in zanimivo Foto: ČG Enote zaščite in reševanja so nepogrešljiv člen zagotavljanja varnosti in posredovanja ob različnih nesrečah. Enote zaščite in reševanja so od četrtka do sobote dobesedno preplavile Ptuj. Na parkirišču ob Volkmerjevi cesti sta bili na ogled tehnika in oprema, s katero rokujejo policija, civilna zaščita, vojska, gasilci, reševalci, Rdeči križ … Obisk prizorišča je bil brezplačen, obiskovalci so si lahko ogledali policijska in gasilska vozila, vozila civilne zaščite, vojaške oklepnike, mobilne laboratorije, različne kose orožja in druge opreme, s katero rokujejo policisti in vojaki, pa tudi raznorazno gasilsko opremo. V enem od dveh prireditvenih šotorov so se predstavljali komercialni ponudniki. Na mestni tržnici so prikazali tehnike reševanja. Celotno dogajanje je bilo nedvomno zanimivo za predšolske otroke in šoloobvezno mladino, za katero so organizirali vodene oglede in lutkovno predstavo. V okviru Bogatajevih dnevov so priredili mednarodno gasilsko tekmovanje, strokovne posvete, praktične prikaze reševanja, predstavitev opreme ... Mesto je gostilo tuje veleposlanike, županja Nuška Gajšek je v Mestni hiši priredila sprejem za družino Mirana Bogataja, ki je bistveno zaznamoval nacionalni sistem zaščite in reševanja. Bil je dolgoletni poveljnik civilne zaščite in vodil reševanje ob večjih nesrečah v samostojni Sloveniji. Življenjsko pot je sklenil konec leta 2012, star je bil 65 let. Istega leta se je upokojil in prejel zlati red za zasluge. S svojim delom je sistemu zaščite in reševanja pustil neizbrisen pečat, zato so po njem poimenovali tudi slovesno prireditev, ki združuje celoten nacionalni sistem sil zaščite in reševanja, od profesionalnih do prostovoljnih. Mojca Zemljarič Ptuj z V teku številna gradbena dela na vseh koncih mesta Krajani četrtne skupnosti Rogoznica: »Življenje je neznosno!« Ptuj je zadnje tedne eno veliko gradbišče. Razkopane so praktično vse četrtne skupnosti. Po mnenju krajanov Rogoznice pa je stanje na njihovem koncu najbolj pereče. Čeprav si naložbe in izboljšanjea infrastrukturnih pogojev želijo, menijo, da je odprtih preveč delovišč sočasno. Stanje je bojda trenutno neznosno tudi zaradi dveh gradbenih deponij, ki delujeta v tem delu mesta. V teku je gradnja Slovenskogoriške ceste, v neposredni bližini raste nova enota Doma upokojencev Ptuj, stroji so tudi v Kicarju in Žabjaku. V Svržnjakovi ulici so zaradi gradnje razkopane tri makadamske ulice. Tam naj bi se dela glede na prvotni terminski plan precej zavlekla. Stanje na terenu sta si ogledala ptujski podžupan Marjan Kolarič in mestni svetnik Alen Iljevec. Slednji je na zadnji seji mestnega sveta svoje kolege in županjo Nuško Gajšek ter občinsko upravo seznanil s skrb vzbujajočim stanjem: »Na tem območju, ki je tako ali tako degradirano, imamo odprto vsako drugo cesto. Terminski plan je bil, da bodo ulice, ki so v Žabjaku razkopane zaradi gradnje kanalizacije, asfaltirali že septembra lani. Nato so bojda čakali, da se teren poleže, marca so odprli asfaltne baze, zdaj smo maja, stvari pa še vedno niso dokončane. Na razdalji 200 metrov imamo v urbanem naselju še dve gradbeni deponiji. Vsi, ki tam živijo, vedo, da je stanje neznosno.« Po besedah Iljevca se prebivalstvo že Poroke – Ptuj: Jože Perc in Marija Topolovec, Žabjak 12; Mario Širec, Krčevina pri Vurbergu 76, in Urška Stermecki, Žerjavci 4; Milan Janžekovič in Andreja Bračko, Slovenja vas 32; Silvo Peršoh in Nastja Galun, Pleterje 48; Jernej Muzek, Zg. Pristava 30, in Marija Ledinski, Hrvaška; David Čuček; Čagona 94, in Ines Šilec, Vitomarci 74; Marko Mernik, Slomi 8a, in Katja Vincek, Moškanjci 77; Mihael Kranvogel in Natalija Kolarič, Grajena 21; Zoran Pintarič, Maribor, Miklavška ul. 37, in Manuela Svenšek, Starošinci 5; Renato Horvat in Marjana Lukman, Ptuj, Arbajterjeva ul. 10; Boris Hebar in Karmen Verlak, Slovenja vas 38d; Dejan Kelc in Maja Skaza, Sp. Velovlek 5. organizira, saj se jim zdi nesprejemljivo, da je razkopan tako velik del četrtne skupnosti, pri čemer se ponekod izvajalci bojda celo izgovarjajo, da nekaterih del ne zaključijo, ker je premik strojev predrag: »Čeprav z asfaltiranjem zamujamo že pol leta.« Občani obenem zahtevajo podatke o tem, ali imajo gradbene jame sploh obratovalna dovoljenja. Mestni svetnik namreč opozarja, da je po OPPN to območje športnih dejavnosti. Dženana Kmetec Foto: ČG Največ prahu naj bi bilo zaradi gradnje kanalizacije v Svržnjakovi ulici v Žabjaku. Danes bo dopoldne še večinoma oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, popoldne pa bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, pojavljale se bodo plohe, lahko tudi kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju okoli 15, najvišje dnevne od 19 do 23, na Primorskem do 25 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO