t K ■■ late. (Za Naučilo S K BO », ■a Ameriko ta drage «nje drla« «■•Oe.) — Spiai la doplal aa po-•Jlljajo i Dradnlitra „Domoljake", -.l.bljana, Kopitarjeve alice Ita». I. • arolnlna, reklamacija In lacerati pai Dpra»nlit»a „Domoljuba", Llabljana, Kopitarja»» allea It. I. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO. aa »prejemajo po al» delih cenah i Eno»topaa patltvrats (iaatlaa „Domoljaboee" Urina M ■m) »tana aa enkrat SO *. Pri eet-kratnam objaeljenjn primaria po-pa»t po dogoioru. — Poaamaaaa itaellka ae prodajajo po 10 e. fia-koenl promet poltno-kranllallaega arada Ite*. S24.797. ■ ■■ J M 26. « LhMM dni 21 Mo 1907. Leto XI Cesarjevo beseda. Dne 19. junija je povabil cesar novo izvoljene poslance v svojo palačo. V blesteči dvorani je bil pripravljen prestol, ki je z njega imel vladar izpregovoriti pozdrav možem, ki jih je ljudsko zaupanje poslalo na Dunaj. Med njimi je, — v lepi gorenjski narodni noši, v prvih vrstah stal kot vidni znak ljudskega, kmečkega značaja S. L. S. poslanec Demšar. V sijajnem spremstvu je prišel sivi vladar in je zasedel svoj prestol. Vsako državnozborsko zasedanje se prične s cesarskim govorom; noben govor pa še ni bil tako prisrčen, tako ljudomil, kakor ta, ki so ga slišali in gromovito odobravali poslanci iz vladarjevih ust. Bilo je ganljivo, ko ie govoril o dolgi dobi svoje vlade, — saj bo prihodnje leto minulo že 60 let. In za kmečke zastopnike je bilo izredno veselo, da se je £ začetku svoje vlade spomnil ravno kmečkega stanu in to silno lepo £yezal s staròstnim zavarovanjem, k' ga hoče dovršiti v svoji starosti, jako-le je djal: „V moii zgodnji mladosti sem imel nalogo končno osvoboditi kmeta od tlake in desetine ... ^daj pa za gotovo upam, da se po- sreči ustanoviti zavarovanje za starost in onemoglost in s tem dovršiti za veliko število marljivih državljanov delo ljubezni in socialne pravičnosti." Mehke so bile tudi besede, ki jih je govoril ob sklepu; čule so se kakor oporoka dobrega očeta: „Božja previdnost mi je izkazala milost, da sem vodil dva rodova svojih narodov. Videl sem da mi trud moje vladarske službe moji narodi povračujejo z ljubeznijo in zvestobo, izkazano v vseh slučajih, in s svojim napredkom v blagostanju in omiki. To pospeševati in zvesto gospodariti z dedščino slavne zgodovine naših očetov je naloga, ki sem ji posvetil vse svoje življenje. Imejte ravno ta cilj pred očmi, pa boste našli pot k slogi in k notranjemu miru. Kot največjo dobroto usode bi slavil, ko bi videl, da je ta mir zagotovljen. Spravljivi duh ljubezni do skupne domovine naj vodi vaša dela in blagoslov Vsega-mogočnega naj vas pri tem spremlja." Mogočni vladar torej v sklepnih besedah v zavesti človeške slabosti poudarja misel, da je vsa moč na svetu zastonj, če je ne podpira pomoč Njega, ki je edini vsegamogočen. V cesarskem prestolnem govoru je tudi ob kratkem povedano, s čim se bo prihodnjih šest let pečal dr- | žavni zbor. Nas zanimajo pred vsem zadeve kmetijskega in drugih delavskih stanov. V svojih člankih bomo posamne stvari natančno razložili in zraven pojasnjevali delo naših poslancev. Danes navedemo le cesarjeve besede. O kmečkih zadevah je rekel : „Moja vlada priznava visoki pomen kmetijstva za splošni blagor: zato bo skrbela, da stopi pred vas s predlogi v okrepljenje ljudstva, ki stalno deluje v ti tako zelo važni panogi ljudskega gospodarstva. Najprej se bo treba pečati z vprašanjem, kako naj se uredi osebni in stvarni kredit, da se, kar je mogoče, zniža obrestno breme kmečkih posestev in zabra-ni preveliko zadolženje. Živinoreja more, če se pametno goji, mnogo več nesti, nego doslej ; zato ima vlada namen vse storiti, da se število živine pomnoži; tudi konjerejo bo država krepkejše podpirala." O obrtnem stanu ima cesarski govor te-le besede: „Zdravi razvoj družabnih razmer zahteva, da se ohrani krepak obrtni srednji stan. Zanj se mora skrbeti s tem, da se po določenem načrtu izpopolnijo obrtni zakoni, da se bolj razširi delo urada za podporo obrti in da se razumno dvigne strokovna sposobnost. Posebno podporo bo našel vztrajajoči in delavni srednji stan v zboljšanju kreditnih razmer, ko se ustanovi osrednja zadružna blagajna." Tudi delavstvu je vladar obljubil pomoči. Zavarovanje za starost se izpelje ; ponočno delo žensk se omeji, tudi pri rudnikih. Delavsko zavarovanje se sploh izpopolni in v tem ozira pridejo na vrsto tudi bratovske skladnice. Železnice se bodo podr-žavljale ; tudi premogokope bo izku-šala dobiti država v svojo last. To je načrt. Cesar je zanj; če bodo poslanci kos svoji nalogi, se bo izpeljal. Vse je zdaj odvisno od poslancev. Slovenski krščanski poslanci bodo brez dvojbe na svojem mestu; to so pokazali že zdaj. Še nekaj. Vladar je v svojem govoru udaril po zobeh kričače, ki zahtevajo šolo brez verskega poduka. Rekel je: „Cilj ljudske šole ostane v zmislu državnega šolskega zakona nravno-verska vzgoja ; zato potrebuje pred vsem mirnega razvoja." To klofuto iz srca privoščimo tudi našim liberalcem. Obsodilo jih je že ljudstvo; zdaj se je pridružil obsodbi tudi cesar. Izobrazbi. Kateri narodi prebivajo v naši monarhiji. V. Jugoslovani. Med Jugoslovane štejemo Slovence, Hrvate. Srbe in Bolgare. Slovenci prebivamo po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem. na Ogrskem in Benečanskem. Razun benečanskih smo vsi Slovenci v avstro-ogr-ski državi. Vseh avstrijskih Slovencev je okoli en miljjon tristotisoč. Na Ogrskem in Hrvaškem jih je stotisoč. na Beneškem trideset tisoč in nekaj deset-tisočev v Ameriki. Vseh skupaj bi nas bilo en milijon in pol. V primeri z drugimi narodi smo torej res le pritlikavci. Zato si pa moramo ustvariti drugo moč, ki nas bode varovala. Najprej moramo biti edini. Ce se bomo kljub svojemu malemu številu še cepili, nas morajo sovražniki pomandrati. Druga vez naše moči je lastna izobrazba. Pregovor pravi: nevednost je najdražja stvar na svetu. Ljudstvo se mora zavedati, da v sedanjih časih ne zadostuje več pest in sila, ampak mora skušati odbiti naval sose-dov-sovražnikov tudi z uma svetlim mečem. Čimbolj bode narod posegal po knjigah in časnikih, ter se bistril in učil, tem močnejši bo in bogatejši. Naučiti se pa moramo od sosedov tudi žilavosti in uma v vseh strokah narodnega gospodarstva, da se bomo mogli uspešno meriti z vsakomur. Tretja važna točka v našem narodnem ži-Ijenju je vera. Zgodovina nas uči, da ljudstva, ki niso bila verna, so propadala in ko-nečno izginila. Verski čut vzdiga in krepi narode. Marsikatero nesrečno započetje naro- dov bi se ne zgodilo, ako bi v hipnem razburjenju poslušali notranji verski čut. Za previdnega in umnega človeka, ki misli tudi zanaprei, je premišljevanja vredna tudi misel, kako imajo Slovenci nastopiti v zunanji politiki, kot celoten narod nasproti drugim narodom. Ne bom dalje razmotrival, mislim, da govorim vsem iz srca če rečem: »Slovenec se najlažje razume s Hrvatom.« Ze v preteklih dobah smo čutili Slovenci in Hrvatje, da smo ena veja na slovanskem drevesu in zato tudi nastopali povsod skupno, naj torej še zanaprej gremo ramo ob rami. Žalosti nas le. ko vidimo, kako se dajo Hrvatje pre-slepljati od najhujših sovražnikov svojih, od Mažarov. Koliko gorja in nesreč so jim že naredili ti ljudje, a še vedno se dobe Hrvatje, ki verjamejo temu sovragu. Kar se torej nas Slovencev tiče. ostanemo pri starem. »Naša bodočnost je le v zvezi s Hrvati.« O zgodovini Slovencev ne bomo tu govorili. Stvar je spisana v lanskem »Domoljubu« v »Zgodovini slovenskega naroda«, nadaljevati nam je tu z drugim jugoslovanskim rodom s Hrvati in Srbi. Hrvatje in Srbi so eden narod. Pa zakaj dve imeni? poprašuješ bralec. Takoj izveš. Hrvatje so rimsko-katoliške vere. Srbi so pa pravoslavni. Ločijo jih tudi knjige. Hrvatie pišejo s takimi črkami kot mi Slovenci, Srbi pa s cirilico. Drugače ni razločka, govorita oba eden in isti jezik, imata skoro iste šege in ooičaje. Oba sta časih tudi zelo vročekrvna. Po mišljenju se pa seveda ločita. Hrvatje so nam Slovencem bližji, Srbi stoje pod vplivom svoje pravoslavne vere. Ker jih loči le vera. ni čudno, da se radi tega večkrat napadajo in žalibog tupatam sovražijo in celo krvavo preganjajo. Hrvatje prebivajo po Hrvatskem, Slavoniji. Dalmaciji, v Istri, v Bosni in na Ogrskem. Vseh skupaj je čez tri milijone. Vsi so katoličani rimskega in staroslovenskega obreda. Naselili so se Hrvatje okoli leta 600 po Kr. v sedanjih krajih. Najprvo so si ustanovili državo v Dalmaciji, potem pa v Posavju (med Savo in Dravo). Dalmatinske Hrvate je krstil spletski škof Ivan med leti 640—670. Posavskim Hrvatom pa so oglejski duhovniki oznanjevali vero. Pozneje sta še sv. Ciril in Metod nadaljevala to delo in dokrstila cel narod. Sovražniki Hrvatov so bili Benečani, divji Obri, predvsem pa nemški Franki, ki so si hoteli podvreči Hrvate. Hrvatski knez Lju-devit se je uprl Nemcem, jih spravil iz dežele, a končno moral bežati. Kmalu potem pa so se Hrvatje popolnoma otresli Nemcev in ustanovili močno državo, s tem da so se združili z Dalmatinci. Slavni vladarji iz domačega rodu so krotili sovražne sosede. L. 1102 so sklenili Hrvatie pogodbo z Ogri in kronali ogrskega kralja Kolomana tudi za hrvaškega kralja, ker ie rod hrvaških kraljev izumrl. Vsaka država je bila samostojna, skupnega sta imeli le vladarja. Dogodki na Hrvaškem so bili sedaj tesneje zvezani z ogrsko zgodovino. Kralji na Ogrskem so vladali tudi na Hrvaškem. Ti so pa kmalu posegali v pravice hrvaške države in medsebojni boji so se začeli. Ko so zasedli po mnogih menjavah na ogrskem prestolu slednjič habsburški vladarji ogrski in hrvaški prestol leta 1526 je zgodovina Hrvatov ozko sklenjena z avstrijsko. Hrvatje so si znali vedno varovati svojo samostojnost in so večkrat, ko so se ogrski velikaši obotavljali voliti kakega Habsburžana za kralja ogrskega, kar sami si ga izvolili. Koncem leta 1800 se je ošabnost Mažarov ali Ogrov začela kazati tudi na Hrvaškem. Ker so jim avstrijski vladarji pustili, da se je na Ogrskem začela šopiriti mažarščina, so jo hoteli Mažari vpeljati tudi na Hrvaškem in od tedaj je začela stranka hrvaških domoljubov zahtevati pravice za svoj narod in *e>zik Dolgo je tlelo in srd Hrvatov proti Mažaroni je prekipel šele leta 1848. ko so Hrvatje prijeli za orožje in pobili mažarske armade in upornike. Slavni Jelačič je rešil cesarja stiske in premagal vse sovražnike ter potrdil tako šc enkrat neodvisnost Hrvaške od Ogrske. Ali nehvaležnost je plačilo sveta. Avstrija bi morala skazati Hrvatom zahvalo, ker so jo ti rešili, kaj se je zgodilo? Ko so se leta 1867 pobotali cesar in Ogri, ki so mu vedno nagajali in škodovali, so se pobotali tako, da je Avstrija izročila Ogrotn Hrvaško, in jo oropala tako njenega najdražjega bisera _ državne samostalnosti! Kako da počenjajo Otjri s Hrvati nam je pokazal nesrečni ban hrvaški Hedervary. Skozi celo zgodovino naših bratov Hrvatov se vleče kakor krvava nit: mažarska oholost. Upajmo, da se v bodoče kaj izpremeni. Hrvatski narod je, kar se tiče občne omike, za nami Slovenci. Še nedavno so našteli dve petini analfabetov, to je ljudi, ki ne znajo niti brati niti pisati. Čeravno se domorodni možje trudijo, da bi se izobrazba za?jla širiti nted narod, se jim težnje'vendar ne posrečijo popolnoma. Šolstvo je urejeno kot na Mažarskem in torej težko napreduje. Tudi v gospodarskem oziru je narod slab, vsai v Istri in Dalmaciji. Družabne razmere doma in na Hrvatskem so tupatam žalostne. Nenravnost je po-nekodi zelo razvita. Politično nima narod nobene pravice. Hrvatski vol. red je tak. kot ga imajo Ogri. Ves narod ki ga je dvainpol milijona, ima komaj petdesettisoč volivcev, tako da volijo le uradniki in premožni kmetje. Olavno mesto hrvaškega kraljestva je Zagreb s 65.000 ljudmi. Tu je tudi hrvaško vseučilišče brez medicinske fakultete (za bodoče zdravnike) in drugi znanstveni zavodi. Večja mesta so Osjek, kjer je veliko Nemcev in Židov, Karlovec s pravoslavnim škofom in 17.000 ljudmi; v Dalmaciji je največje mesto Splet z 18.000 prebivalci. Zader in Du- i brovnik. Olavno mesto istrskih Hrvatov je Pazin. Med narodom se pleše narodni jugoslovanski ples »kolo«. Narodni pevci se zovejo: guslarji. Trobojnica hrvaška je rdeče-beln-modri prapor. Srbi so se ob istem času kakor Hrvatje priselili v kraje, kjer bivajo še sedaj. Srbi stanujejo na Hrvaškem (po Slavoniji in Sre-ntu). na jugu Dalmacije, v severni in vzhodni Bosni, Hercegovini in na Južnem Ogrskem. Ti so torej v naši monarhiji Avstro-ogrski. Srbov je pa še veliko izven naše države. Olavni narod srbski biva sedaj v srbskem kraljestvu, kjer jih je slabe tri milijone. Svojo državico imajo tudi črnogorski Srbi. ki jih je četrt miljona. Stanujejo pa še v Stari Srbiji in v Makedoniji. Cenijo jih tukaj nad en milijon. Vseh Srbov pod našim vladarjem je dva in četrt milijona. Drugih pa nad štiri milijone. Vseh skupaj je nad šest milijonov ljudi Srbov. Prve srbske državice so nastale okoli I. 700. Medtem ko so si Hrvatje ustanovili samo dve državi, so se Srbi cepili v začetku v več malih državic. Sredina teh dežel je bila raška župa (sedanji Novi Pazarski okraj). Druge take županije — države so bile, sedanja Črna Oora, Hercegovina itd. Po vzgledu njih bratov-Hrvatov, so tudi Srbi sprejeli po letih 700 krščanstvo in poklicali pozneje v deželo Metodove učence. Ko se je pričel razdor med katoliškim Rimom in raz-kolnim Carigradom, so se Srbi, po dolgem omahovanju pridružili slednjič razkolnim kri-; stjanom in tudi do danes ostali v pravoslavni veri. t Po hudih medsebojnih bojih se je polastila srbskega prestola slavna rodovina Ne-inanjičev. Car Dušan je bil najslavnejši srbski vladar in je svojo državo razširil med Holgare, Grke in druge narode. Ali po njegovi smrti je država začela nazadovati. Slavni car i.azar jo je hotel zopet povzdigniti, a je padel v boju na Kosovetn polju i. 1389., kjer so Turki pokončali srbsko vojsko. Od tega časa pa do leta 1878 (torej 500 let) so Turki gospodovali po Srbiji in odirali ljudstvo do kože. Šele leta 1878 so se Evropejci usmilili v krvi zdihujoče srbske raje in osvobodili kos nekdanje srbske dežele in ji dali ime »Srbsko kraljestvo«. Črnogorci so pa imeli pred vsemi Srbi to srečo, da so tudi po razpadu srbskega cesarstva obdržali še zanaprej svojo državno neodvisnost. V visokih črnogorskih hribih so si ustanovili trdno domovino, ki so in Turki zastonj napadali. So pa še Srbi pod krutim turškim go-spodstvom. Saj čitamo dan na dan, kako se v Makedoniji more ljudje drug drugega. Divji Arnavti iz Albanije koljejo Turke. Srbe, Holgare in Grke. Turki zopet Arnavte, Srbe itd. Srbi se seveda branijo in ne ostanejo dolžni nobene osvete. Tako teče krščanska in moliamedanska kri v tej deželi, ki je bila nekdaj raj Evrope. Ker pa meji ta nesrečna dežela na Srbijo in Bolgarijo, ter stanujejo v njej Srbi in Bolgari, se zopet ti med seboj prepirajo in streljajo za deželo. Obema je všeč, a drugi jo drugemu ne privošči. Mi pa pravimo in razsodimo ta prepir tako: Srbske kraje naj vzame Srbija, bolgarske pa IJolgarija. Ker je pa prebivalstvo preveč mešano, naj vzemo Srbiji bližje ležeče kraje Srbi, Holgarom bližje pa ti in konec bo bratomornega boja. Srbi so torej pravoslavni, kot smo rekli. V Bosni Hercegovini in Stari Srbiji pa žive tudi Srbi ali Hrvatje, ki so mohamedanske \ ere. Našteli bi jih okoli sedemstotisoč. Ti so si ohranili le svoj materni srbski ali hrvatski jezik, vero so pa sprejeli niohamedansko. Največ jih je pa v Bosni. Pišejo z latinico (z našimi črkami) in s cirilico. V Bosni je še zelo razvito podložništvo kmetovo. Turek ie posestnik zemlje, ki mu jo obdelujejo podložni kmetje. Vsako leto pride iztirjat davek v denarjih je desetino pridelka. Pravoslavni Srbi na Hrvatskem imajo svojo škofijo (cerkveni zbor v Karlovcih). Šolstvo v Bosni je šele v začetkih in bo treba še precej ovir premagati, da bodo te šole zadostovale ljudskim potrebam. Nasprotje med Hrvati in Srbi se kaže najbolj v Bosni, kjer se hočejo bosanski Srbi pridružiti sosedni Srbiji, Hrvatje pa ne puste, da bi se Bosna odtrgala od hrvatskega kraljestva, kateremu tudi bolj pripada, kot pa Srbiji. Saj so si slovenski in hrvatski polki osvojili to deželo, ki ima tudi samo eno polovico pravoslavnega srbskega prebivalstva. Glavno mesto Bosne je Sarajevo, tako veliko mesto kot Ljubljana. Središče Ogrskim Srbom je Novi Sad ob reki Dravi. Dalmatinski Srbi se zbirajo v Dubrovniku (kot naše Celje). Glavno mesto Srbije je, kakor znano Belgrad (nekaj večji od Zagreba), kjer je tudi srbska vlada in kralj. Črnogorcem stoluje Cetinje rnica, izvoljena na podlagi splošne in enake volivne pravice. Temu dejstvu odgovarja tudi vsebina, ki se dotika malone vseh važnih točk državne politike, v prvi vrsti pa socialnih vprašanj, državne uprave in narodne sprave. Iz govora odmeva vladarjeva osebna srčna želja, naj vlada stori vse, kar more pospešiti narodni mir, ki bi omogočil nadaljni kulturni in gospodarski razvoj skupne domovine. Zastopniki delavskih stanov s posebnim veseljem pozdravljajo sporočilo, da vlada pripravlja razne gospodarske načrte. Ta vesela vest bode razveselila najširše sloje prebivalstva vseh narodov brez razlike, zlasti pa kmečki stan, ki se že z največjo težavo bori za obstanek na rodni zemlji. V prvi vrsti naglaša govor potrebo, da državni zbor izvršuje najvažnejšo pravico, dovoljevati in nadzorovati državni proračun, ki je bil zadnjih devet let le enkrat pravilno rešen. Potrebna je primerna izprememba poslovnika, ki ga vlada v kratkem predloži. Redno parlamentarno delo je mogoče, ako zbornični poslovnik zagotavlja red in potrebno svobodo govora. Redno delo pa ovirajo narodnostna nasprotja. Jezikovno vprašanje še vedno ni rešeno. Toda vlada ne sme obupati. Bogati na ravni darovi avstrijskih narodov naj se razvijajo v okviru državnih zakonov, narodne moči naj se združijo v blagor skupne države. Politična ravnopravnost je pogoj narodni spravi, ki omogoči mirno delovanje strank pri skupnih državnih nalogah. »Moja srčna želja je. da svojim narodom kot dragoceno dedščino zapustim zagotovljen obstanek njih narodnih dobrin ter tako zajamčim skupnosti narodni mir, ki bodi sotem bi bile izpolnjene vse njene želje. Seveda, ona se mora nalepotičiti, da bo ugajala tako bogatemu gospiodu — toda, kje naj vzame denar? Večkrat se ji je vsiljevala misel, da bi prodala dragoceni zlati križ, ki se tako malo poda njeni mali in uborni sobici. Lep denar bi dobila zanj. Potem bi si lahko kupila novo obleko in bi se lepotičila kakor druge tovari-šice. Vse bi jo občudovalo in zavidalo. Začetkoma se je branila takih misli, pa prihajale so vedno pogostejše, ni imela miru. Kaj bi storila s križem? Materi je bil križec najdražji spomin, njej tudi — toda če je človek v potrebi, kaj naj stori? S samo seboj jc čutila veliko usmiljenje. Konečno se je pomirila: »Morebiti pridem kmalu do denarja, in potem kupim nov križ ... da, potem . . .« Toda kmalu potem so jo nadlegovale zopet iste misli: prodam ... ne prodam . . . prodani ... ne prodam. Nazadnje se je že pripetilo nekaj, kar jo je privedlo do nesrečnega sklepa. »Cez par tednov«, se je oglasil šef nekega dne, »bomo slavili petindvajsetletnico, odkar obstoji naša prodajalna. Povabljeni bodo vsi uslužbenci. Najprvo bomo imeli slavnostni obed, potem nekoliko plesa, torej, gospoda moja. pripravite se!« Ves teden so uslužbenci in uslužbenke v prodajalni in drugod govorili samo o slav-nosti. Samo Marija ie molčala. »Vranček, tebi se slabo godi,« so jo dražile tovarišice. »Ali boš pri slavnosti tudi vsa črna kakor vranček? Morebiti pa nas boš presenetila, he?« Kako bluzo boš imela, modro ali rožnato?« »O da bi mogla vsaj enkrat pokazati to-varišicam, da se znam obleči v najlepšo obleko — kaka slast bi bila zame!« Zlati križ s stene ji je govoril s skrivnostnim glasom: »Nikari!« In oglašal se je skušnjavec: »Prodaj!« .. . - Stran 406 LMMBOIJKD i J**/. St. 26 Razgled po domovini. Ustanovni shod »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico bo v nedeljo, 30, junija ob 3. popoludne v veliki dvorani hotela Union. Vsi somišljeniki S. L. S. pridite gotovo na vele-važni shod! Deželni glavar gospod Oton pi. Detela, novi član gosposke zbornice, je od leta 1877 deželni poslanec kranjski in je nastopil vedno kot kandidat katoliško-narodne stranke, katere načelom je bil vsikdar zvest. Zato so ga tudi volivci kranjsko-škofjeloškega okraja vedno volili z veliko večino, včasih skoro soglasno. Tudi ta .vrli volivni okraj, od nekdaj krepka trdnjava katoliško-narodne stranke, odslej tudi »S. L. S.«, je počaščen s tem, da je cesar poklical njegovega poslanca v najvišji postavodajalni zbor. L. 1883. je dobil viteški križ reda Franc Jožefovega, 1893. red /elezne krone tretje vrste in ob cesarskem jubileju I. 1898. je bil povzdignjen v plemski stan. Deželni glavar je postal po smrti Poklu-karjevi. Želimo mu, da bi dolgo vrsto let zastopal Slovence v gosposki zbornici! Domotožje. Iz Celja poročajo: V ponedeljek 17. t. m. je prignalo domotožje nekega izselnika iz Amerike nazaj v staro domovino. Vesel, da je zopet doma, se je mož na neki postaji napil. To je bila njegova poguba. Na postaji Kresnice-Laze je, oddaljen le še nekaj milj od svoje domačije, padel pod železniški voz, ki mu je odtrgal glavo od telesa. Preveliko veselje, da zopet gleda domovino, je poplačal s smrtjo. Nesreča v Donavicu. Iz Ljubnega poročajo, da se je v rudniku v Donavicu dogodila razstrelba, pri kateri so bili strašno ranjeni inženir Hermann Koller in preddelavec Jožef Ebner ter delavec Jožef Gugel. Na ponesrečencih je zgorela obleka, telesa so od tekočega železa grozno sežgana. Najbolj nevarno ranjen je Jožef Ebner. Svarilo pred agentom. Po deželi hodi neki agent, kateri nagovarja ljudi na ta način, da prevzame naročila za neko tvrdko z Dunaja ter ponuja slatnoreznice, šivalne stroje ter razne predmete za kolesarje. Zahteva povsod polovico naprej. Kdor naroči pri njem, navadno mora večno čakati na naročeno blago. Sadna letina na Kranjskem bo letos malone povsod slabo izpadla. To bo že tretje, pravzaprav 4. leto, ko ne bodo imeli sadjarji od svojih sadovnjakov skoro nikakih dohodkov. Vzrok letošnji slabi obroditvi je neugodno vreme za časa cvetja ter nastop vsakovrstne golazni, ki je že cvetne popke uničila. Koder je sadno drevje dobro obrodilo, naj bi se to priglasilo raznim listom. Cesar in učiteljstvo. V prestolnem govoru je cesar naglašal, da se mora mladina v ljudskih šolah vzgojevati versko nravno. Krščanski poslanci so glasno odobravali te pomembne besede vladarjeve. Zalibog, da se je liberalno učiteljstvo do sedaj kaj malo oziralo na to, saj želje po »svobodni šoli« se nikakor ne vjemajo z versko nravnim poukom. Naj bi bilo odslej bolje v tem oziru! Osebne vesti. V stalni pokoj bo stopil radi bolezni g. Valentin Bergant, župnik v Mirni Peči; v pokoj je stopil g. Josip Kos. župnik na Selih pri Šumbergu. — imenovan je bil g. Arton Jarc, nam. gimnazijski učitelj v zavodu sv. Stanislava v Šent Vidu pri Ljubljani za mornariškega kaplana II. vrste v Pllljll. Mesto gimnazjiskega ravnatelja v Ljubljani. Cujemo, da se namerava po nekakih stranskih potih vriniti na mesto ravnatelja I. državne gimnazije v Ljubljani profesorja Profta. To nikakor ne gre, ker je profesor Proft nemški nacionalec. Gimnazijski ravnatelj v Ljubljani more biti samo Slovenec, katerega mišljenje je v soglasju z mišljenjem ogromne večine staršev, katerih sinovi pohajajo gimnazijo. Da je prišlo tako daleč, da se poskuša v Ljubljani imenovati Nemec za gimnazijskega ravnatelja, kriva je tega liberalna stranka, ki je poslala nemškega grofa Barbota v deželni šolski svet, kriva je tega liberalna stranka, ki z obstrukcijo preprečuje, da ne zavlada slovenska večina v deželni zbornici. In sedaj se hudujejo liberalci nad Proftom! Kdo pa je glasoval zanj v deželnem šolskem svetu! Poleg Nemcev sta glasovala za Profta liberalna Slovenca Črnivec in Leveč. Zastopnika cerkve kanonika Lesar in Kržič sta proti glasovala. »Narod« naj le svoje može prime za uho. Sicer bodo pa tudi naši državni poslanci storili svojo narodno dolžnost, da ne bo Nemcem na Kranjskem prehitro greben zrastel. In res smo čuli, da je bil načelnik »Slovenskega kluba« dr. Ivan Šusteršič v tej zadevi pri naučnem ministru Marchetu. Upamo, da je dobro opravil. Pevsko društvo »Ljubljana« je imelo pretekli teden izredni občni zbor. ki je bil vrlo dobro obiskan. Liberalci so se hoteli polastiti društva in njegove zastave in so prignali vse svoje podrepnike. V njihovem imenu je nastopal znani advokat dr. Kokalj. Dobro mu je odgovarjal med velikanskim odobravanjem naših somišljenikov, katerih je bilo okrog 300 navzočih, dr. Pegau. Liberalci so jo poparjeni odkurili in nato se je mirno izvršil občni zbor. Izključena sta bila dva odbornika, ki sta napravila razdor v društvu in izvoljena sta bila naša somišljenika poštar Ravnikar in dr. Pe-gan. Koncem zborovanja so pevci »Ljubljane«, kojih je bilo navzočih okrog 100, zapeli »Lepa naša domovina«. Liberalci so zopet bogatejši za en poraz. Umrl je na Studencu pri Ljubljani g. Anton Kocmur, poštni asistent v Šent Petru na Krasu. Ranjki se je udeležil še občinskih volitev pretekli teden in sicer kot najstrastnejši kandidat surove liberalne stranke. Ravno teden dni je kar so ga pokopali k Devici Mariji v Polju. Umrl je nenadne smrti. Pokoj njegovi duši! V Tržič. Delavska društva se kaj pridno oglašajo k udeležbi ob desetletnici bratskega nam društva sv. Jožefa v Tržiču. Udeleže se slavlja s svojo krasno zastavo tudi naši bratje iz Studenčic na Štajerskem. Ob tej priliki namerava izvrševalni odbor slovenskega krščansko socialnega delavstva prirediti tudi kratko konferenco zastopnikov delavskih društev, na kateri poročata državna poslanca dr. Janez Ev. Krek in Jožef Oostinčar. — Iz Ljubljane odide v Tržič krščansko socialna zveza z zastavo. Surovosti socialnih demokratov. Obljubili smo bralcem »Domoljuba«, da bomo podajali sem in tja poročila, iz katerih bodo mogli spoznati, kako surovo in zlobno postopajo socialni demokratje s svojimi političnimi nasprotniki. Ruski časopis »Novoie Vremja« poroča: V Ekaterinoslavu so se zbrali sorodniki mrtvega delavca na njegovem grobu da bi tu pod vodstvom dušnega pastirja opravili svoje molitve. Prišlo je več socialnih demokratov, ki so jih motili v pobožnosti Ker vse posredovanje ni nič izdalo, so morali priti na pomoč kazaki. ki so socialistične surovine pognah s pokopališča. Toda ta mir nI trajal ' dolgo. Komaj so bili odšli kazaki, zbrali so se zopet sodrugi ob grobu nekega umorjenega policista, razrušili grob, izdrli križ. in mesto njega postavili desko s sramotilnim in grdim napisom. Posledica tega posurovelega nastopa ie bila odpad mnogih delavcev od socialne demokracije. Tako je obnašanje socialnih demokratov v Rusiji, kjer morijo in plenijo venomer. Da so naši socialni demokratje podobni ruskim, so pokazali s tem, ko izrekajo simpatije ruskim socialistom in odobravajo njihovo početje. Lepi časi se nam obetajo, ako se ne otrese ljudstvo o pravem času teh trinogov. Msgr. Štefan Kafol. V petek 14. t. m. popoldne je v Gorici umrl kanonik-školastik prvostolne cerkve. Rojen je bil v Cepovanu dné 26. aprila 1828. Rad je podpiral narodne zavode. Naj počiva v miru! Turško vero je sprejel po Gorenjskem znani baron Baliu. Svoja posestva ima blizu Predoselj in pri Kamniku. V Tunisu v Afriki je mladi baron prestopil k Mohamedancera Kaj takega se še inenda ni čulo na Kranjskem! Nameni liberalcev in socialnih demokratov so iasni vsakomur, ki zasleduje sedanji politični boj. Na eni strani Krist, na drugi Antikrist, to je geslo sedanjega boja. Na levi strani antikristov zapazimo slovenske liberalce, ki se kar vesele kulturnega boja. kaz-poroka, svobodna šola, to sta oni točki, ki jim ležita na srcu. Sicer je Hribar to utajil Hrvatom na Dunaju, ki so mu tudi verjeli, ker drugače bi ga ne bili sprejeli v klub. A mi. ki poznamo Hribarja popolnoma, vemo dobro, da je Hrvate prav pošteno »nafarbak Saj ie Hribar načelnik tiste stranke, ki je sprejela v svoj program oni točki, kakor tudi ločitev cerkve od države. Hribar se je na shodu v Vodniatu ogreval za svobodno šolo. Vsa pisava »Narodova« je pisana v framason-skem duhu. Hribar in Tavčar in drugi voditelji liberalne stranke delajo po navodilu gra-škega Hosnerja, ki je rekel na shodu proti-katoličanov; »Skala sv. Petra bo stala le toliko časa. dokler ne bodo vstali pogumni možje in hrabre žene, ki bodo izvedle ločitev cerkve od države, razporoko in uvedle svobodno šolo. Ce se to posreči, je dobljena zmaga nad črno cerkvijo.« Da pa ne bode dobljena ta zmaga, zato naj skrbe naše pogumne žene in naši dobri možje ter naj se otresejo liberalne stranke in pomečejo liberalce iz vseh zastopov. Neodpustljivo bi bilo za vsakega. ki bi v sedanjih resnih časih v politiki držal roke križem in gledal prodiranje .verskih nasprotnikov. 2e rabljene pismene znamke ali marke sprejema s prav veliko hvaležnostjo na korist zamorčkom tudi S. Nikolaja v ljubljanskem uršiilinskem samostanu. Sestra Nikolaja je namreč tista zamorka, katero je ranjki kanonik Jeran s seboj pripeljal iz Afrike in ki je bila tukaj preoblečena za nuno. Znamke in vsi darovi za zamorčke se naj oddajo na iir-šulinski porti. Romanje v Loreto. Kakor bo že znano tistim, ki so se priglasili za Loreto, se je morali, romanje odložiti, ker ni bilo mogoče dobiti posebnga vlaka radi velikega osobnega prometa. Romanje pa bi se vršilo zadnjo nedeljo avgusta, to je 14. nedeljo po binkoštih. oziroma prej to soboto, 24. avgusta, ako so dosedaj priglašeni zadovoljni s tem časom. V tem slučaju naj posamezni naznani željo vodstvu III. reda v Ljubljani. Pozor. Slovenski socialni demokrati se začno že pripravljati za prihodnje deželno- zborske volitve, ki se bodo vršile, ako ne koncem tega leta, pa gotovo v začetku prihodnjega. Ne spimo tudi mi, da nas ne bo našel sovražnik nepripravljene. Na dan s kmečkimi zvezami! Društvo sv. Marte za posle je imelo v nedeljo, 23. t. nt., redni občni zbor. Predsednik poroča, da je finančno ministrstvo dovolilo počenši od leta 1906 popolno davčno prostost za društveno zavetišče. Občni zbor izreče zahvalo državnima poslancema gg. Pov-šetn in dr. Ign. Žitniku za posredovanje pri ministru. — V hiši je bilo od Novega leta do občnega zbora 464 brezposelnih služkinj. Kc-r se je predsednik g. stolni vikar Potokar odpovedal predsedništvu, je bil na njegov predlog izvoljen za predsednika g. stolni vikar dr. .los. Jerše. Občni zbor izreče predsedniku in podpredsedniku zahvalo za njuno delovanje v društvu. Kam vodi brezverstvo. Naši liberalci in socialni demokratje hvalijo francoske razmere. Na Francoskem so najprvo brezverski poslanci uvedli strasten proticerkveni boj in od tega so pričakovali socialisti in liberalci zlati vek. Res je potihnil ta boj, ker zatrti so redovi, pregnan je verouk iz šol, zaprte so cerkve in tam, kjer so pobožni verniki častili svojega Doga, prirejajo framasoni veselice in plese. Toda miru ni na Francoskem. Več kot 600.000 nezadovoljnih viničarjev se je vzdignilo na jugu zoper vlado, ki se ne zmeni za njih zahteve. In sedaj vlada prav tam doli vstaja, prava meščanska vojska. Vojaštvo nastopa zoper vojaštvo, ljudstvo postavlja barikade in se upira, vojaštvu. Bilo je ubitih na obeh straneh več oseb. Bog vé, kako se bo to končalo. Take razmere nastanejo ondi, kjer ni strahu božjega, tam, kjer je doma brezverstvo. Gotovo je le to, da ondi ni prave svobode, ni prave prostosti, kjer ni Boga, kjer gospoduje nevera. Kako odgovornost nosi brezversko liberalno časopisje, n. pr. »Slovenski Narod«, ki namenoma širi nevero med ljudstvo! — Zato proč s takimi listi, žalostne posledice branja takih brezverskih listov vidimo ravno te dni v nesrečni Franciji. lirjatev. katero je priložila »Katoliška Bukvama« zadnjemu (trinajstemu) sešitku Uudske knjižnice«, je bila za mnoge naročnike neupravičena, ker so nižji uslužbenci, katerim je poverjeno zavijanje, zamenjali naslove in so poslali sešitke s priloženimi terjatvami tudi mnogim naročnikom, ki so naročnino že poravnali in takim, ki imajo pri nas odprte račune. — One p. n. naročnike, katerih tirjatev ne zadene, prosimo, da nam to pomoto oproste in da se na tirjatev ne ozirajo. One cenjene naročnike pa, kateri še niso poravnali naročnine, prosimo, da to v kratkem storijo, četudi je pri mnogih vsled omenjene pomote tirjatev izostala. Požrtvovalnost zavarovalne banke »Sla-Le-ta zavarovalnica vzdignila je zavarovalnino na Koroškem in Goriškem za 50 odstotkov, ter se zavezala za Koroško z drugimi zavarovalnicami, da so vzdignile vse jednako svoje zahtevke. Drugače pa postopa na Kranjskem. Po Dolenjskem hodita dva po-tovalca banke »Slavije« ter javljata pred cerkvami zbranemu ljudstvu, da je znižala »Slavna« zavarovalnino za 15 odstotkov. Osobito v niokronoškem in novomeškem okraju je to Početje na dnevnem redu. Zdaj sta na deiu v "elikrajini. Neverjetno pa je, da bi ista »Slavna«, katera je na Koroškem in Goriškem ^všala svojo premijo, — jo znižala za Do-'enjsko. Stvar diši po prevari! — Zaradi tega opozarjamo naše kmete naj natančno pregledajo ponudbe, katere podpišejo in pa potem Police, ako se strinjajo z obljubo, da se dovoli 15 odstotkov popusta. Ako ne najdeš v polici zajamčeno, da je 15 odstotkov popustka dovoljeno, se ne strinja polica z obljubo in vrži vse zavarovalnici nazaj. Krivi preroki so na delu, torej pozor! Iz ljubljanske okolice. Šmartno. Znano je, kako silno mnogo volivcev je bilo izpuščenih v volivnem imeniku pti zadnjih državnozborskih volitvah. Zanimivo pa je pri vsem tem še to, kako so se dostavljale glasovnice in legitimacije onim, ki so bili vpisani. Glasovnice je nosil menda neki sluga Blažič. Pa ne vemo, ali so bile glasovnice pretežke ali je bil pretežek mož, ki jih je nosil. Vemo le to, da je precej glasovnic obležalo za Kramarjevim kozolcem in pa za Zabretovim podom. Nekaj jih je našel Ka-čarjev fant. Pri Zabretu se menda pišejo^za Dolničarja. Dolničarje poznamo. Radovedni smo samo, ali so bili Dolničarji, Blažič in glasovnice kaj v »žlahti««? Selo. Prešičenmajster Predovič pri nas sainooblastno postopa. Pota do njegovih hiš so preozka. Zato jih hočejo sainooblastno razširiti. Hotel je čez neko dvorišče napeljati pot. Zupan se je postavil za stranko, katero je Predovič hotel »upiliti«, nastala je tožba in Predovič je pogorel. Zato je Predovič župana pri zadnji seji silno zdelaval. Moste. Zupan Marenčič je menda odstopil. Ce je res, kdo bo sedaj županil? Ali morda Zakotnik, ki je enkrat socialdemokrat enkrat liberalec, ali pa morebiti Matija, ki ima modrost v mazincu za nohtom. — V nedeljo smo imeli dva požara. Popoldne je pogorel kozoiec. Zvečer pa so delali okrog 10. ure »ofreht« nekje in tudi metali kvišku one bengalične žveplenke. Taka žveplenka je padla na streho, vnelo se je in pogorele so tri številke, četrte pa polovico. Posestniki so bili malo zavarovani. Ogenj omejiti so najprej prihiteli vojaki, katerim vsa čast. Potem pa je bila na mestu domača požarna bramba, požarna bramba iz Ljubljane, Štepanje vasi, Bizovika in Vevč. Proč bengalične žveplenke! Gorenjske novice. 11 kranjskega okraja. g Iz Šenčurja. Pri zadnji odborniški seji naše hranilnice in posojilnice se je soglasno sklenilo, da se zniža obrestna mera pri posojilih na 5%. Tudi se je poskrbelo za to, da bodemo dajali posojila na amortizacijo, to se pravi, da se obenem plačuje kapital in obresti nazaj. Torej kdor plača obresti od posojila, plača s tem že tudi nekaj dolga. Prevzemali bodemo tudi tuje dolgove. Izvrši se to na jako priprost način. Kdor ima kje drugje kak dolg, bodisi pri kaki tuji posojilnici ali pri zasebniku nai pride k nam, in mi mu potem sami poravnamo dotični dolg ter ga pri nas vknji-žimo Dotični nima pri tem nobenih sitnosti. V nekaj letih si vsak na ta način mimogrede pri plačevanju obresti že precej zr:.ža dolg in pri tem še plačuje tako nizke obresti. Poslu-žite se torej teh novih polajšav in oprimite se domače posojilnice, kar bode gotovo v vašo veliko korist! — Na sv. Petra in Pavla in pa v nedeljo po prazniku sv. Petra in Pavla, to je 29 in 30. t. m. popoldne ob polu štiri uri priredi naše izobraževalno društvo igro in veselico s sledečim vsporedom: 1. »Oj z Bogom, ti planinski svet«, J. Aljaž, poje mešan zbor. 2 »Šesti venček narodnih pesmi«, Fr. Fer-jančič, poje moški zbor. 3. Deklamacija »Turki na Slevici«, Josip Stritar. 4. »Kmet fotograf«, igra v enem dejanju. 5. »Krčma pri zvitem rogu«, veseloigra v enem dejanju. Vstopnina: I. sedeži 60 vin., II. 50 vin., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. d Janče. Odkar obstoji fara, ni še bilo kaj takega in težko bo kdo izmed nas kaj takega dočakal. Tako se sliši iz ust vsakega, kdorkoli se je udeleževal svetega misijona, ki se ie obhajal v tukajšnji župniji od 9. do 16. junija t. 1. Res, to so bili prijetni dnevi, dnevi zveličanja! Cerkev je bila vsak dan napolnjena z domačimi in sosednjimi farani. Sv. misijon sta vodila gg. jezuita iz Ljubljane: p. Kunsteij in p. Pristov. Njuni jedrnati govori segali so nam globoko v srce in sklenili smo vsi trdno stati pod banderom sv. križa. Posebno veličasten je bil sklep sv. misijona s procesijo z Najsvetejšim, katero je vodil prečastiti gospod Matevž Rihar, dekan v Šmartnem. Procesije udeležilo se je čez dva tisoč domačih in sosednih faranov. Hvala vsem. ki so pripomogli, da se je pobožnost svetega misijona tako lepo vršila in tako veličastno končala! — V nedeljo, dne 23. t. m. bil je zopet vesel dan za našo faro. Izvršilo se je prvikrat slovesno sprejemanje v Marijino družbo, katera je kanonično ustanovljena že nad poldrugo leto. Slovesnost vodil je g. p. Kunsteij iz Ljubljane. Razun petih, bila so sprejeta v Marijino družbo vsa tukajšnja dekleta. Slovesnosti udeležila se je tudi sosedna Marijina družba iz Prežganja z družbeno zastavo, za kar se jej izreka družbena zahvala ! Iz ribniške doline. d Prvi shod »mladih«. Dne 16. junija t. I. so imeli v Ribnici svoj prvi javni shod tako-imenovani »mladi«. To so ljudje, ki so sicer liberalni sedaj kakor prej. ki pa vidijo, da se s »farško gonjo«, ki jo je doslej uprizarjal »SI. Naro« in njegovi privrženci, ne pride nikamor naprej, ampak, da je to pravi strihnin — strup za liberalstvo, na katerem bo prav gotovo poginilo. Mesto tega strihnina pa hočejo »mladi« piti mleko in limonado, da morejo potem naprej životariti kot vedno mladi in čvrsti liberalci. To mleko je njihov izključno »gospodarski program«. — Za stranko »mladih« sta govorila dr. Ravnihar iz Ljubljane in Ivo Rus iz Loškega potoka. Nasprotoval je v imenu SLS. kaplan Skubic, v imenu starih liberalcev pa graščak Rudež. Predsedoval je dr. Schiffrer. Za politiko, kakor za kmeta ie shod brez pomena. d Z žalostjo je zrl dne 16. junija t. 1. stari očka liberalizem na Ribnico, kjer so prvič zborovali njegovi nehvaležni otroci — »mladi« liberalci. Njegovi sinovi so. pa mu ruti »kota« niso spoznali, dasi v njihovih žilah teče kri starega očeta. Dr. Schiffrer bi se rad poročil z novo stranko, pa brez dovoljenja da zoper izrečno voljo svojega očeta. G doktor, taki zakoni navadno niso blagoslovljeni. — Dne 16. t. m. je bila »ohcet« v Ribnici v Arkotovem salonu. Takoj prvi dan g Schiffrer ni bil zadovoljen s svojo nevesto; pravi, da je presloka in presuha. Poročil ju je dr. Ravnihar iz Ljubljane, ki je imel tudi poročni govor, (— to ie oni Ravnihar, ki je baje napravil starim liberalcem načrt za raz-poroko); godla sta pri poroki stari liberalec g. Rudež in »klerikalec« g. Skubic. Glasovi so bili disharmonični, niso se vjemali, tako, da je kar ušesa trsralo. »Slep« nevestin ie ho- tel nositi »Poljančev študent«, pa so ga odvrgli. Učitelj Zupančič iz Dolenje vasi pa je hotel novi nevesti snažiti čevlje, toda dala mu je brco in popihal jo je domov k »staremu«. Vse kaže, da dr. Schiffrer ne bo našel sreče in veselia v novem zakonu, bržkone bo nova . nevesta — stranka — kmalu umrla, najbrže jo bo sušica spravila pod zemljo, saj je že sedaj tako suha, sama kost brez mesa, — in potem bo dr. Schiffrer zopet političen vdovec. Ni čudno torej, da je bil g. ženin na dan poroke tako melanholično otožen. Pa tudi njegov »fant« g. Spende ni mogel pokazati nobenega »ohcetnega« veselja. Nič druzega ni bilo na njem »ohcetnega«, kakor samo »pu-šeljc«. Kaj neki bo prišlo iz tega? Gotovo nič srečnega! d G. Ivo Rus iz Loškega potoka edini je bil boljše volje; skakal je kakor kaka maškara. Mislil si ie: Naj gre dr. Schiffrer s svojo nevesto kamor hoče; jaz pa, če tudi sem se sedaj s svojim očetom liberalizmom nekoliko skregal, njegov sin pa vendarle še ostanem; pa se bom vrnil k njemu, ga prosil oprošče-nia in gotovo me bo še objel! Nekateri pa so bili takega mnenja, naj bi Rus nikar ne hodi! več k svojemu očetu; sicer bo moral še žalosten gledati njegov pogreb in stroške za niim plačevati. G. Rus, desetkrat preje premislite! d G. Skubic je novoporočence vprašal, če bodo v tej družini kaj molili, kako se bodo obnašali proti naši veri. če je nova nevesta sploh krščanska; to je bilo nekako ženitovanj-sko izpraševanje. Starejšine so vpili, da bo vero kar pri miru pustila, da se ne bo brigala za njo; trdili so, da vera ni za življenje, ampak le za nazadnje, ko človeka zapušča svet in človek njega, — ko se (po liberalnem receptu) človek že »steguje«. S to izjavo niso bili nič kaj zadovoljni ne svatje, ne godci, zato so se brez navdušenja za novoporočence razšli, in so pustili dr. Schiffrerja samega, da je s suho svojo nevesto nezadovoljen in čme-ren odšel na — ženitovanjsko popotovanje. In tako je bilo konec tega slavlja. te civilne poroke. — d Kaj pa kmetje pravijo k temu shodu? Nekateri se norčujejo iz nove »mlade« stranke, češ: »Naj bo stara al' pa mlada — Plesat bi šla z nami rada. — Pa kaj bo? — Ker ni zato!« — Drugi domnevajo, da bi se kmetu preklicano slabo godilo, ako se bo učil gospodarstva od ljudi, ki spijo do devetih zjutraj, dočim kmet dotlej že nakosi par voz sena. — Zopet drugi trdijo, da bo stranka na slabih nogah, ako jo bodo hoteli po koncu držati taki, kakor je »Poljančev Viki« — večni študent. ki je tudi nekaj nergal na shodu. Splošno pravijo, da tak, ki še ne jé svojega kruha, ampak živi še od matere, naj v politiki molči. — Taki in enaki glasovi kažejo, da se prav noben kmet ni zavzel za novo stranko. _ »Mladi« pa pravijo, da so z uspehom zadovoljni. No, zadovoljnost z malim je tudi lepa čednost. Iz velikolaškega okraja d V naših krajih so zemljišča nad mero draga, zato je pa mnogo nepremišljenih prodaj in nepremišljenih kupčij. To nepremišljenost negujejo pa. drugače jim ne moremo reči, brezvestni prekupovalci zemljišč. Poštenemu človeku se mora studiti njihovo po-čenjanje. Na kraj dražbe pripeljejo žganje, vino, smodke in ae vem kaj še vse. To dele, ponujajo in silijo kupcem, da jih omamijo in nadražijo, da potem brezmiselno drug drugemu draže in tako polnijo s tisočaki nikdar site žepe prekupcev. Zgodilo se je že, da je ležal mož ves omamljen od alkohola na zemlji in je še vedno kričal: »Jaz še en finfar več!« No, če je taka razprodaja poštena, potem pa res ne vemo več. kaj je pošteno. Zadnji cas je ze, da bi oblasti nekoliko pogledale za takimi ptiči. Koliko brezmiselnih kupčij se je ze skle-r.ilo! Zadnii čas imamo pa še zapisati žalosten slučaj, da je pri taki dražbi neki mož pil toliko žganja, da je na mestu mrtev obležal, drugi jo je pa za enkrat komaj odnesel. Seveda zastonj pijača menda ne bo najboljša, dobe se pa sicer tudi trezni ljudje, ki pijejo tudi »šmir«, da je le zastonj. To smo omenili, da pokažemo grdo, brezvestno početje prodajalcev in opomnimo ljudi, da naj se pri takih dražbah popolno zdrže opojnih pijač, ki so tudi nalašč za dražbe prirejene in nikar ne verjemite, da vam bo kdo zastonj ponujal kaj prida pijačo, ko je v današnjih časih niti za drag denar ni lahko dobiti! d Stupena muha je pičila petletno Marijo Modec v Dvorski vasi, na kar je dekletce 20 t. m. umrlo. Iz Zagorja. V Kotredežu so končali v soboto, dni- 15. junija volitve. Sicer so voz krčevito tiščali nazaj, doma župan sam in drugi pri glavarstvu. Trosili so celo laži o našem gospodu poslancu, pa iti je moralo do konca. Da se ne zgodijo zopet kakšne nerodnosti, je prišel sam komisar iz Litije. Nasprotniki so čutili, da jim je odklenkalo, in niso prišli blizu. Tako sta bila dva namestnika, iz I. razreda, katerih izvolitev so liberalci pri prvi volitvi preprečili, izvoljena soglasno z 12 glasovi. — Pintar se hoče menda pritožiti, ali pazi naj se, da ne bo trpel zato preveč njegov žep, ker občina gotovo ne bo hotela trpeti škode zaradi nerodnosti in trme drugih. 5 mrličev ie ležalo naenkrat v nedeljo 16. junija. Štirje v najlepših letih in en otrok. Smrt letos pri nas res hudo gospodari. Iz raznih krajev Dolenjske. d Občni zbor kmetijskega društva in posojilnice v Dobrepoljah se je vršil 9. t. m. Predsedoval in poročal je drž. in dež. poslanec g. F. Jaklič. Kmetijsko društvo ima prometa 200.966 K. čistega dobička je 872 K. rezervni zaklad znaša 5880 K. Posojilnica je imela prometa 1,157.919 K, torej je gotovo ena prvih rajfajznovk na Kranjskem, čistega dobička je bilo 1709 K, rezervni fond znaša 16.107 K. Potem je predaval obširno o zadružništvu g. nadučitelj Primožič. d Novice z Bučenskega hriba. Dne 16. t. m. snio imeli v šoli roditeljski sestanek, na katerem je predavala zelo lepo gospica učiteljica M. Vider iz Boštanja. Prav lepa hvala! Želimo, da bi jo imeli še kedaj v naši sredi s kakim ixidobnim predavanjem. — Hranilnica in posojilnica na Bučki prav izvrstno IHisluje. V 5 mesecih je imela nad 100.000 K - sto tisoč kron prometa. Preštemal je prerokoval, da bode že v kali zmrznila in sedaj tako cvete! E, Preštemale in župane, le počasi in previdno, ne govorita nam zavidno! Lahko se zgodi, da kateri obsedi! Zadnji semenj je bilo prav mnogo vsega na prodaj, le kupcev nekoliko premalo. Pred šolo je dai napraviti gosp. predsednik ograjo, ki je pa taka, da so se ji sejmarji smejali in vpraševali. kdo je šolski predsednik, ki se tako razume — kaj je pripravno in dostojno k šoli Pa drugič še kaj. d Št. Rupert. Za Hribarja vneti poslali so v Narod« telegram: »Živio prvemu Slovanu m beli Ljubljani. — Št. Rupertčani.« Kadovedn, smo, kdo so tisti Št. Rupertčani bili? Najbrze tistih par, ki so naročeni na »Narod« m so tisti večer klicali: »To me danes Hribar greje.« Ali vas danes tudi greje vaš veliki Slovan, ki je zatajil vas in ves vaš in svoj program? Primite se za lase za svojo budalost! Svet sedaj preiskuje telegrame, ki so jih Hribarju poslali njegovi vneti častilci in se smeje ljudem, katere je Hribar pustit sedaj na cedilu! — Agent Pirnat, proo:i:alne Skaberne, je pretekli teden prav hvalil Hribarja v gostilni Frelih. Kdo je imel zraven glavno besedo in dolg jezik? listi, ki bero »Narodovo« cunjo in jih Hribar »greje*. Notranjske novice Idrijske novice. n Nova zastava. Katol. delavska družba v Idriji si je omislila krasno zastavo, katero so izvršile č. gdč. šolske sestre v Trstu. Zastava je iz belorumene svile ter krasno vezena v zlatu. Na eni strani ima podobo pre-sv. Srca Jezusovega, na drugi pa družbinega patrona sv. Jožefa. Blagoslovljenje zastave bo v nedeljo, 14. julija t. 1.. ob 10. uri dopoldne v farni cerkvi sv. Bàrbare. Popoldne ob 4. uri pa bo pri g. Didiču vrtna veselica z godbo in petjem. — Pričakujemo, da se te slavnosti vdeleže tudi naši prijatelji in somišljeniki iz okolice v obilnem številu ter s tem pokažejo, da so z nami enega srca in enih misli! Natančen spored bo naznanjen v prihodnji številki. n Cndni časi. V srednjem veku so se vitezi postavljali na čelo slovenskim kmetom ter jih vodili v boj proti nevernim Turkom. Duhovščina pa je bodrila in blagoslavljala bojevnike za vero očetovo in čast domovine. Dandanes je drugače na svetu! Sedaj pa vitezi vodijo kmete, kjer imajo še kaj moči in veljave, ker ni več turške nevarnosti, pa proti duhovnikom v boj. Tako je pretekli teden liil tožen radi prestopka v volivnih zadevali žu-pni upravitelj pri sv. Mariji Magdaleni, č. g. Lovro Lah, od mladega plemenitaša v naših gorah in star kmet je bil za pričo proti svojemu dunšemu pastirju, ki mu je storil dosti dobrega. Žalostno! n Vprašanje. Ali je dovoljeno šolarjem — ne nositi — ampak prodajati — socialistični list »Naprej«? Ako so se svoje dni po drugih krajih preganjali otroci, ki so raznašali nedolžnega in patriotičnega »Domoljuba«, zakaj se jim sedaj ne zabranjuje prenašati strupeno in nevarne zmašilo Kristanovo? Kai ne da, Kristan in pa duhovščina, to je pač velika razlika ! n Tožba. Ovadena sta sodniji č. g. ka-jilan Ivan Štrubelj in g. nadučitelj Ivan Bajcc v Spodnji Idriji. Prvi, ker je nekaterim volivcem vsled njihove izrečne žalje in prošnje volivne glasovnice izpolnil in drugi pa, ker je kot občinski tajnik dal nekaj praznih glasovnic č. g. kaplanu. Kie pa bodo kmetje glasovnice dobili, ako ne v občinski pisarni? In ako jih vzame mesto njih druga oseba, ic pač vseeno! Vprašamo pa, kje in kedai v Idriji je dobil vsemogočni Kristan glasovnico, katero je dal že popisano volivcu Urbanu Strcmpfeljnu v volivni dvorani, čeprav dobro vemo, da je Štrempfel preje raztrgal svojo? Kaj ne, Tonček, ti počenjaš lahko karkoli hočeš, saj te nihče ne toži! — Kdo je pa denunciai omenjena gospoda iz Spodnje Idrije, bomo žc omenili, kedar pride prilika za to; tudi to nam je znano! n Julčetova afera. V torek, 11. junija ie imel tožbo naš državni poslanec g. Josip Go-stmčar proti obč. tajniku Juliju Novaku radi tistih besedi, s katerimi ga je poslednji raz-zahl na volivnem shodu v nedeljo, 28. aprila v Didičevi gostilni. Našega poslanca ie zasto- 1 pai advokat doktor Leskovar iz Ljubljane, inlija Novaka pa notar AI. Pegau v Idriji. Go-stinčarjeve priče so pod prisego izjavile, da ie Julče tiste razžaljive besede res govoril, a nasprotne so hotele to vtajiti ali vsaj pomanjšati vtis tistih razžaljivih besedi na zbrane volivce. Pri triurni razpravi je notar Pegan naznanil, da bo v treh tednih podal dokaz resnice. To bi se bilo že kedaj lahko zgodilo, ko bi bilo mogoče, vsaj je od Julče-tovega obrekovanja (28. aprila) pa do tožbe-nega dné (11. junija) preteklo dobrih 6 tednov in do danes se ni moglo dokazati in se tudi ne l)o! n Oproščena. Popoldne ob 2. uri ravno tistega dné sta imela razpravo pri sodniji drž. poslanec J. Gostinčar in Ivan Kavčič, podpredsednik katol. polit, društva v Idriji, radi javnega shoda v Spodnji Idriji dné 28. aprila, ker ta shod ni bil naznanjen politični oblasti. Oba toženca sta bila spoznana nekrivima in sta bila oproščena od vsake kazni. Veliko radovednežev je prišlo k tej razpravi v sodno sobo poSlušat, med temi precej profesorjev iz realke. Le še realčanov je manjkalo, pa bi se bil lahko pričel pouk v vseh predmetih! n Lep zgled. V soboto, 15. junija je blagoslovil preč. g. dekan M. Arko lepi kip rožnivenske Matere Božje, katero si je omislil pekarski mojster g. Franc Lojk za kapelico vrhu štacunskih vrat v svoji hiši. Mož je dal lep zgled svoiim someščanom! n Romarji. V nedeljo, 16. junija je prišlo peš in se tudi pripeljalo jako veliko romarjev \ Idrijo počastiti sv. Antona Padovanskega v cerkev na hribu. C. g. kaplan Mih. Zevnik je imel sv. opravilo, katerega se je udeležilo mnogo ljudstva. Pač so lahko rekli socialni dcinokratje, da iz njih moke ne bo še kmalu kruha, ko so videli to množico iti iz cerkve od službe božje. n Rodbinski večer. V ponedeljek, 17. junij.! ■ • bil v telovadnici tukajšnje ljudske šole rodbinski večer. Predaval je g. učitelj Avg. Šabee izvrstno o domači vzgoji otrok. Odgovarjal mu je ter njegove z zgledi podprte dokaze v nič deval naš izborni versko-nravni vzgojenec Tonče Kristan, ki navadno svoj nos Mika v vse stvari, katerih prav nič ne razume. Človek, ki je padel čez peto šolo in se ni več pobral od tega padca, da bi imel vsa lazlična znanstva v svoji glavi, to si dotnišlja-\ati, je pač več kakor neumno! In naš lepi Tonček o sebi misli, da vse to zna! Povemo pa šolskemu vodstvu, da odslej ne bomo hodili več poslušat Kristanovih diskusij, kaere naj obdrži Ic za svoje privržence ob sobotnih \ečerih. Šola naj bo vzgojevališče za otroke 'n rodbinski večeri za poduk starišem, kako »aj učiteljstvu doma pomagajo pri vzgoji otrok! Socialistični demagog pa naj išče dru-t(od prostora za izbruhe svojih bujnih fan-lazii, ne pa v prostorih, posvečenih javnemu poduku otrok in razsodnega ljudstva. Gosp. učitelju Avg. Sabcu pa iskrena zahvala za izhoren govor! n Agitacija. V vsaki vasi v našem vo-11vneni okraju bo napravil Antekristan iz Idrije socialno-demokratično društvo, da bi dobil čimveč privržencev svoji stranki. Prvi njegov namen je, da bi ljudstvo s svojimi govori odvračal od vere. Pomagal ne bo nič, ker ne more, pač pa sebi postiljal posteljo, kakor si jo je že v Idriji, da bo na mehkem ležal. Prvi tak shod bo imel na praznik sv. l'etra in Pavla, 29. junija, v Logatcu. Kmetje Pozor! Socialni demokrati hočejo malega kmeta proletarizirati, kar se pravi popolnoma uničiti ; to imaio v svojem programu in to s' zapomnite! Ne verjemite Kristanovemu farbanju in ne pristopajte k društvom, ka- tere bo on ustanavljal. Fant ima slabo farbo; nevihta in dež jo bosta oprala, ker ni na olju krščanske resnice in ljubezni napravljena, ampak le na vodi socialistične domišljije. Prišli boste ob vero nevede kedaj in potem, ali vam bo kaj pomagano s tem? Menimo, da bo le Kristan imel dobiček od vas, vi pa nobenega od njegovih farb! n Norčevanje. »Slov. Narod« se norčuje iz našega državnega poslanca Jos. Gostin-čarja, češ, da se .ie peljal z vlakom na Dunaj le v tretjem, med tem ko so se drugi poslanci vozili v prvem razredu. Ima že prav naš poslanec, ako je ponižen. Vsaj se tudi njegovi volivci vozijo večinoma le v tretjem razredu, pa pridejo ravno takrat na svoje mesto, kakor drugi, ki se vozijo v prvem razredu tistega vlaka. Sploh pa je gosp. Josip Gostinčar tudi ne razpolaga s tisočaki, kakor na primer ljubljanski poslanec Hribar, pa je vendar prišel za državnega poslanca na Dunaj. Izlet. V četrtek, 20. junija so napravile učenke c. kr. strokovne šole za čipkarstvo pod vodstvom svojih gg. učiteljic izlet v Še-balk. V pokritje stroškov je darovalo ministrstvo zdatno podporo. Izletnice so imele lepo vreme. Vipavske novice. n Pobegnil je učitelj na Colu, g. Jožef Dolgan. Vzela ga je noč od 2.-3. junija. Popustil je šolske otroke in menda tudi nekaj dolga in odšel v kraje, kjer še ni nič dolžan. Naj bi mu sledili na enak način še nekateri drugi vipavski učitelji, ne bomo se jokali za njimi, samo za črnobelim Skalo bi potočili niickeno solzico. V šoli na Colu podučuje sedaj v vseh predmetih tamošnji g. župnik. n Na Vrabčah se je začelo — kakor z veseljem čujemo — tantošnje izobraževalno društvo živahno gibati. Tudi veselico z igro pripravljajo. Prav je tako, saj človek ie vstvar-jen za delo, lenoba potere telo in duha. Zato pa na delo! Resnobni so dnovi, a trud vaš naj Bog blagoslovi! n V Storijah, tam v Štrekljevi deželi, se nekaj pritožujejo, da volivna komisija ni pravilno delala in da je čez 50 volivcev oddalo glas za dr. Laharnarja, iz volivne posode pa da je prišlo komaj 35 Laharnarjevih listkov. Mi ne dolžimo nikogar, samo to pravimo, če se vam je res zgodila krivica, prav vam je, zakaj pa niste imenovali zaupnikov! Postava vam daje orožje v roke, da se branite, vi pa to orožje zavržete, če so vas torej goljufali, še premalo so vas. Zapomnite si torej to za prihodnjič. Vigilantibus jura — pravi latinski pregovor. Po slovensko bi se to reklo: »Kdor spi, naj se ne pritožuje, če se mu krivica godi.« n Kako znajo liberalci iarbati. Nekega liberalca v Podragi, velikega in močnega v besedi in dolgega v jeziku, a kratkega in majhnega v dejanju (kot so sploh liberalci) je vprašal tovariš, kaj vendar pomenijo Arkotov in Ferjančičev zvonec in pa Božičev boben in drugi inštrumenti, s katerimi so delali muziko slavni liberalni muzkontarii v oni hiši v Ljubljani, v kateri se kujejo postave za kranjsko deželo. In liberalec je odprl svoja usta z vso resnobo in rekel: »Veš, to je pa tako: »klerikalni« poslanci so hoteli v deželnem zboru vse ponemčiti, temu so se pa uprli naši narodno-napredni poslanci. In ker niso drugače mogli zamašiti hudobnih klerikalnih ust, so bili prisiljeni vzeti v roke kravji zvonec, raglio, boben fn druge take glasne inštrumente.« In liberalec št. 2 se je čudil modrosti narodnih poslancev iti majal s svojo liberalno glavo nad podlostjo izdajalskih klerikalcev.—Neki drugi liberalec v isti Podragi pa je, vprašan, koga bo volil, se modro odrezal: »Žitnika gotovo ne! Kajti on ie našuntal ministra na Dunaju, da je prepovedal iz fig žganje kuhati, gospod Božič pa so šli nad ministra na Dunaj, da je vse to zopet preklical . . .« Neki drugi liberalni agitator pa je nekje farbal ljudi glede »svobodne šole« tako-le: »Svobodna šola je to, da boste vi stariši, ko se sklene taka postava, glede šole bolj prosti, da boste lahko vzeli otroka vsakikrat iz šole, kadar ga boste rabili, da pase — krave in pa da duhovniki ne bodo imeli tolike »komande« v šoli, kot jo imajo sedaj . . .« In ljudje so zijali nad to modrostjo in kričali: »Živela svobodna šola!« Dragi bravci »Domoljubovi« ! Recimo, da bi se bilo vam kaj takega ponoči sanjalo, kaj ne, da bi vi zjutraj, ko bi se zbudili, vsi začudeni vskliknili: »Kako se mi je moglo kaj takega sklobasati!« Glejte, liberalci pa klobasajo take reči podnevi in z odprtimi očmi. Vendar to še ni najhuje, ker liberalna glava ne zna drugega, najhuje je to, da se najdejo ljudje, ki tem klo-basarjem verjamejo. n-V Ameriko ie šel s Planine vrli in obče spošt. mladenič Josip Štokelj, podpredsednik izobraževalnega društva. Kakor nam je ločitev od njega težka, tako mu želimo iz celega srca vso srečo, koderkoli bo hodil. Bog s teboj, pa ne pozabi Planine! Iz reške doline. n Katol. izobraževalno društvo iz Trnovega priredi v nedeljo popoldne po večer-nici, dnč 30. junija izlet na Šmihel (Nadanje Selo). Ob tej priliki bodete dve predstavi s petjem. Prijatelje poštene zabave in razvedrila vabimo na obilno udeležbo. n Delavski štrajk je bil na Mali Bu-kovici. Vzroki zanj so bili različni; v prvi vrsti seveda premajhna plača in pa ne preveč olikano vedenje napram delavcem. Sedaj jim je tovarna priboljšala plačo za borih deset vinarjev, in pa živila dobe po tovarniški ceni. Podrobnejše hočemo razmere v tej tovarni pozneje opisati. n Na Dolenjem Zemonu prično z zgradbo dvorazrednice še letos. Sploh se v trnovski župniji letos jako mnogo zida in se dobi komai delavcev. n Novo mašo bode obhajal g. Kraševec iz Tominj, dné 21. julija v Trnovem. Gospod bode služboval v tržaški škofiji. Iz raznih krajev Notranjske. n »Notranjec« se je zagnal v postojnski kolodvor in njega nemčurstvo. Prav je, da se takim stvarem posveti in mi smo prvi, ki vržemo poleno na nemčurstvo. Ampak poglejmo, kako hinavsko obrne »Notranjec« pri tem svoje oči! Ljudem, ki o tem ne vedo, govori o klerikalcih, da so zavezniki nemčurstva. O ti sveta hinavščina! Ali niste imeli liberalci zvezo celih 10 let z Nemci? Ves ta čas ste, vi liberalci, zvezani z Nemci gospodarili v deželi in tiščali ljudstvo, da ni prišlo do svoje pravice. Nemcem ste rezali velike kose kruha, kar jim po nobeni pravici ni šlo, samo da so držali z vami proti Ijtid. stranki, ki je hotela pravice dati kmetu. In vi govorite o klerikalcih, da so bratci Nemcev. Gospoda, to se pravi ljudstvo slepariti in sicer zlobno sle-pariti. Kajti tako zaplankan vendar ne bo liberalni dopisnik »Notranjca«, da ne bi vedel, da je ravno liberalno-nemškutarsko bratstvo v deželi tako slabo gospodarilo na škodo kmeta. Nič manj hinavsko pa ni, ko »Notranjec« kar nekako pomečka vso stvar, da bi vsak človek, ki ne pozna razmer na kolodvoru, moral misliti, da so oni »klerikalci« na kolodvoru tudi obenem nemčurji. Povedati moramo, da so ravno naši somišljeniki tam vrli narodnjaki in v tem oziru trdnejši kot veliko liberalnih narodnjakov. Sedaj vidimo kako zvijačno in hinavsko bi radi gospodje okrog »Notranjca« pokazali neljube jim »klerikalce« kot nemarneže v narodnem oziru. — Anonimna pisma, pravi »Notranjec«, so se pošiljala liberalnim ženam. Kratko povemo svetu, da bo vedel, kako podlo si pomagajo liberalci. Pisali so ta pisma brez podpisa liberalci sami. zato, da bi one može, ki so njih žene dobili pisma, še bolj nahujskali zoper »klerikalce«, da bi še bolj strašno divjali zoper Žitnika. Bili so jim premalo strastni liberalci in zato so to storili. Ta nesramnost je ena največjih, kar so jih storili liberalci po celi Avstriji pri zadnjih volitvah. Poštenemu človeku res ne preostane druzega kot da reče tem ljudem: fej! — Kakor moker pes je zadnji »Notranjec«. Dokazalo se mu je z krepkimi dokazi sirovost liberalcev. No. pa smo povedali komaj polovico teh surovih in nespodobnih stvarij. Sedaj pa zopet »Notranjec« piše, kakor bi pristaši S. L. S. uganjali take in take grozovitosti, oni bi pa k večjemu napravili ta greh, da so stopili klerikalcem na prste. Ej, to poznamo. Pa dobro! Povemo odkrito, da z vašo surovostjo smo mi največ pridobili. Ljudje so videli, kako liberalizem podivja ljudstvo in so rekli odločno: »S takimi divjaki nikoli!« Čudni ljudje ste, govorite. da mi delamo zdražbo in nemir. Saj vas ijudie v večini ne marajo, vi ste pa vsiljivi kakor judovski agent, ki se ga vrže pri enih vratih iz hiše, pri drugih pa zopet pride. No, pa ste preslepi in se še vedno vsiljujete. Ceia šuma volivcev ni prišla volit, ker so se bali, da bi jim ne pregledali listkov. So pač odvisni in premalo odločni. Zoper svoje prepričanje pa Dekleve niso hoteli voliti in raje doma ostali. — Dopisnik se v »Notranjcu« zaletuje v neko ženo in ji očita, da ima kupe »smeti pred pragom«. Ker si bo mislil vsak. ki to bere, da mora imeti dotična žena več nepoštenih in nečastnih stvari na svoji vesti, zato prosim gospoda dopisnika »Notranjca« naj 1. našteje nepoštenosti one ženske, 2. naj zapiše njeno ime jasno. 3. naj potem podpiše svoje ime spodaj, da vemo, s kom imamo opraviti. Kajti jasno je. da se ono žensko sumniči in na-migava na kake nepoštenosti. Vsak olikan človek pa ve, da je sumničenje in namigava-nje brez dokazov ena najgrših stari. Dokler se tega ne stori ali drugače ne poravna, bomo imenovali »Notranjca« nesramen list, ki čast krade poštenim ljudem. Ce hočete, imejte z nami odkrit boj, ne pa s takimi podlimi in hinavskimi sredstvi. n Iz Cerknice. Prejšnjo nedeljo je imel Kopač pri nas shod, na katerem je bilo okoli 40 poslušavcev vseh strank. Mislil si je, da ima že tako vdane pristaše, da sme govoriti, kar hoče, tudi nainesramneiše stvari, a se je zmotil. Poznalo se mu je, da ga je prejšnjo noč malo preveč potegnil. Pa saj ga je lahko, ker so zaslepljenim delavcem zvišali mesečne prispevke za njegovo bisago od ene krone na eno krono 20 vinarjev. Zaradi njegovega nepodobnega govorjenja jih je več zapustilo shod. Njegovi pristaši se sramujejo povedati, kaj je govoril. Le tako naj govori. S takim govorjenjem ne bo dosti opravil. Par nerazsodnih neznačajnežev pa naj le ima. Kaj zna govoriti, to že veste, saj novega ne pove nič, kvečjemu da vedno bolj nesramno neresnico govori. Druzega ne zna. — A za danes nas bolj zanimajo nekateri ljudje, ki so bili na njegovem shodu. Za shod so se najbolj trudili učitelj Jakofčič in notarjeva uslužbenca Kocjan in Režek. Ti trije so vabili na shod, pisali vabila in jih raznašali. Na shodu je bil Kocjan za predsednika, Jakofčič je bil za vratarja in je pobiral vstopnice; sodruga Režeka seveda tudi ni manjkalo. To je bilo imenitno videti... Prav lepe razmere so v notarjevi pisarni. Ko je bil v Ljubljani izvoljen Hribar, mu notar ves navdušen pošlje brzojavko, kjer ga imenuje: kremenit značaj, vrl narodnjak, biser-rodoliub. Tako »kremenit značaj« kakor tiri-bar. imata tudi Kocjan in Režek. ker še sama ne vesta, kaj sta in hodita iz ene stranke v drugo. Torei notar častita Hribarju, njegova uslužbenca imata glavno besedo na Kopačevem shodu, vsi pa prav radi vidijo, da vi, možie naše stranke, prihajate k njim V pisarno ker iih le vi redite in živite. Res, »kremenit« značaj! . . . Jakofčiča. Kocjana m Režeka ie torej Kopač dobil zase. sedaj so so-drugi. Ima pač srečo! Samo teh treh 11111 ie dosedaj še manjkalo. Zdaj je pa Kopač ua konju, ker veste, to so imenitni »možje«. Saj jih dobro poznate. Kar naenkrat bo vsa Cerknica Kopačeva, ko začnejo ti sodrugi agiti-rati zanj. Našli so se v bratskem objemu in prav lepo »vkup pašejo«. Gotovo so se nekoliko pogovorili in kovali načrte. Morebiti je Kopač tem novim sodrugom obljubil tudi kaj denarja. Jakofčiču in Kocjanu se ie Kopač tako priljubil, da sta ga spremila celo v Logatec: prej se nista mogla ločiti od njega. Najbolj pa vas bo seveda zanimal 21-letni učitelj Jakofčič. Saj poučuje vaše otroke v šoli. Kje je dobil toliko časa, da je prišel na shod in šel v Logatec? Saj navadno nima veliko časa. Nobeno nedeljo ne utegne priti k sv. maši. Tudi na praznik sv. Rešnjega Telesa sta s Harmelom pripeljala šolarje v cerkev, a sta takoj odšla iz cerkve. To je pač lep zgled za otroke! Kako naj bodo otroci dobri, če vidijo take zglede na svojem učitelju? Kako naj starši z veseljem pošiljajo svoje otroke k takemu učitelju in kakšen more biti uspeh v šoli? Zato ni čudno, da se starši pritožujejo, da se otroci v šoli nič ne nauče. — Še nekaj. Vreden tovariš Kopačevcev je tudi gostilničar Zalar, kjer ima Kopač svoje shode. Zadnjič se je bahal v gostilni, ko je imel iti za krstnega botra: za botra pojdem ,pa še vere ne znam. Tudi pet mojstrov skrbno zahaja na Kopačeve shode in so vsi zaverovani vanj. Za Kopača je zelo vnet tudi Popovičev uslužbenec Stucin; spremil ga je tudi v Logatec. Tudi prav! Vse te vam priporočamo, zavedni možje. Vaše geslo bodi vedno: Svoji k svojim! n Sv. Vid nad Cerknico. Zanesi nam, za-nesi, Bog, otmi nas rev, otmi nadlog! Grozi sovražnica srdita, v oblakov sivih plašč zavita —. Nehote so se nam usiljevale te besede pokojnega Gregorčiča v petek, 14. t. m. popoltidne. ko so se na jugovzhodu prikazali temnosivi oblaki in se z nekako tajinstveno grozo in naglico pomikali proti naši strani. Vse je boječe čakalo, kaj pride in prosilo, a elementarne sile só bile gluhe za vse prošnje in pokazale so ves svoj strah in grozo. Med silnim bliskom in gromom se je vlila s točo pomešana ploha, da so bila hipoma vsa pota, potoki in mali jarki deroče reke, ki so poplavljale in razdirale njive, pota in travnike. Ko se je ta nevihta nekoliko polegla in smo se oddahnili od prvotnega strahu, oglasil se je plat zvona in nastala je nova zmešnjava in strah. Vse je hitelo proti četrt ure oddaljeni vasi Lešnjake. kjer je treščilo v fiišo posestnika Ruparja, katera je pogorela. A to bi še ne bilo največje hudo, ker je bil nekoliko zavarovan; pa kdo mu odškoduje ljubljena sinčka, stara 5 oziroma 14 let. Tudi ženo je močno omamilo, a je sedaj pri zavesti, in zdravnik je izrazil upanje, da okreva. Ubogi mož! Bali smo se že zanj, ko izve to grozno novico. Odšel je bil namreč ravno prejšnji dan s konji na Koroško za zaslužkom. Da ni bilo ozračje tako mirno med ognjem in tako hud naliv, šla bi bila vsa vas, ker je tesno skupaj in vse s slamo krito. Treščilo je v vrh strehe, odkoder je šla strela v sobo, kjer je mati ravno delila kruh otrokom in delavcem. Vrglo ie omenjena dečka, ki sta bila takoi mrtva. in mater, katero je starejši sin hitro tresel in drgnil in jo spravil v sosednjo hišo; drugim se ni zgodilo ničesar. Bil je to v resnici dan groze, zlasti za ubogega Ruparja. Kdor ima srce, naj mu po možnosti pomaga, da mu bo vsaj nekoliko olajšan strašni udarec. Kakor rečeno, je ta nevihta napravila precej škode tudi drugod po njivah in potih. So pač vedeli, zakaj so postavili v iitanije prošnjo: Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! — Cerkveno žegnanje se je vršilo prav lepo, semenj pa ie bil precej majhen, kar ni prav nič čudno. Saj inora biti človek pravi hribolazec, da more gori, ker ni od nobene strani poštene poti. Sedaj naj bi prišli merodajni faktorji pogledat, mogoče bi se potem malo bolj podvizali z obljubljeno cesto. Voziti se nikari. kdor ni posebno dobro zavarovan za življenje iii ni zraven še dobro zvezan, ker se utegne zgoditi, da se mu po teh propadih raztrese kaka kost. Govorica je, da se prične s cesto že prihodnje leto. Vederemo! Dotlej pa bodimo slabši pešci lepo doma in čakajmo, saj »po-trpljenje je božja mast«, pravi pregoror; zraven pa hudomušno dostavi: »a revež tisti...« Primorske novice. Morilec aretovan po treh letih. Dne 11. septembra leta 1904 je na Opčinah nekdo z nožem zabodel italijanskega delavca, 34-let-nega Frana Decina, vsled česar je 5 minut pozneje umrl. Preiskava, ki je bila uvedena o tem krvavem dogodku, je imela sicer ta vspeh, da se je izvedelo za morilčevo ime, ki je Jernej Bukalič, a morilca samega pa niso magli dobiti v pest, ker je bil takoj po izvršenem zločinu izginil. Pred par dnevi je pa tržaškemu sodišču dospela brzojavka od sodišča v Olomucu, s katero se sodišče obvešča, da je neki Josip Bukalič tamošnji policiji ovadil svojega bratranca Jerneja Buka-liča. ki da je meseca septembra 1. 1904. na Opčinah pri Trstu izvršil neki umor. Tržaško sodišče je takoj brzojavilo v Olomuc, naj se Jernej Bukalič aretuje in odpošlje v Trst. Smrt pred poroko. 20- letni Ani Sos č v Opčinah pri Trstu je pri jedi ostal kos mesa v grlu. Na noben način ga ji niso mogli odpraviti, da je revica umrla vsled zadušenia. Sosič je bila zaročena in bi se imela v par dneh poročiti. Občni zbor »Sloge« za »Slovenski klub«. Zadnji občni zbor, ki ga je sklicalo društvo »Sloga«, je sprejel resolucijo, v kateri z veseljem pozdravlja, da sta njena poslanca l"'1" in dr. Gregorčič vstopila v en klub s poslanci S. L. S. na Kranjskem in poslanci štajerske »Slovenske kmečke zveze« ter zahteva od obeh, da postopata edina med seboj in s temi poslanci ter nevstrašeno stojita na katoliško-narodnem programu »Sloge«, na katerega sta bila izvoljena. Obč.ni zbor pozdravlja solidarnost med slovenskimi in češkimi katoliškimi poslanci. Iz mestne plinarne odpuščeni delavci. »Edinost« poroča, da je bilo zadnje čase a mestne plinarne v Trstu odpuščenih veliko število delavcev domačinov, večjidel Slovencev. ki §o službovali v plinarni po več let-dočim je mestna plinarna pridržala na delu Italijane iz kraljestva, ki so bili najeti šele pred tremi ali štirimi tedni. Nedavno so imeli ti odpuščen delavci shod pri Sv. Jakobu, kjer so sklenili poslati c. kr. namestniku pri'^11 Hohenlohe spomenico in naprositi pri njem avdijenco. Zdi se. da bodo sprejeti v avdi-jenco prve dni prihodnjega tedna. Posebne vrste samoumor. 18. t. m. se je čistilec parket Maksimilijan Hvala v Trstu končal na sledeči način: Zabil je tik vodnjaka na ulici »Scala santa« kol, okoli kola privezal vrv,potem pa si ovezal vrv okoli vratu in se spustil v vodnjak. Predno je prišel do dna. je seveda bil že zadavljen. Vzrok sanioumoru so bile nesrečne rodbinske razmere. Velika nesreča bi se bila lahko zgodila Ih. t. m. v plavžih »Kranjske industrijske družbe« v Skednju pri Trstu. Odtrgalo se je namreč 800 kil železa, katerega so vlekli v nekem skladišču navzgor. Železo je nekoliko zadelo delavca Antona Srebrnika ter ga poškodovalo na levi roki. Štajerske novice. Nov telovadni odsek. Iz Gornjega grada m poroča ljubljanskemu telovadnemu odseku, da žele tamkaj ustanoviti telovadni odsek. V Poljčanah se je 14. t. m. utrgal oblak in napravil neznansko škodo. Uničil je polja, vrtove, poškodoval mline in žage, v malih kočah pa je voda preplavila stanovanja. Lju-die so bežali na bližnje griče. Pri farovžu je voda podrla zid, ki obdaja dvorišče. Škode ie nad 100.000 kron. Za šmarski okraj bode dné 6. septembra I(xi7v trgu Šmarje ogledovanje in premovanje goveje živine. Kmetovalci pozor! Krmite in snažite govedo, katero mislite razstaviti, prav pridno že sedaj! Ciosp. dr. Hrašovec igra v zadnjem času čudno ulogo v slovenski politiki. To je pokazal tudi s svojim zadržanjem v Narodnem svetu. Vsi liberalni listi so vedeli že v četrtek dné 13. t. m., ko ie imel Narodni svet sejo. da se bo obravnavalo tudi o taktiki poslancev v državnem zboru, samo naša stranka m naši listi še niso ničesar vedeli o tem. Vsled ti ga tudi odposlanci naše struie niso mogli dohiti nobenih navodil. tiosp. dr. Korošec ie odložil svoje mesto v Narodnem svetu, ker se je isti začel vmešavati tudi v politiko naših strank in sicer ua ljubo štajerskim liberalcem. Usmrtiti se je hotel v Spitalu na D. neki trgovski pomočnik B. s tem, da si je zadal rane na vratu, rokah in nogah in bi na ta način izkrvavel. Vzrok je bil baje, ker it mislil, da je njegov šef nezaupen proti njemu. Za sprejem na dekliški dvorazredni trgovski šoli v Celovcu se priporoča, naj se zglase nove učenke že od 6. do 16. julija, ker ie omejeno število učenk. Učitelji za »Svobodno šolo«. Na izrednem zborovanju učiteljskega društva za Kanalsko in za SDodnio Zilsko dolino so zbo-rovalci učitelji sklenili na predlog nadučitelja Stissena, da ustanove posebno krajevno skupino »Svobodna šola«. In takim učiteljem so Prisiljeni kršč. stariši, da izročajo mladino. Vlak je zadel ob tovorni vlak v nedeljo, 16. t. m. na celovškem glavnem kolodvoru, ko je popoldan iz postaje vozil. Vzrok ie bil napačno postavljen premikalnik. Nezgode ni bilo druge, kakor da je bil neki vojak na čelu lahko ranjen in pa vlak je imel minut zamude. Orožne vaje ob koroško-laški meji imajo Indi letos za to odmenjeni rezervisti in nadomestni rezervisti pešpolka št. 17. Moštvo nekaj čez tristo, je prišlo 15. t. m. k vajam v Celovec ter odrine 19. t. m. v Šmohorje, po-'em pa v zgornjo Zilsko dolino. Vaie bodo traiate do 11. juüia. ; Oblak se je utrgal dné 17. t. m. med 4. in 6. uro popoldne v Konjicah in okolici. Voda je drla tako, da je izdrla in odnesla seboj več dreves. Odplavljeni so bili tudi mostovi. Na polni je napravila voda veliko škode. Odnesla jc voda most v Konjicah. V Wesenšekovi pekariji je stala voda pol metra visoko. Z veliko težavo so rešili VVesenšekovo živino, ki je stala v nad meter visoki vodi. Pri sodarju Eggenbauerju je napravila voda veliko škode. Hlev je voda podplavila in se je poslopje podrlo. Eggenbauer je popolnoma uničen, j Potok, ki teče skozi trg, je vdrl v hiše in na-: pravil veliko škode. Skoda se še ne da ceniti in znaša več kakor 100.000 kron. »Katol. slovensko izobraževalno društvo v Studencih« pri Mariboru se udeleži desetletnice v Tržiču z društveno zastavo. Značajnost dr. Ploja se je kaj lepo pokazala na Dunaju. Katoliški Štajerci so ga izvolili za poslanca, duhovščina je delala zanj, a po izvolitvi je obrnil hrbet svojim tovarišem in odhitel v liberalni tabor. Poživljamo ne-značajnega dr. Ploja, da odloži mandat. Ce že hoče biti poslanec, nai ga volijo liberalci. Mi mu ne zaupamo. Koroške novice. Velikovec. Dné 6. t. m. prigodila se je v tukajšnjem Mlinskem grabnu velika nesreča. V mestnem lesu v strmini nad Majdiče-vim umetnim mlinom je po naročilu mestne-i ga borštnarja gostač Zavoden žagal neko drevo, katero je vihar obenem s koreninami j podrl. Pri tem opravilu pomagala mu je nje-! gova žena, 40 let stara Elizabeta Zavoden. Ko sta odžagala zadnji hlod tik štora, začel se .ie štor obenem s koreninami gibati. Mož zakliče. da naj žena beži, ali bilo je že pre-j)ozno. Težki štor se zvrne na ženo. ki je bila pri priči mrtva. Zapustila je tri dečke, od katerih sta mlajša dva še nepreskrbljena. Slovenci v Rožeku so vložili zoper ob-j činske volitve ugovor pri deželni vladi, ki ! jc volitve v I. in II. razredu razveljavila. Upajmo, da dobe vrli Rožani slovensko ve-i čino v občinskem odboru. Prvo sv. mašo bodo brali letos sledeči gospodje iz celovškega semenišča. Josip Kleinlercher, 23. julija v Outenstein; Avgust Agertschnig, 23. julija v Stajerju; Josip Brunner 28. julija v Sachsenburg; Boštjan I Einetter. 28. julija v Št. Jakobu v L. d.; Se-! verin Jabornigg. 28. julija v Medvodah na Kor.; Valentin Morti v Melbičah; Oregor Rož-i man, 4. avgusta v Šmihetu pri Pliberku; Josip Suntinger v Stallu in Janko Zel. 18. avgusta v St. Benediktu na Staj. SSSŽŽk Iz raznih krajev. Iz Jeruzalema piše redovnik: Zadnje dni meseca aprila se je mudil tu oddelek avstrijske mornarice. Okrog 40 častnikov z admiralom Lucianom Ziglerjem na čelu in 120 mornarjev je dospelo iz Jaie v sv. mesto Jeruzalem. Vsi so prišli kot pravi in pobožni romarji V krasnih uniformah so šli najprvo vsi v cerkev božjega groba. Najbolj se je odliko-' val v pobožnosti admiral sam. Ko je prišel iz ! cerkve si je obrisal vpričo vseh vojakov sol-' ze ki so mu rosile v očeh. Rekel mi je, da mu i ie ta obisk božjega groba dražji, nego cel milijon Toda tudi drugi častniki in mornarji so dali leruzalemčanom najlepši zgled. Vsi tujci so občudovali njihovo obnašanje. V soboto so šli vsi k spovedi in v nedeljo so vsi skupaj — admiral, častniki in mornarji — na Oljski gori prejeli sveto obhajilo. V uniformah so javno molili po ulicah jeruzalemskih sv. kri-žev pot. Cele trume Turkov so iih sprethljale in se čudile tej pobožnosti. A ne samo Turki, tudi Judje in drugoverski kristjani so prihiteli, da vidijo ta izredni dogodek. Po križevem potu so šli vsi v patriarhatno cerkev in se t;.in udeležili velike sv. maše. — Najvišji cerkveni dostojanstvenik, jeruzalemski patri.iarh, se je izrazil, da je kot okamenel občudoval to avstrijsko mornarico. »Še bolj so bili pobožni nego moji bogoslovci,« je rekel. Vsa čast takemu vojaštvu! Drobtine. Z višine 1300 metrov na zemljo. Nedavno je radovedno občinstvo newyorško prisostvovalo dvigu nekega zrakoplova. Med navzočimi je bila mlada gospa Smidt, ki so jo poznali kot precej ekscentrično. Prijatelji so jo pričeli dražiti, češ, da se ne upa dvigniti v zrak in spustiti se z višne na tla s pripravo, ki omogoča počasno padanje. Qospa Smidt je takoj izjavila, da hoče to storiti, šla k zrako-plovcu in ga prosila, da se sme dvigniti ž njim v zrak, kar ie ta drage volje dovolil. Ko i)a je bil zrakoplov v višini 1300 metrov, epazili so gledavci, da se Smidt spustila s pa-dalno pripravo na tla. Avtomobili so hiteli z največjo brzino proti kraju, kamor bi morala pasti vratolomna Newyorčanka. Ko so dospeli tja, našli so jo ležečo brezzavestno na •železniški progi. Ženske v finskem deželnem zboru. Poleg baronice Grippenberg sedi gdč. Mina Sil-liampe, ki ie dolgo vrsto let služila kot hišina in kuharica, nato pa urejevala majhen časopis. Gospa Gebhard mirno sedi poleg svojega moža, pastorja, ki je bil tudi izvoljen fioslan-cem. V parlamentu je sedem učiteljic, tri soproge delavcev in ena tkalka. Umiranje človeštva. Statistika je dognala, da živi na zemlji okoli 1500 milijonov ljudi. Ce računamo povprečno starost človeškega rodu 30 let, umrje torej v 30 letih 1500 milijonov ljudi, vsako leto 50 milijonov, vsak dan 137.000, vsako uro 5700, vsako minuto 95, vsaki dve sekundi trije. Goljufiv vinski trgovec. Izidor Bernstein (žid), je imel v Budimpešti obširno vinsko trgovino ter pet gostiln, v katerih je točil svoje vino. Trgovina je izborilo uspevala in se vedno širila; čudno pa se je zdelo sosedom, kako da vendar Bernstein izvozi toliko vina iz svoje kleti, dočim ga prav malo uvozi. Opozorili so na to policijo, ki je takoj preiskala vse prostore in dala kemično preizkusiti vino. In izkazalo se je, da je bil v klet napeljan vodovod, na policah pa je stalo vse polno steklenic z glicerinom, salicilom, alkoholom in tekočinami za barvanje vina. Vsi »vino« je bilo uničeno, proti ponareievavcu vina pa je uvedena kazenska preiskava. Ženski kapelnik. V morskem kopališču Eastbourne na Angleškem je nedolgo tega nastopila mlada gospodična kot kapelnik v ta-mošnjem gledališču ter dirigirala svojo opereto. Občinstvo se je zelo zanimalo za mlado komponistinjo in kapelnico ter napolnilo vse prostore do zadnjega- kotička. Gospodična Majorija Slangthor je hči priznanega skladatelja. stara šele 18 let in ljubke postave. Njen prvi nastop je bil zelo povoljen, dasiravno iz-prva ni mogla zakriti običajnega strahu in tudi opereta ie dosegla časten uspeh. Občinstvo je mladej umetnici priredilo burne in prisrčne ovacije. Mestni jubilej. Cikago slavi ta mesec 75-letnico, odkar je bilo proglašeno mestom. Prva naselbina na kraju, kjer stoji najmlajše velemesto na svetu, ie bila ustanovljena leta 1804. Ko je bila proglašena kot mesto, je štela le 150 lesenih koč in 4000 prebivalcev. 1871. 1. ko se je uborno pobrajinsko mestece razvilo že v svetovno mesto, je docela pogorelo, a s pogorišča so se dvignile z amerikansko naglico najkrasnejše palače. Sedaj Cikago prekašajo v številu prebivalcev le še London. Pariz in Berolin, kajti stanovalcev šteje toliko kot Grško; dohodkov ima toliko kot Dansko, v dolgovih prekaša Portugalsko, železnice po mestu so daljše, kot na Norveškem, časopisov pa izhaia več kot v celi Afriki. Površina mesta je osemkrat večja kot Berolina, ulice so dolge 7000 km; Cikago ima 60 mostov, ki se dado sukati, parki merijo 2600 oralov, gledališč je 25 cerkva 700. Vsako leto naraste število prebivalcev za 50.000. Telefonske žice po mestu so tako dolge, da bi se mogle 10-krat napeljati okoli zemlje kar kaže, da ie trgovina v mestu nenavadno razvita; saj vsako minuto odhaja ali prihaja na čikaške kolodvore eden vlak. To je razvoj mesta ob 75-letnici. In ob stoletnici --- Koliko knjig izide na leto na Angleškem. 1906. 1. je bilo izdanih na Angleškem 6985 novih knjig in 1618 novih izdaj. Med temi je največ romanov, namreč 2108 novih in 775 nanovo izdanih. Za romani je bilo največ — vzgoievalnih del, namreč 916, katerim slede glede števila 760 knjig trgovske in politiške vsebine, nato pride 737 bogoslovskih in 652 geografičnih, zgodovinskih del itd. Na dan je izšlo povprek 28 knjig, med katerimi je bilo 9 romanov. Najtežja ženska na svetu, g. Viljemina Maurer, je umrla prejšnji mesec v Cikagi. Dosegla je rekord 232 kg. Njen mož, detektiv, je bil prava trlica proti njej, kajti tehtal je samo 175 kg. Sedem let gospa Maurer ni šla iz sobe. kajti vsa vrata so bila preozka. Ko je umrla, morali so razširiti okno, da so mogli poriniti skozi krsto, katero so kot glasovir spustili po škripcih in vrveh na nalašč za to pripravljen voz. Deset mož je bilo treba, da so velikansko krsto mogli spraviti v pogrebni voz. Najmanjša šola v celem nemškem cesarstvu ie v gradu Schaumburg, ker jo obiskuje eden sam učenec. Sedanji učitelj Hoffmann je nedavno obhajal petdesetletnico, odkar deluje na tej šoli. Avtomobilna dirka iz Pariza v Peking. Iz Pekinga je oddirjalo pet avtomobilov (3 francoski, 1 holandski in 1 italijanski) proti Parizu. Komornikov sin. V stanovanje ogrskega komornika Nik. Cseperja je prišel nedavno, ko ni bilo komornika doma, elegantno oblečen mlad gospod z malo torbico v roki ter vprašal služabnika, ki je bil šele kratek čas v službi: »Ali je papa doma?« Na služabnikovo vprašanje, kdo je, je pripovedoval, da je komornikov sin ter se je ravnokar vrnil iz tujine, kjer je tri leta študiral. Služabnik je peljal sina v gospodove sobe, kjer se je sin napravil takoj domačega. Prižgal si je cigareto, izpil dva kozarčka konjaka ter dobrodušno natočil tudi služabniku kozarček. Potem je služabnika odslovil. Četrt ure pozneje je prišel zopet v predsobo s torbico v roki, si dal obleči svršnik in izročiti klobuk in palico, češ, da ima še nujno pot. Služabniku je naročil, naj pozdravi očeta, ako bi prišel pred njim domov ter mu pove, da se sin vrne še pred večerjo. Komornik seveda čaka na »sina« še danes, da bi ga izročil sodišču, ker tujec ni bil sin, temuč navihan tat, ki je pobral v svojo torbico ves denar in dragocenosti iz koniornikove blagajne. Srečni »kopniški stotnik«. Znanega kop-niškega sionika črevljarja Voigta obsipavajo z denarjem. Nabrali so že zanj 35.000 mark. Neka stara dama se mu je ponudila, da se poroči ž njim, ko zapusti zapor. Ce bi pa dama prej umrla, mu voli 100.000 mark. »Abstinent« star 118 let. V Oportu so predstavili medicinskemu shodu proti tuberkulozi 118-letnega Franciso Josèja, najstarejšega Portugalca. Rojen je bil José leta 1788 v Paradelli in se ic boril leta 1810 proti Napoleonu in dočakal leta 1832 tudi obleganje v Oportu. José je še zdaj izboren strelec. Vina in alkohola ni nikdar pil. Dobro sredstvo zoper vlomilce. V Parizu so tatovi vdrli v neko hišo, kjer stanujejo neoženjeni železniški uradniki. Kolikor mogoče hitro so se plazili po temnih hodnikih, tipajoč po vratih, čc ni mogoče v kateri ključavnici ključa. Šele v najvišjem nadstropju jim je bila sreča mila in zločinci so si že veselja meli roke. češ tukaj bo delo lahko. Tiho so odprli vrata toda komaj so bili vsi v sobi. so prestrašeni zbežali na hodnik in kar najhitreje drli do stopnjicah na ulico, kričeč, da so videli v sobi — strah. Seveda so spravili celo hišo in okolico pokonci. Vratar je klical za njimi, toda tičk; so bežali, dokler niso pritekli v roke policiji, ki je prihitela na lice mesta. Ko so šli v sobo gledat »strah«, so videli, da visi na vrvi. pritrjeni na kavelj v stropu, truplo mladega uradnika, ki se je malo pred posetom zločincev obesil; ti so videli v temi le nedoločne obrise trupla ter menili, da imajo pred seboj prikazen. Jako dobro sredstvo, da se preženo vlomilci, žal, da se da uporabiti le enkrat. Umor. V Berolinu je usmrtil konjski trgovec Becker svojo ženo in si prerezal nato žile. Sloni so se uprli v Nogentu sur Marne, krasnej vasi v pariškej okolici, kjer so otvo-rili kolonijalno razstavo. Na razstavnem prostoru se nahaja divjaška vas, v kateri so s pravo špansko grandeco izprehaja 12 indijskih slonov, zlasti ker jih je hodilo radovedno pariško občinstvo, predvsem seveda mladi ženski svet, v velikem številu gledat. Najbrže so se naveličali teh zijal, kajti na binkoštno soboto je njihova slonova srca prešinilo domo-tožje. V hipu so podrli velik del ograje in jo v diru mahnili v bližnji gozd Vincennes, da vsaj deloma za nekaj časa morejo uživati čare in sladkosti, ki jih jim je nudila prva domovina, pragozdi v Indiji. Iz samega veselja so začeli debela drevesa ruvati in lomiti kot tanke palice ter vse pomandrali. Seveda so se izletniki silno prestrašili, ko so opazili, kaj počno njihovi najnovejši znanci. Po dolgem in napornem lovu se je njihovim gospodarjem posrečilo, da so begune ujeli in jih pripeljali v izprevodu nazaj v vas. Komaj pa so bili v hlevu, se že niso mogli več ustavljati neodolji-vemu koprnenju po svobodi. Par trenotkov in cel oddelek razstave je bil kup podrtin, sloni pa so v divjem begu drli proč. Lovci so bili takoj na nogah, divjakom se je pridružila cela vas in kmalu so uporniki korakali pohlevno in mirno kot jagnjeta v razstavo nazaj, kjer so jih ukovali za kazen v verige. Zmrzel človek. Frank Bennis iz Kolomba (Ohio) v Severni Ameriki je pač najzanimivejši človek, kar jih je na svetu. Strašno ga zebe vedno. Pozimi in poleti nosi po pet zimskih spodnjih, debelo sukneno vrhnjo obleko, veliko suknjo, pet parov volnenih nogavic in velike tople čevlje. Spi na petih pernicah, pokriva se pa z osmimi navadnimi odejami, osmimi pernicami, na katere deva še svojo suknjo. A moža še vedno zebe, zato se krog in krog obdaja s steklenicami, napolnjenimi z vrelo vodo. Alkohol in zločlnstva. Uprava škotskih kaznilnic je priobčila zanimivo študijo, v kakem razmerju sta pijanost in zločin. Ne le skoro vsi mali prestopki so posledica pijanosti, ampak tudi največji zločini so često več ali manj v zvezi z alkoholom. Pri 50 zločinih, ki so jih nalašč v ta namen kar najnatančneje preiskali, se je izkazalo, da je bilo skoro polovico izvršenih V pijanosti in sicer 26 odstotkov v soboto, ko imajo delavci največ denarja. Odškodnine državnozborskim poslancem. Glede odškodnine poslancem sta merodajni dve načeli: v nekaterih državah dobivajo poslanci letno plačo, v "drugih pa le dnevnino, dokler traja zasedanje. Naj navedemo nekatere večje države. — Avstrija: Člani gosposke zbornice so neplačani, člani poslanske zbornice dobe za dobo zasedanja 20 kron na dan in plačane potne stroške. — Belgija: Senatorji ne dobe ničesar, poslanci pa vlečejo na leto 4000 frankov in prosto vožnjo med njihovim domom in Bruseljem. — Dansko: Člani obeli zbornic dobivajo na dan po 10 kron in povrnjene potne stroške do Kodanja. — Francosko: Senatorji in poslanci dobivajo na leto po 10.000 frankov in proti mali letni odškodnini prosto vožnjo po vseh francoskih železnicah. Za bivše člane, njih vdove in sirote obstoji pokojninski zaklad. — Na Grškem prejmejo člani »bule« — ki je edino zastopstvo narodovo — za vsako redno zasedanje 2000 starih drahem (približno 1500 kron), za izredna zasedanja so pa plačani posebej. — Italija : Člani obeh zbornic ne dobivajo nikake odškodnine, le vožnjo imajo prosto po železnicah. — Japonsko: Člani gosposke in poslanske zbornice dobivajo na leto po dva tisoč jenov (okoli 4000 kron) in povračilo za potne stroške. Mehika: daje senatorjem in članom poslanske zbornice na leto po dva tisoč dolarjev. — Nemčija: Člani državnega zbora dobijo na leto po 2400 mark, za vsak dan odsotnosti pa se jim odtegne 20 mark. — Nizozemsko: Člani prve zbornice, razen tistih, ki stalno bivajo v Haagu, dobivajo na dan po deset gildov (približno 18 kron), člani druge zbornice pa na leto po 2000 gildov. — Norveška: Člani obeh zbornic dobivajo na dan po 12 K. Ogrska: Člani magnatske zbornice ne dobivajo nikake odškodnine, poslanci pa na leto po 4800 kron in povrhu še 1600 kron za stanarino. — Portugalsko: Kortesi ne dobivaio odškodnine, le vožnjo imajo prosto po državnih železnicah. — Rusija: Člani dume prejemajo za vsak dan zasedanja 10 rubljev in prosto vožnjo tned Petrogradom in njihovo domačijo. — Srbija: daje članom skupščine vsak dan po 15 dinarjev (14 kron) in prosto vožnjo. — Španska: dovoljuje kortesom le prosto vožnjo, odškodnine jim ne daje; — Švedska: Člani prve zbornice niso plačam, poslanci druge zbornice pa dobivaio za vsako redno štirimesečno zasedanje 1200 kron (1700 kron) in povrnjene potne stroške. Za izredno zasedanje pa dobijo na dan po 10 kron (13 kron). — Švica: V prvi zbornici ali »Standes-rathu« opravljajo člani svoj posel brezplačno, člani »Nationalratha« pa dobivajo na dan po 20 frankov. — Veliko Britansko: Člani parlamenta ne dobivajo odškodnine, vendar so stavili že predlog, naj se uvede zmerna dnev-nina. Prijetnosti postajenačelnlka v Vzhodni Afriki. Postajenačelnik v Nairobi na vzhodno-afriški železnici je dobil nekega dne telegram iz Sinibe: »Lev me oblega. Pride po tiru in se vieže pred kolodvorom. Potem pa praska po stenah in vratih in skuša priti v pisarno. Prosim, pošljite patron s krogljami. Dobil jih je, a lev se ni dosti zmenil za to. Kajti kmalu ff i potem je prišel zopet telegram iz Simbe: Lev ic na postaji. Noben popotnik, ki pride s prihodnjim vlakom, naj ne izstopi.« Ta poročila s« napotila nekega angleškega lovca, da se je [Kidal v Simbo. Ustrelil ie sicer tri leve, a tretji je tudi njega zdelal, da se je nioral vrniti ubogi postajenačelnik je bil sedaj zopet sam in vsak dan je tožil, da ne more spati od strahu pred levi. Pač je prijetno življenje za postaienačelnika na taki postaji. Ženitovanjsko potovanje. Dandanes je precej v navadi v višjih slojih, da se ženin m nevesta podasta po poroki na potovanje. V Kiladelfiji v Ameriki je neka bogata gospodična privolila v zakon svojemu snubaču Ic, če bosta šla na tako ženitovanjsko potovanje, kakoršnega še ni napravila nobena ženska. Snubač je obljubil jo peljati, kamor bo hotela. Nevesta izjavi, da želi potovati na Severni tečaj. Pregovarjali so jo kolikor so mogli, da bi ne šla na to nevarno pot, toda nevesta, ki je želela, da bi ljudje o njej govorili, se ni dala pregovoriti. Začeli so pripravljati za daljno potovanje in drugi dan po poroki sta se že podala novoporočenca na pot v kraje večnega ledu. Čez tri mesece je došlo domov prvo poročilo, da sta prehodila severni Labrador. Potem dolgo časa ni bilo nobene vesti o njih. Šele. ko so pošla vsa živila in ie lakota pretila končati njuno življenje, se je dala mlada žena pregovoriti, da sta se vrnila domov. Mož je pripovedoval potem doma da so se neko noč proti koncu njunega poto-\ anta komaj še ubranili lačnih volkov. Cez par dni so jim pokradli dve tretjine živil, proti katerim se ni bilo mogoče braniti. Nekega jutra pa so pošla vsa živila. Kaj sedaj? Imeli so pse in s temi so se živili, dokler niso prišli vsi zdelani do prve koče. Vse kar so imeli s seboj so izgubili, rešili so si komaj golo življenje. Lesena koča, v kateri so zopet dobili okrepčila, ihn je bila sedaj dražja kot najboljši hotel. Dragocene sablje. Kar se tiče dragocenih sabeli, gotovo prvakuje v tem vladar Baro-de: držaj in nožnica njegove sablje sta z de-inanti, rubini, smaragdi kar posuta. Ceniio jo na 4,400.000 mark. Pokojni perzijski šah je tudi imel sabljo vredno 200.000 mark ter jo nosil večinoma, zlasti kadar je potoval po Evropi. Izmed evropskih vladarjev imata najdražje sablje ruski car in sultan. Prihodnjost avtomobilova. Pred kakimi -0 leti je bil bicikel le za šport, za zabavo. Imeli so ga le premožnejši ljudje. Sedaj pa se dobi za ceno, da si ga tudi manj premožni ljudje morejo nabaviti. Tako bode tudi, kakor poročajo iz Amerike, z avtomobilom. Edison ie iznašel nove akumulatorje za avtomobile. Ta iznajdba bo na izdelovanje avtomobilov toliko vplivala, da bo tak motor stal le nekaj nad 200 K. Dve tovarni, ki bosta izdelovali motorjevc baterije bosta kmalu dozidani. Posamezna baterija bo stala približno 40 K, in l o zadostovala za 100 tisoč milj daljave. Za •S'X) K se bo dobilo toliko moči, da ho zadostovala za 15 let. Edison trdi, da je že trt leta delal poizkuse s 25.000 baterijami, in vsi IHiizkusi so se posrečili. S takim avtomobilom sc bo v eni uri prevozilo 45 kilometrov. Kdor drugim jamo koplje. Falaris je bil v starih časih kralj v Agrigentu. Bil je silno grozovit. Vsakega, ki se inu je zdei sumljiv, i ic dal umoriti. Tedaj je bil najbolj sloveč , »"letnik v Siciliji Perii. Napravil je iz železa velikega bika, ki je bil znotraj votel. Hoteč se , kralju prikupiti, mu je svetoval, naj bi dal ''"e, ki bi .jih obsodil v smrt, žive peči v razbeljenem biku. Kralju, dasi je bil sam zelo knit, se je vendar zdel ta nasvet preveč grozovit. zato se je razsrdil in dal umetnika samega vreči v bika in ga tam peči. 1 Pravo ogledalo. Cesar Ferdinand I. je domi v dar v svojih deških letih dragoceno žepno ogledalo. Njegov vzgojitelj je kmalu opazil. da mali princ nosi ogledalo vedno pri sebi in se prav pogosto v njem ogleduje. Bal se je, da bi ne posta! bodoči vladar preveč prevzeten m ničemur». Kot skrben vzgojitelj je zahteval, da se mu vzame ogledalo. Ko so zahtevali od mladega princa, naj jim izroči ogledalo, so našli, da je vzel ogledalo iz okvirja in mesto ogledala dejal v dragoceni okvir podobo Matere božje. Kar je torej tolikokrat ogledoval, ni bila njegova lastna podoba, marveč podoba njegove nebeške Matere, katero je prav otroško častil. Seveda so mu z veseljem pustili to ogledalo. Narodnogospodarstvo Delavci. Dasi na Danskem ni poljedelskih delavcev v tem smislu kot na Pruskem ali na Ogrskem, marveč je vsak poljski delavec lahko postal bajtar, vendar so s časom bili delavci, ki se niso povzpeli do samostojnega gospodarstva. Vlada je izkušala tudi tem pomagati, da postanejo sami svoji. Leta 1899. je vlada izdala postavo, ki teži po tem, da naj ima vsak poljski ali kmečki delavec kos zemlje kot svojo last. Da se to doseže, ie vlada dovolila za dobo 5 let posojila, vsako leto dva milijona kron. V vsakem upravnem okrožju se sestavi odbor treh mož, ki se volijo na šest let. Eden izmed teh treh mož mora biti bajtar. Vsak kmečki delavec, ki hoče kupiti kos neobdelane zemlje od 1 in pol do 2 in pol hektara, more dobiti državno posojilo, če spolni gotove pogoje. Imeti mora namreč določeno starost (25 do 50 let sme biti star), mora biti lepega, poštenega obnašanja in imeti mora svojega denarja deseti del vrednosti zemljišča. Državno posojilo vknjižijo na prvo mesto in se obrestuje po 3 odstotke. Taka na novo ustanovljena bajta se ne sme postavno nikdar razkosati. Prvo leto že je prosilo 2261 delavcev državnega posojila. Leta 1903 se je dovolilo 547 in leta 1904 pa 641 delavcem posojilo, da si ustanove lastni dom. Vsi ti novoustanovljeni domovi — baite — lepo uspevajo. Delavec je vesel, da ima lastni dom. zato dela z veseljem in vztrajno in skuša si pridobiti še kaj več. In res jih je več. ki so bili nekdaj delavci, sedaj so pa samostojni kmečki gospodarji. Država gre torej delavcem na roke, da si pridobe lastno bajto, pa tudi delavci sami teže po samostojnosti, žele postati samisvoji. To teženje opažamo v delavskih društvih, katerih geslo je: Lastna zemlja in lastni dom. Namen takih društev ie, pomagati da si pridobi vsak posel in vsak delavec svojo hišo in nekaj sveta, da bo mogel rediti vsaj eno kravo. Zato pa plačuje vsak ud v društveno blagajno del svoje plače, na leto najmanj 25 K (danske vrednosti = 33 K avstrijske vred.) Iz teh kratkih črtic je pač razvidno, kako si na Danskem prizadeva delavec, da postane sam svoj, kako si skuša zboljšati svoj gmotni položaj, in pri tem mu pomaga zadružna organizacija in — izobrazba. Sadimo sadno drevje poleg poti, zlasti občinske ceste naj bi bile po straneh s sadnim drevjem nasajene. S tem se ne samo zaznamuje smer poti in stez, kar je posebno v goratih krajih, kjer pozimi sneg visoko leži iu dela pot nerazločno, velike važnosti, ampak tudi ako občine dajo to sadno drevje v za občinsko blagajno in polajšajo svojim dav-najem, s tem marsikakšno krono pridobijo koplačevalcem. Po nekaterih kronovinah je osajenje poti občinam ukazano po deželni postavi. Mogoče bi tudi pri nas ne škodovalo. Obveščenje sodnije o izbruhu živalskih kužnih bolezni. Po ukazu poljedelskega ministrstva obvestiti bodo morala okrajna glavarstva vselej okrajne sodnije o izbruhih živalskih kužnih bolezni, radi katerih se je morala odrediti zaprtija okuženega dvorca (hleva), kraja ali pokrajine, da se na ta način prepreči morebitna sodna prodaja in odstranitev zaprtiji podvržene domače živine brez medsebojne vednosti poklicanih oblastnij. Zatirajmo travniški plevel! Po naših travnikih raste tudi dosti raznih »rož«, ki niso nič druzega kakor plevel. Te rastline so večkrat same na sebi škodljive, ker imajo strupene snovi v sebi, ali so pa tako malovredne, da jih ne kaže trpeti na travnikih, ker jemljejo veliko prostora, dajejo pa prav malo v košnji, lak plevel je treba zatirati. Jesenski pod-lesek, ki ga imenujejo tudi ušivec, čmerika itd., se prav sedai šopiri s svojimi debelimi, širokimi in temnozelenimi listi. Ta plevel je treba poruvati, da se ne zaseje s svojim strupenim semenom, ki tiči v rujavih in triroglatih plodovih sredi listov. Zatirati je treba pa tudi drugi plevel, kakor škrobotec, razne vrste regrata itd., tedaj rastline, ki jemljejo samo prostor, ne dajejo pa nobene košnje. V tem pogledu so Švicarji veliko pred nami. Tam najdemo zares čiste travnike, obraščene z lepo travo in deteljo. Tam preganjajo plevel z zgodnjo pašo po travnikih. Dokler ni trava še za kositi, popasejo travnike, jih potem dobro zagnoie z gnojnico in dobe poleg prve paše prav lepe košnje. Vse to se pa godi na ta način, da se posamezni travniki vsako tretje leto popasejo v zgodnji spomladi. Vsako tretje leto pride tedaj travnik na vrsto, da se popase. Travnike imajo zaraditega razdeljene v tri dele, tako da pride vsako leto en del na vrsto. Ta paša traja po 7 do 14 dni, toliko časa. da se začne kositi zelena krma, ki se poklada potem v hlevu. Seveda se po-pašeni deli kakor rečeno dobro zagnoje. Tako se dobi z ene strani dosti krme, z druge strani se pa najbolj vspešno zatira zgodnji plevel in sploh plevel, ki se množi s semenom, kakor n. pr. škrobotec, regrat itd. Izpod Hrušice. Gozdi vipavskega grofa v Hrušici so naprodaj, vsega skupaj okoli 1400 oralov za nastavljeno ceno 228.000 K, i» sicer je cenjen del na Nemcu 18.000 K: Adamova kaša, Crtež in Uhani vrh 40.000 K; Nadert, Budnov vrh, Smrekov vrh in Lipov vrh 70.000 K; gozda nad Novim svetom in Travni grič 70.000 K; gozd nad Travnim vrhom 30.000 K- Povprečno eden k drugim pride cenjen oral okoli 80 gld. Koliko merijo posamezni deli in kako visoko pride oral po posameznih parcelah, ni znano. Na vsak način je ta kupna ponudba za obmejne občine Črni vrh, Podkraj in Hotcdršicc silno važna. Vže leta 1848. so bili menda sedanji gozdi kneza Windischgrätza najprej kmetom na prodaj, in sicer za 600.000 gld. Pa v tistih burnih časih so rekli kmetje: »Kaj bomo kupovali, vsaj bo vse naše!« Sedaj je zopet tak trenotek, da si dotične občine lahko zagotovijo blagostanje za prihodnjost. Saj v tem ni nobenega dvoma, da bodo gozdi imeli vedno svojo vrednost. Kako je zadnja leta cena lesu dosledno rastla! Kmetovalci po onih občinah se bodo gotovo hitro združili, da stopijo v dogovor z vipavsko grajščino. Bila bi pač večna škoda, da bi kak tujec spravil to zemljo v svojo oblast. Vem, da so združene z nakupom velike težave. Črnovršci imajo dobro utrjeno hranilnico, ti bodo najlažje vmes posegli. Drugod bi se lahko ustanovilo društvo na akcije, ki bi nekaj denarja samo pokrrio, nekaj pa vzelo na posodo. Denarni zavodi bodo gotovo šli radi na roko. Na vsak načiu. kmetje, zganite se, da svet domačinom ostane! Ce se to ne zgodi, bo gotovo prišel čas, ko bo jeden ali drugi'rekel: Zakaj nismo tega storili! Oglasi se vsprejemajo pri gozdnem oskrbništvu v Hrušiei 24., 26. in 28. junija, Poskušnja molža v Pragi. »Osrednje gospodarsko društvo za kraljestvo Češko« je ob priliki gospodarske razstave v Pragi, priredilo skozi tri dni, 27.. 28. in 29. maja, po-skušnjo molžo dobrih krav mlekaric v Pragi. K poskušnji so pripeljali vsega skupaj 18 krav in sicer 8 pinegavk, 9 simodolk in jedno domače vrste. Namolzli so v treh dneh največ 64 kg. in najmanj 33 kg mleka. Največ mleka šo dajale pinegavke. Jedna izmed njih ie dala v jednem letu 4.098 litrov. Pojedle so pa tudi pinegavke največ. Ves živež, ki so ga krave pojedle, so natančno stehtali in cenili po dnevnih cenah. Končni uspeh je bil ta, da je bilo mleko od pinegavk najdražje. Največji dobiček so izkazale simen-dolke, celo domače pleme se je boljše izplačalo .kakor pinegavsko. Kaj koristno bi bilo. da bi tudi naši kmetje bolj pazili, koliko mleka imajo krave, katere imajo v hlevu. Velikokrat redé živinče, katero se njim nikdar ne izplačuje. Sploh se pri nas še premalo računa. Ali ni pametno, da se po možnosti natanko primerja kosmati dohodek s stroški, da se more določiti čisti dobiček. Res je. da je nekoliko zamude s tistim merjenjem, pa pomaga se lahko s tem, da se mleko tehta. Na kuhinjskih tehtnicah, ki so poceni, se to hitro naredi, če se žehtar z mlekom postavi na tehtnico. Gimnazijski konvikt benediktinskega samostana v St. Pavlu « lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1420 8 -1 •V" Javna popolna gimnazija "M Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani. Dobro, čisto rudeče vino do 40 hektolitrov, ima naprodaj Matija Tekavc v Veliki vaai 23 p. Leakoveo pri Krškem. Gostilničarji se vljudno vabijo, da se oglase osebno ali pismeno. 1434 1 llfonrn Staršev, starost 14-15 let moS- UlbllLU nega in lepega vedenja, sprejme takoj Retar Hrovat maiar na Javorniku Gorenjsko. 1435 3-1 Sprejme se zanesljiva moška oseba kot hlapec za vsako delo. Imeti mora daljša dobra spričevala ter biti vojaščine prost. 1433 1 Pismene ponudbe pod naslovom „Delo 221* postrestante Ljubljana. Tovarn« z« stol« Franceta Sulgellno ■i Brega, p Bororolct, Kranjske izdelajo vsakovrstna stola od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brei konkurence. Ilustrovan cenik poàlje se na sahtoro 2806 26—13 zastonj in franko. Prihodnja številka „DOMOLJUBA" izide dné 4.juHja 1907. Loterijske srečke. Dunaj, 15. junij Gradec, 1 . junij Trst, 22. junij Line, 22- junij 84 63 36 59 80 27 55 1 12 28 8 74 40 39 64 21 9 62 15 53 JtojtlUnwjfm Inxr dMiAkc. ^ia/miìiiJoJCodML. ,Knnard Lina' Tret-Nav-York H aajpnpimru.jé*, aapanajh Il »ajboljA» pot Ii LjablJan« t »Temo Ameriko, Ur Ud ai dalgo-rrajn« mafia« t.Inj. po razaik teleznlcak, aobeaega prMadovaaja a« pran*««Tanja ta «pioti nobenlk postranskih «tr«ik«t m «j potjo. Par alkl ■• prosterni, Tarai, traini la snažni; Toaijo nak« 14 dal Hran« In po«tr«4ba aajbeljäa Pajaaaila daj« la karte prodaja (lavai za-»tepnik 1004 60 Audrej Odlaaek, LJubljana, Slomškove alice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. FHANC JOZEFOVA g re n k a voda. Zenltbena ponudba. Mladenič star 31 let -------- »--------s premoženjem nad 4000 K v gotovini, se radi pomanjkanja znanja želi tem potom seznaniti z dekletom ali mlado vdovo, ki bi imela hišo in večje ali manjše posestvo. Le resne ponudbe, če le mogoče s sliko, naj se pošljejo do 24 julija upravn. .Domoljuba" z napisom „Ponudba 1428". 1428 3 -1 Lipovo ovoftjo, suhe gobo, ku-minovo seme itd. kupuje B. SEDAR, Špecerijska trgovina v Ljubljani, Sv. Jakoba trg. uis I. krvnjako podjatje h umetno altk-laratvo In allkanja na steklo ===== Aug. Agnolo, Dnnajaka celta I3a, poleg,Flgovca' K pripuroča prečaslftl dohovtHni la p. a. slava, občinstvu ta napravo cerkvenih okno« i umetnim steklarstvom ali slikan« n« steklo, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd. -Ima Indi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namlz|c gostiln In zasebnike, svetilke, okvire itd. po najnli|lh cenah. - Natili, ceniki ln prorsčunl na zahtevo zastonj, mnoga spričeval« z« dovršen dela «o cenjenim odjemalcem v ogled n, razpolago. »804 52-46 25,OC>o!on enhrat vdti j eJ-EflOOlcn»« ftasnila dšjezastopnilt FkQCUIiiC[, Jjubljana ]£IoJJnsl»-u!ice Štv28 ** Odhod izjjubtjane »S>Ki pongdele\,tortK»čeMtKv tednu. Učenca 1304 3-3 za mizarako obrt sprejme takoj Andrej Kre gar, mizarski mojster v Št Vidu nad Ljubljano. 180 000 metrov ostankov! se odda 80.000 m posteljnine in oksford ostankov I. kakovost pristne barve, zajamčeno brez napake, lepi vzorci, se oddajo 20 kr. m. 60.000 m višnjeve tkanine-ostanki, zajamčeno pristno penino, se oddajo m. po 20 kr. 40.000 m bele obeljene tkanine ostanki, I. kakovost primerno za posteljno in telesno perilo, brez napake, 1 m po 20 kr. Odda se najmanj 40 45 m, tudi lahko sortirano, po povzetju. Pri večjem naročilu 5% popusta. Ostanki so dolgi 8 -18 m. S. Stein, «kalnioa Naohod, Češko Spretna gospodinja za mlekarski in za posel s presnim maslom, slovenščine in nemščine popolnoma zmožna okoli 35—40 let stara, zdrava, zanesljiva, aa ièòe za trajno meato. 1327 3-2 Ponudbe pod .M. K." na upravn. Domoljuba. pozivi Izgubil se je 65. let stari Tomai Orad iz Dolskega pri Llubllani. Postave je majhne in grbaste si' ih las, po i brazu pora-čen. nos velik. Kdor bi kaj izvedel o imenovanem možu, naj blagovoli sporočiti to upravniétvu „Domoljuba' 1377 1 Oddajalnioa družbe sv. Petra Riaverla za afrtike mlsljone se je otvorila v Ljubljani, Fran&iftkanske ulioe 8, I. nadstropje, prva vrata na desno. Tu se sprejemajo naročbe na misijonski list ,,0dm®» iz Afrike", ter milodari v denarju in drugih predmetih za afriške misijone. Tu si je možno ogledati velezanimive predmete iz Afrike: malike, orožja, zamorska ročna dela in drugo. Prostor je odprt vse nedelje in četrtke od 2 5 ure popoldne. Istotam se lahko dobi vse, kar je zuložila misijonska družbena tiskarna v Maria Sorg pri Solno-gradu (Avstrija), n. pr. knjige, slike, afriške razglednice in sllfino. 1305 3-3 f! Postavno iiniKUO _ Vitko ponarejanje kaznivo Edino prlattn J« s; 24 Thiarry-jav balzam > «lano znamko .redovnici*. 'Cena 11 majhnih ali 6 dvojnatlh steklenic ali i velika ipccljalna ateklcnlca t patent, zamaikom K 6-— Iranko. Thierrylevo ccntlfolljsko mazilo proti vaem le tako itarlm ranam, vnet|em, rt-nltvam, abiceaom In oteklinam vteh vrat. Cena-i lončka K 3*00 ae polije le proti povzetju ali denar naprej — Obe domači iredstvi eia po-I In alovlta kot najboljii. NaroČila ae naslavljajo na: vaod znani I TICM dien) 1 i naiiavi]i|u na: »litin echrerBalsaa Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri ai kwixii M« D.^.Ikl e Rogaški Slatini. Haočl originalnih pliem gratis |n lekarnah £ Brotnra a »m... unimuuiu pucnj franko. V zalogi v akoro vieh večjih (P\*ini/ti -»- ^'Amoriko JfaU'n io/i/o óobru, po ceni in ra-ncsljiw-potvvuii /ur/ s*' obrnty< oSimon<'"'./f?7i ete/Xa v £jttb//(tni yfclvòvors/ce ulico 2t?. Vsn/wi)rs(na(ftyasnilti j& Napravlja kožo čisto, nežno in prožno, lepo polt, krepi kite in učinkuje razkuževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo in vsako otročjo sobo 971 III Cena komadu 70 v., 3 kosi v elegantnem kartonu K I. Dobi se povsod, kjer ne, naj se obrne na Brazay, Dunaj Ml/2, Löwengasse 2 a. Hlapec za prevažanje sodavode se išče proti dobri plači. Znati mora pisati in brati. Ponudbe na naslov: Ludovik Se« var, Rakek. 1302 3-2 Vsem, ki se čutijo utrujene In bedne, ali so nervozni in brez eneržije, da ,Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja Iranko in zastonj Bauer & C?i, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I. 1215 6-2 Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, flmelev, lakov In ata- klarskcga kleja. Najnižje cent. Najnižje etne. Skozi 14 let preizkušeno klajno vapno • dobite najceneje pri Mihael Barthel * Co. Dunaj X/3. Siccardsburg. 44. — Opis in cenik zastonj 218 6-6 MB.,!,.! dobro idoča, na državni GOSlIIIIQ RO PrOQOJ. cesti, par ur od Beljaka in pol ure od železnične postaje, ki ima polje, vrt in travnik za 2 kravi in tudi nekaj gozda. Hiša je v dobrem stanu in zraven je tudi prodaja tobaka. Kupna cena 7000 kron - Več se izve pn lastniku ALB?NU HERMAN v HOVČAH. pošta Podravlje Koroško. ___i 1 IlifiHFH sprejme takoj v krojaško obrt pod ugod- Utencn jj Pog0ji. a. «tefanöie, ■<••••«- nik, Štajersko. Schlchlovo milo Pristno le z imenom „SCHICHT". Prihrani denar, čas in delo. Prihrani trud in delo, koristi tedai tudi zdravju. ne ikoduje perilu K pranju idem kot na ples Moči potreba ni zares ; Schlcht-ovo ker rabim milo Nimam sitnosti obilo. Vljadno i« priporoča ............................ trgovina s klobuki in čevlji Ivan Msnlk ml. . UlHJin, Strni trg Jtw, 10. Vollka saloga- — Solidno blago- — Zmerna erano, . . 2178 52-S9 Paior, kmetice In dekleta V moji lekarniški praksi, kalero izvršujem ie čez 25 let, posrečilo se mi je. iznajti najboljše sredstvo za rast laa, to ,'c Kapilar it. II. Isti deluje, da postanejo lasje goatl dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi Cena (franko na vsako posto) je: t lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vssks obiteli naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. JuriSič, lekarnar, Pakrac št. 65, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim po\zeljem b «73 0-8 Pristna slavonska slivovka naravna in zdrava pijača se oddaja nadom od enega litra naprej po 70 krajcer-jev (pri večjem odjemu posebna cena) v trgovini Ivana Levatele v So-dražici. 1311 3-3 91 ČAS" znanstvena revija, izhaja 10 krat v letn In stane po 5 K na leto. Naročnino prejema upravniitvo v Ljubljani. alket. ÜMkopt ar. ■rstrzi . .-• •'— a dvojnim p*krovo» , t°— a I arebr. . . I*— pio.k. j klane ur» . , 160 prave Bo.kopf-p.teo». . J-S0 prava ,Omug»" . • „ 8'60 srebr. .klopne verifier „ 1*— karatne zlrt« ara . „ S 50 Mkaratne ilatsv.rll. , 10'— Ukaratnl zlati prvtanl , I — stenske ure 70 en . . 5 60 z bitjem liki zvenu . n 6'— z fredb»...... »' — a kukavice ..... 1*60 luhinjs -j are ... . t'3J budilke......1'SO . ponile v uči „ 1-60 dvojnim zvoncem . . 16C badllkr t bitjem ln zvonenjem liki zvonu n 1-60 Triletne pisni' i.o jamstvo, sa a.primerno domar aauj. BazpoSil a po novzetju. Maks Böhnel arar, zapriseženi sodni cenilec Duna|, VI., Margare-thenstr. 27(t lastni bfal) Zahtevajte moj cenik x 2000 Illkaml tastoni In poštnine proeto. i Ne kupite nobene ure dokler niste prqell mej 32» velikega oanika : Vino mnogovrstno istrsko, vipavsko, bizeijsko in dolenjsko prodaja zajamčeno pristno tvrdka Hammerlltz & HladnIK u Losatcu po primerno nizkih cenah ter na željo naročnikov dopošilja brezplačno vzorce s cenami. 1316 1—2 Najboljše švicarske ure, zlatnina in srebrnina se dobe po najnižjih cenah pri sloveči domači tvrdld 357 26-18 H. Suttner, urar Ljubljana, Glavni trg, na* •proti rotovia. Prosim zahtevajte nov velile cenik, kateri je ravno iziel in sepotfj- zastonj in poét. prosto Za 5 vinarjev si more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakorSmh sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri voliki trgovini bratjo Lechner v Gradou, železna hiša. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zloino si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča ie celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev. 1311 12-3 ■ajboljie domač* krepčilo za želodao (katero tudi gospodje zdravniki radi vživajo) je rastlinski liker „FLORIAN" •4 rastlinske destilacijo .FLORiAN' v Ljubljani. Dobi se pri vseh boljših trgovcih. Varujte se, da ne bodete prevarjeni s kakim drugim, slabim izdelkom 1 Pristno je samo blago pod imenom „FLORIAN" iz Ljubljane. ^ F. N. Netschek, Ljubljana „Pri veliki tovarni" Reslieva cesta it. 3, Sv. Petra cesta it. 37 priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo velikansko zalogo narejenih oblak za gospode, dame dečke, deklice in otroke. Cono nizko I Solidna poatražba. Velespoštovanjem 873 6 A. Lukió, poslovodkinja. Pozor I Citaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Ne-dosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja. 2444 20-11 Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto rlca) 5 K franko na vsako poŠto po povzetju ali če se pošlje denar naprej Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: Pa Juri Sica. lekarnarja v Pakracu št. 65. (Slavonija). f. p. Vidic * Komp, Ljubljana •pekarna in zaloga peSi, -udijo vsako poljubno množino patent zarezanih strešnikov Sistem „Mnrzola" (Strnngtalzziegel) Sistem „Horzola" Barv« i a) rdeči naravno žyani, b) črno impregniranl. Najličnejše, najcenejše is aajpriprostejše strešno kritje. Vsak strešnik se zamore nn late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. — Vzorou in prorpekte pošljemo na željo brezpiaòno Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. 854 10 Sprejmejo se zastopi.iki, Sprejmejo se zastopniki. Liajatalj Is odgovorni arsdnfk: Dr i|nacij Žitnik. Tiskala: .Katoliški TIskarna' tf