32. štev.
V Kranju, dne 7. avgusta 1909.
X. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
SUum ta Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti aa celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za drage države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni! t v o je na pristavi goap. K. Florjana v <Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto —— zvečer =
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
•Jutrišnji jeseniški praznik.
esenice, ti puncica v ©ceh slovenske zemlje, koliko naravnost zgodovinskih momentov si preživela v zadnjih letih 1 Postala si središče državnih železnic na slovenskem ozemlju, vzhodišče k morju adrijanskemu, po katerem naj po želji naših, ■ srditimi sovražniki slovenskega rodu intimno zvezanih državnikov, vozi le še — nemški hrastni brod. Tvoja lega te kakor ustvarja za važno vlogo tudi v bodoči zgodovini našega naroda, ti si izhodišče tujskega prometa, obenem pa tudi središče gorenjske industrije, ti si poklicana, da pri vsej nevarnosti, ki ti preti od notranjih in zunanjih sovražnikov domačega rodu, varuješ svoj slovenski značaj m stojiš krepko kot pečina sredi morja, v katero se zaman zaganjajo srditi valovi.
Mnogo obiskovalcev si imela v zadnjih letih, ti naša izpostavljena postojanka ob vznožju Karavank 1 Obiskali so te člani vladarske hiše, visoki državniki, zastopniki veleindustrije, domačini in tujci se kakor mravlja vrste po tvojem kolodvoru, vse hiti nekako grozničavo, ti si poosebljena tovarna, promet po tebi se vrši v znamenju brzo-vlakove hitrosti, mehanično brez prestanka ...
Jutri pa sprejmeš v svojo sredo posebno vrsto obiskovalcev. Sprejmi jih iskreno, kakor sprejme navesta svojega ženina, ko se vrne iz daljnega, nevarnega potovanja, kakor sprejme sestra svojega brata, ki ga ni videla že dolgo let. Tvoji bratje so to, najboljši predstavniki slovenskega naroda, ki bodo dajali in sprejemali odgovor o delovanju našega najvažnejšega obrambnega društva, družbe sv. Cirila in Metoda. Njim ni narodnost fantom, ki se razkadi pri najmanjši sapi, njim ni slovenstvo, to je slovenski kmet, delavec, trgovec in meščan, slovenska trgovina in obrt, le sredstvo za dosego drugih namenov, njih je slovenstvo cilj, oni žrtvujejo tisočak za tisočakom, da bi mogli povzdigniti naš narod duševno in materijelno, da bi ohranili slovensko zemljo pred pohlepnim tujcem in dosegli, da bi naši ljudje mogli dobiti kruha na domači zemlji, ki jo je priroda tako obogatila. Pa žalibog tega bogastva ne uživajo domačini, temveč najbolje kose si je osvojil že tujec.
Društveniki Cirila in Metoda, naše vrle žene in dekleta, resni možje in navdušeni mladeniči, prihajajo k tebi, jeseniška občina, v znamenju septembrskih dogodkov. Kri, ki je močila ljubljanski tlak, je kakor kri iz rane Zlatorogove
pognala čudovite cvetke. Nikdar ni bila narodna požrtvovalnost slovenskega naroda tako velika, kakor v zadnjem letu, kar bo glasno pričalo blagajnikovo poročilo na jutrišnji skupščini, nikdar pa tudi ni še tako grozeče nastopila tuja nevarnost nasproti našemu narodu v središču in na mejah, kakor te leto, kar se bo spoznalo iz tajnikovega poročila.
Največji poljski pesnik Mickievricz pravi v začetku svoje najboljše pesmi: «Domovin a moja, ti si kakor zdravje 1 Koliko te je treba ceniti, spozna šele oni, ki te izgubi.* Te besede naj vodijo jutrišnje skuplčinarje. Domovina naša je v nevarnosti, da jo izgubimo, da bomo njeni rojeni otroci tujci na domači zemlji. Složimo vse svoje moči, da preprečimo to nevarnost; nobena žrtev za to ni prevelika. Kdor Čuti narodno, mora sodelovati pri tem delu, kdor ne sodeluje in bi to mogel, je izdajalec svojega naroda.
Jutrišnja skupščina bodi za slovenske Jesenice pravi naroden praznik, za skupščinarje pa resen memento, da že naša Gorenjska spada med obmejne narodne kraje.
PODLISTEK.
Jurežev študent.
Ivan 8. Olaevski. Dalje.
HI.
Bilo je neke sobote zvečer. Prvi mrak se je vlegel na prijazno vasico, ležečo raztreseno po lepih, zelenih gričih. Lahen vetrič se je skrivnostno poigraval z drobnimi listi težko obloženega sadnega drevja ter prenašal tajne pozdrave s tajinstvenim šepetanjem od lista do lista, od drevesa do drevesa, od vasi do vasi, tja čez širno in plodno, v sanjavo meglo zavito ravan ... Na vzhodu je vstajala luna, na zahodu pa se je razlit velik rmen žar oaz nebo ter odseval od sten trdnih, skalo vitih gorenjskih velikanov.
Lajanje psov, mukanje živine, petje pastirjev in žanjic je odmevalo od gričev ter se porazgub-Ijevalo v daljni megleni ravnini--—
Tam pod lepo zelenim gričem pa je stala ob studencu mlada vitka deva in lahen vetrič se je poigraval tudi s njenimi kodri ter ji prinašal tajne pozdrave sam bogve odkod — — — h lesene cevi je curljala počasi voda v podstavljeno steklene posodo, ona tarna pa se je naimehljaia, za-
gledavši svoj fini obrazek v vodnem nabiralniku, potem pa se je zagledala v ravnino in zamislila bogzna kam---
Kar se zaslišijo hitri, elastični koraki. Deklica se hitro prebudi iz svojih sanj, zgrabi za posodo ter hoče stopiti na brv, ki veze pot s studencem. Toda prepozno, pred njo je že stal mlad visok fant z dolgo gorjačo v roki ter se ji je prijazao smejal nasproti.
«Dober večer, Mici 1 Oprosti, ako sem te prestrašil !»
•Janez, ali si ti 1»
Segla sta si v roke in sedaj je Janez stopil čez brv.
cKdaj pa si prišla, Mici?»
•Predvčerajšnjimi Pa ti P*
«Bo že kmalu cel meseci*
«Saj res, oprosti, da to šele sedaj storim, jaz ti čestitam 1»
•Pusti fraze! Sicer pa vem, da ti misliš odkrito i Saj matura ni ravno tako težka. Hvala, MiciU
In zopet sta si stisnila roke. • Veš, kaj so se sinoči pri nas posli pogovarjali ? Če ne bol hud, pa ti povem 1» •Ne bom ne, k) povej, MiciU
«Da ne pojdeš v lemenat!» «Uganili so !>
«Pa da so pri vas doma zato vri iz sebe .. .1»
«No, mati so res žalostni, oče pa pravijo, da naj grem, kamor hočem, same podpirati pa da me ne morejo---■»
•Tako---1 Upajmo, da si bodo Se premislili!*
Janez se je žalostno nasmejal.
«Pa še nekaj I Da preveč občuješ z učiteljem, o katerem pravijo, da je liberalec 1
«Pa, zato ker župnika roke ne porjubuje.»
«Pa se več 1 Da ste s učiteljem naredili celo
zvezo--— Da hodi tja mladi in bogati Lowe,
potem Figovec, Dren, Se celo stari Vehovec in ne vem kdo Se vse in da imate silno važne pogovore. Gospodu župniku pa da nisi več všeč ..., mladi kaplan pa so rekli proti vaši materi: M Vidite, takole nam v mestih odtujujejo in spridijo najboljšo mladino... In ta razširja potem svoj strop po deželi."*
•Torej to, da jih z učiteljem poučujeva, jim greva na roko pri nabavi strojev, ker manjka delavcev in pa ker se skupno posvetujemo, kaj bi bilo dobro ukreniti, da se blagostanje posameznikov in cele občine povzdigne, to imenuje ta ubogi
Poučni listek.
Nekoliko o nail ustavi.
Občinsko itarelinitvo
Dalje.
je v občinskih zadevah opravljajoči in Isvriujoči organ. Zupan vodi In nadzoruje vsa starešinska opravila, svetovalci ga morajo pri tem delu podpirati in izvrševati, kar jim ukaze.
Zupan zastopa občino na ven in posreduje njena opravila. Listine, s katerimi nastanejo obveznosti proti kaki osebi, morajo biti podpisane od župana in enega svetovalca. Semkaj spadajo tudi domovnice.
Zupan mora izvrševati sklepe občinskega odbora, če je pa potreba za sklepe višjega dovoljenja, mora preskrbeti to dovoljenje.
Če misli župan, da se je s kakim sklepom prekoračil odborov delokrog ali je v kvar obstoječim postavam, mora izvršitev ustaviti in vprašati politično oblast, če sme sklep izvršiti.
Zupan ima skrbeti tudi za opravila prenesenega občinskega področja. Semkaj spada tudi pravica kaznovanja, če je po policijskih zakonih in ukazih za kako stvar določena kazen in če prestopki teh zakonov ne spadajo pod kazenski zakon, ima župan pravico, da to kazen prisodi z dvema svetovalcema.
Občinsko gospodarstvo in občinske do-klade.
Vse premično in nepremično premoženje občine in njenih naprav in vse njene pravice morajo biti natančno vpisane v posebni zapisnik (inventar), katerega sme vpogledati vsak občan.
Občinsko premoženje ni last vsakočasnih občanov, temveč last občine kot take; zalo se tudi ne sme prodati ah' razdeliti. Izjeme dovoljuje le deželni ?.bor.
Vsako leto, vsaj en mesec pred koncem leta, mora občinski odbor skleniti proračun za bodoče leto, ki ga sestavi župan. Tekom dveh mesecev po novem letu mora župan predložiti račun dohodkov in stroškov vse občine in njenih naprav občinskemu odboru, da ga pregleda in odobri.
Proračun, kakor tudi letni računi morajo vsaj 14 dni, predno jih odbor vzame v pretres, biti javno razpoloženi pri županu, da jih občani lahko pregledajo. Tudi sme vsak občan zahtevati, da se mu na na njegov račun napravijo prepisi proračunov in letnih računov. Če kdo vloži kake pomisleke (pripomnje) proti proračunu ali računu, se smatra to za pritožbo, ki gre svojo inštančno pot.
Če se občinski stroški ne morejo pokriti iz dohodkov občinskega premoženja, se smejo pobirati občinske doklade.
Te doklade so trojne vrste, in sicer:
1. prikladi k neposrednim davkom ali užitnim;
2. tlaka za občinske potrebe;
3. nakladi in davščine, ki niso prikladi k davkom.
Prikladi se pobirajo od vseh neposrednih davkov razven od osebne dohodnine.
Za doklade nad 15% neposrednih davkov ali užitnine je treba dovoljenja deželnega odbora, doklade nad 50% neposrednih davkov aH nad 30% užitnine so zavisne od dovolitve deželnega odbora in pritrditve deželne vlade. Če se pa hočejo pobirati nad 100'/« doklade mora to dovoliti deželni zbor.
Občinski odbor sme za občinske potrebe tudi zaukazati tlako n. pr. pri gradbi kake občinske ceste. Na tlako se sme poslati tudi poraben namestnik ali pa se po določeni ceni odkupnino plača v občinsko blagajno.
V sili, ko je treba kako stvar storiti naglo in s skupnimi močmi, mora vsak za delo sposoben človek zastonj na tlako.
Tudi od povžitka opojnih pijač (od žganja) se smejo pobirati doklade, toda za to je treba dovoljenja deželnega odbora in deželne vlade.
Prikladi in druge naklade, davščine in tlaka se smejo skleniti za vso občino ali pa le nekatere kraje, če namreč taki vjčji stroški zadevajo ali
vso občino ali pa samo nekatere kraje (kakor pri
vodovodih, javni razsvetljavi i. t. d.)
Odborovi sklepi za vsake občinske naklade se morajo javno razglasiti, in vsak občan se sme v 14 dneh pritožiti na županstvo. Dalje prih.
Gospodarski del.
Deset zapovedi in perntainarje. 1. Sar bi za
zgodnje valjenje; po maju pusti valiti le, če hočeš imeti perutnino za zakol. Le kokoške, zvaljene pred junijem, se bodo v poletju popolnoma razvile, bodo krepke in odporne ter bodo v jeseni in zimi, ko so cene jajc najvišje, dobro nesle. 2. Zakolji vsako kuro po končanem tretjem, najkasneje četrtem letu; take stare kokoši ne nadomestijo več z nesenjem jajc piče, imajo pa še vedno okusno meso in dajo dobro juho. 3. Vsako drugo ali tretje leto preskrbi zdravega in krepkega petelina ne pod dve in ne nad štiri leta starega, in računaj pri lahkih in srednjetežkih pasmah na 8 do 10 kokoši enega petelina. 4. Nasajenhe (podložena jajca) vzemi le od najboljših in najkrepkejših kur, ki so stare 2 do 4 leta; jajca ne smejo biti stara čez 14 dni. 5. Pred mrzlo močo varuj vse kokoši, posebno piščeta; suhi mraz škoduje manj. 6. Kure uspevajo, kakor znano, najboljše na trati; kjer te ni, jim je treba vsak dan dati zelenjad, travo in solato. 7. Krmi redno, na dan dvakrat do trikrat mlade putke prvih 6 tednov večkrat in posebno skrbno; ne daj a j preveč mokre piče. 8. Svežo pitno vodo vedno pripravi. 9. Posodo za pičo in vodo vedno dobro snaži. 10. Spalni prostor mora biti snažen; treba ga je na vsak način vsak osmi dan osnažiti in dvakrat v letu treba stene z apnom, pomešanim s petrolejem pobeliti, da se ne zaredi mrčes. Če je prostor za gibanje majhen, treba paziti, da se tudi preveč ne onesnaži; zato ga večkrat prekoplji in rabi pri tem tudi kaka razkuževalna sredstva.
»Zadruga*.
Jabolčnega toneiča (jabolčnega piškurja) zatiramo najlažje na ta način, da pobiramo vsak dan vse odpadlo črvivo sadje ter ga pokrmimo prašičem ali pa ga porabimo za napravo kisa.
AH na) ss poklada brejim kravam oves? «AUg. Molkerei - Zeitung> piše, da naj se poklada brejim kravam oves. Nekaj časa, preden se krava oteli, t. j. 14 dni ali 3 tedne poprej, naj se kravi odtegne del raznih močnih krmil, ki jih dobiva. Kajti mnogostranske pokušnje so poizkazale, da krave, s katerimi se tako ravna, lažje storijo, da ne zbole tako izlahka na porodni mrzlici in da storijo zdrava teleta. Ako se je pokladalo toraj kravam oljnate tropine ali druga tečna krmila, odtegne naj se jim toraj proti koncu brejosti polagoma četrtino ali celo polovico in še več teh in nadomesti jih z ovsom.
Znaki dobro mlečnosti pri kravah io i Lepa telesna oblika, lahka glava, tanka in prosojna ušesa, prijazno, krotko obličje, tanki in svetli rogovi, tanek vrat, globok vamp, tanek in dolg rep, širok križ, mehka dlaka, veliko vime, ki je pred molžo polno in z mlekom zalito, po molži pa mehko in ne mesnato, tanki in dolgi sesci in močno razvite mlečne žile. Molznice, ki ne kažejo zgoraj opisanih zunanjosti, so le redkokrat dobre.
Kako 10 spozna kokos, ki rada nese jajca. Marsikdo ima mnogo kokoši pa dobiva malo jajec od njih, ker ne ve, kakšne kokoši pridno neso; in vendar ni težko dobro kokoš ločiti od slabe. Najboljši znak je roža in brada, čim bolj temno škrlatastordečo ima kokoš rožo in brado, kadar nese, tem pridnejša je; srednje in slabe kokoši imajo bledordeče rože in brade, ušesa pa umazano-bela in rumenkasto rožnatordeča.
Meitoa hraniinisa v Kranju, V mesecu juliju 1909 je 278 strank vložilo 76.184 K 39 vin. 317 strank je dvignilo 93.996 K 89 vin. 7 strankam se je izplačalo posojil 14.160 K — vin. Stanje hranilnih vlog brez kapitahzovanih vlož. obr. 4,528.403 K 43 vin. Stanje hipotečnih posojil 2,892.652 K 20 vin. Stanje občinskih posojil 486.404 K 53 vin. Denarni promet 284.482-49.
kaplan ček, ki se je po milosti vseh profesorjev komaj priklečeplazil do lemenata, to imenuje en strupi Seveda v farovž smo pozabili iti za dovoljenje vprašat 1»
«Ne razburjaj se, Janezi Saj si rekel, da ne boš hud!*
<Saj nisem, ampak ta kaplan... Pa kaj so vaša mati rekli?*
«Kaplanu nič ... Ko so pa doma oči tu povedali, so pa oče rekli, da so že slišali, da se bavite pri učitelju s prav pametnimi stvarmi, samo o vspehu dvomijo... Kaplanovo govorjenje se jim pa ni dopadlo !>
•Saj sem vedel, da so Bertonov oče prav pameten mož. Pa kaj praviš ti, Mici?»
Navzlic temu, da je hotel v šaljivem tonu staviti to vprašanje, mu je izpadlo tako resno, da se je spoznalo, da tiči nekaj več v njem. In tega ni mogel niti skriti; bistro in jasno je pogledal Mici ter z vso napetostjo pričakoval njenega od« govora.
Ta pa je nekoliko pomolčala.
«Kaj da jaz mislim? Jaz mislim, da vztrajaš na tej poti in daš molče, z dejanji, tak odgovor temu kaplanetu, da bi se vsi kaplani in župniki mogli šteti nad vse srečne, ako bi iz tako nesebičnih namenov mogli kaj podobnega učinitiU
Molče ji je stisnil roko ter začutil njeno glavico na svojih prsih.
Lahen vetrič je zavel skozi listje in zašepetai nekaj skrivnostnega, sladkega ... Mesec se je pokazal izza oblačka ter razsvetlil duhtečo ravnino, na kateri so vstajali in prehajati drug v drugega
dozdaj neznani duhovi---Škrjanček se je
vzdignil iz neznanega tihega kota, zlil dozdaj v srcu speče čute v strastno, vpijanljivo melodijo ter zginil v daljnem etru---
«Mene bodo pogrešali!* je rekla Mici, zgrabila za posodo in stekla domov. Dalje prih,
Meitaa hranilnica v Radovljici. V mesecu juliju 1909 je 272 strank vložilo 81.956 K 53 vin. 256 strank vzdignilo 79.790 K 51 vin. 33 strankam se je izplačalo posojil 44.647 K. Denarni promet 317.986 K 66 vin.
Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu juliju 1909 je 189 strank vložilo 77.347 K 73 vin. 150 strank vzdignilo 37.850 K 49 vin. 3 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 2450 K. Stanje hranilnih vlog 1,832.233 K 96 v. Stanje hipotečnih posojil 1,270.455 K 91 vin. Denarni promet 203.360 K 86 vin.
Tedenski sejem v/ Kranja dne 2. avgusta 1909. Prignalo se je 1 koštrun, 181 glav domače goveje živine, 7 glav bosanske goveje živine, 14 glav goveje živine hrvaške, 14 domačih telet, — hrvaških telet, 360 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13—, proso K 775, rž K 10—, oves K 950, ajda K 9-—, repno seme K —90*, fižol ribničan K —, man-dalon K —, koks —, krompir K — za 50 kg, seme dom. detelje
Zgodovinski in slovstveni pregledsa prih. teden:
8. avgusta. — 1588. Uničenje Španske armade. — 1703. Prvič izide .Dunajski diarij* (c. kr. dunajski časopis), — 1884. t Fr. Avgust Wolf, starinoslovec. — 1829. * Francoski pisatelj Prevost Paradol.
9. avgusta. — 378. Gotje premagajo Rimljane pri Adria-nopolu. — 1826. Narodni pesnik Vojteh Kurnik v Tržiču, — 1830. Luis Philipp zasede prestol. — 1878. V Gasteinu se snideta cesarja Franc Jožef I. in Viljem s svojima kanclerjema. Sklene se defenzivna zveza med Avstro-Ogrsko in med Nemčijo. — 1890. * Edvard pl. Bauernfeld.
10. avgusta. — 955. Cesar Oto I. premaga Ogre na Leškem polju; konec madžarskih navalov na Nemško. — 1740. * Angleški skladatelj Sam. Arnold. -- 1792. Zavzetje Tuilerij in padec monarhije na Francoskem. — 1801. * Mo-droslovec Krist. H. Weisse. - 1810. * Italijanski državnik Cavour. — 1827. * Pesnik in politik dr. Lovro Toman v Kamni gorici. — 1874. f Pisatelj Jožef Rozman v Konjicah.
11. avgusta. — 843. Pogodba med sinovi Ludovika Pobožnega v Virodanu. — 1778. " Friderik Ludovik Jahn. — 1804. Cesar proglasi Avstrijo za dedno cesarstvo. — 1815. f Pesnik G. Kinkel. — 1844. f Jezikoslovec Jernej Kopitar na Dunaju.
12. avgusta. — 1526. Turki pri Mohaču premagani. — 1759. Avstrijci in Rusi premagajo Friderika II. pri Krumers-dorfu. — 1792. Ludovika XVI. pripeljejo v «Temple*. — 1818. Avstrija napove Francoski vojno. — 1843. * Pisatelj dr. Janez Križanič pri sv. Križu pri Ljutomeru. — 1848. f Jurij Stephenson, iznajditelj lokomotive.
13. avgusta. — 1704. Princ Evgen in Malborough premagata pri Hochitädtu in Blindheimu. — 1802. * Pesnik Nikolaj Lenau. — 1809. Tirolci premagajo Francoze ob gori Isel. — 1822. t Slavni kipar Antonio Canova. — 1835. • Botanik Janez TuSek v Selcih. — 1849. Görgey se vda pri Vilagosu. Konec madžarskega upora. — 1801. Raziskovalec severnega tečaja Nordenskjöld.
14. avgusta. — 1759. f Skladatelj Händel (Pelelin ?). — 1777. * Kemik H. Kr. Oersted. — 1808. * Rodoljub dr. Štefan Kočevar v Središču. — 1829. f Pisatelj Janez Smigoc v Ptuju. — 1841. t Modroslovec Jan Frid. Herbart. — 1870. t Pesnik in politik dr. Lovro Toman v Rodavnu pri Dunaju. — 1900. Čete Združenih držav zasedejo Peking in oproste evropske poslance.
Godovi prihodnjega tedna:
8. Godeslav; 9. Roman, Ljubišna, Ratibor; 10. Lavrencij, Ozrin, J urica; 11. Suzana, Bolemir; 12. Klara, Tekana, Sla-vomir; 13. Hipolit in Kas., Gostimir, Svetopolk; 14. Eviebij, Jaroslav, Dobrina.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem:
10. v Dobu, v Železnikih, v Kamnigorici.
Dopisi.
Is škofjeloškega okraja.
— Hudo se je zameril »Gorenjec" onim loškim klerikalcem, ki jih je popisal v svojih zadnjih loških novicah. Groze tudi s sodnžjo! Seveda se mi temu le smejemo. Težko je pač hoditi na solnce onemu, če mu plešo zakriva maslo. Ravnotako je nezmiselno za naše klerikalne grešnike, da se sploh kaj ganejo, ko imajo preobteženo vest in se jim povsod lahko očitajo pregreški. Sicer bomo počakali. Če pa nam dajo priložnost, da bomo govorili še bolj očitno in da obelodanimo še one zanimivosti, ki jih vemo o njih, je tudi pravi
— Zamero pa poznajo celo loški kapu-cini. V kolikor smo mi naprednjaki poučeni, vemo, da bi kapucini morali predvsem oznanje-vati ljudem besedo božjo in se truditi za izpre-obrnjenje grešnikov. Za posvetne reči, politiko i. t. d., pa bi se ne smeli brigati. Tudi pojedin in napajanj ne bi smeli prirejati, če bi se ravnali po zapovedih svojega ustanovitelja. O nekem še zelo mladem kapucinu vemo, da je povsod napravil zgago, kjer je le pridigal. Politiziranje se pač ne vjema z apostolskim delovanjem. In politika je tudi vzrok, da so pred kratkim odpustili neko pevko menda v zahvalo, ker je dolgo vrsto let pela v njihovi cerkvi samo za slavo božjo. Ako bodo kapucini še nadalje ubogali Šinkovca in Feškovca, potem bodo ustrelili še več kozlov. Ustrelili pa so gotovo velikega kozla, ko so že navedeni .liberalni" pevki pisali dne 31. m. m. sledeče pismo: .Spoštovana gospodična! Zaradi nekih neprijetnih navskrižnosti Vas predstojništvo kapucinskega samostana uljudno prosi, da blagovolite izstopiti iz cerkvenega pevskega zbora, da tako sebe in predstojništvo obvarujete neljubih
I. prjjoji »Gorenjcu" 11. 32 z I 1909
nasledkov. Obenem se Vam predstojništvo iskreno zahvaijnje za vso v preteklosti izkazano pomoč v cerkvenem petju. Bog povrni. S spoštovanjem hvaležno vdani P. Wilibald s. r., tč. gvardijan. S. L." To pevko so kapucini imeli že dolgo na piki. Baje, ker je Sokohca. Njenega strica, starega in pobožnega moža, pri katerem stanuje in mu streže, je nekoč Šinkovec poklical k sebi in od njega zahteval, da jo mora spoditi od hiše. Seveda ni nič dosegel Šinkovec. Pač pa se je stricu zameril, ko mu je rekel, da je bolj prav, da postane velika grešnica ... kakor pa da je Sokolica. Lep dušni pastir, kajneda? No, sedaj se bodeta Šinkovec in Feškovc lahko oddahnila, ko je kapucinski samostan storil pevki uslugo, da jej ne bo treba več peti pri njih.
— Feškovc se je sicer že pobahal da bo na koru še bolj pomete!. Nam je to tudi
Erav. Samo pobožnemu pevcu Kaparju ne more iti prav, če mu Feškovc javno očita, da pri ka-pucinih preveč je in pije. Da, Feškovc ne more nič zato, če ima malo prehud jezik. Kapar pa tudi ne more nič zato, če ima pretesne hlače in da jih mora odpenjati, če se hoče še kako uro dalj napitati. Morda bo Feškovc še izposloval Kaparju zaradi te pregrešnosti enako izpustnico, kakršno je prejela omenjena pevka. Potem se bo lahko FeŠkovcev »bas" še bolj slišal po cerkvi.
— Da, lepa družba so ti naši loški klerikalci. Ne samo da se med seboj pohujšujejo, ampak bojimo se, da bodo začeli pohujševati tudi naprednjake. Sicer zaenkrat se še preveč ne bojimo, kajti naprednjaki so bolj svobodni in jim ni treba ravno uganjati nobene hinavščine s svojimi verskimi nazori, kakor tisti loški mežnar, ki pravi, da samo zaradi tega gre zadnji od maše, da ga vidijo tercialke, kako je v »resnici" pobožen.
— Slabega poglavarja imajo loški klerikalci Pa tudi ni nič čudnega, ko se ta tako malo meni za njihov dušni blagor. Če ne bo njihov poglavar ubral druge strune in se brigal več za vero, kakor za politiko, se je bati, da bodo nekateri loški klerikalci še podivjali 1
— Loški Sokol pa le napreduje, čeravno so se proti njemu zakleli najgorečnejši loški klerikalci. Na mednarodno telovadno tekmo v Luksenburg je naš Sokol poslal svojega načelnika brata Prislova. Kakor znano, naši slovenski Sokoli pri tej tekmi niso bili najzadnji.
— Škofjeloški lovci so znani narodnjaki, ki radi podpirajo naša narodna, napredna društva. V zadnjem času so zopet dokazali, da jim je posebno na srcu obstoj toliko preganjanega loškega »Sokola". Naklonili so mu knjižico štev. 2319 tukajšnje Okrajne hranilnice in posojilnice v vrednosti 47 K 75 v. Slava vrlim narodnim lovcem I
— Izjava. Velecenjeni gospod urednik 1 Z ozirom na notico iz škofjeloškega okraja v cenjenem »Gorenjcu" štev. 31 od 31. m. m. pod naslovom »Tretjeredniki v našem mestu" prosim Vas najuljudneje, da izvolite v prihodnji številki Vašega lista priobčiti sledeče: Podpisani nisem Stopil v tretji red in mi torej ni treba nositi „štrika sv. Frančiška poleg bridke sabljice". Toliko v pojasnilo, ker se gornja notica ne tiče mene. udani Alojz Kokalj, posestnik in mestni stražnik. _
Ii kamniškega okraja.
— Dve novi Ciril-Metodovi podružnici. V nedeljo, 1.1, m. sta se ustanovili novi podružnici družbe sv. Cirila in Metoda za Domžale in za Vir-D ob. V Domžalah je bil ustanovni občni zbor zjutraj ob pol devetih na vrtu Fr. Ku-harjeve gostilne. Udeležba ni bas kazala, da se Slovenci v Domžalah zavedajo, da žive v ogroženem Kraju. Tudi dosedanje število članov še ne govori o taki zavednosti, a upati je, da bo novi odbor to število kmalu podvojil. V odbor so bili izvoljeni gg.: nadučitelj Kristjan Engelman, predsednik, gospa Emilija Slekarjeva, podpredsednica, Anton Juvan, tajnik, gosda Terezija Boletova, namestnica, gdč. Antonija Kuheljeva, blagajničarka, Josip Kraljic, namestnik, Andrej Glokar, Fr. Ravnikar, gospe Jo-sipina Adamičeva in Marija Rtvnikarjeva, odborniki. Pregledovalca računov sta gg. Fr. Kuhar in Ank Skok. Delegat za glavno skuačino je g. Anton Juvan. — Popoldne ob pol štirih je bil ustanovni občni zbor v Donu v gostilni g. Boštj. Zamika nove podružnice za Dob, Krtino in Vir. Udeležba je bila jako lepa ter je prebivalstvo teh treh krajev pokazalo, da je narodno-zavedno in politično zrelo. Nova podružnica šteje že sedaj nad 50 članov, med njimi 6 uttanovnikov. Vzor narodne požrtvovalnosti je podala znana rodbina Kilarjeva, ki je dala podružnici tri ustanovnike (mladi gospodar g. Janko in obe gdč. sestri). Glavno zaslugo za ustanovitev podružnice in za pridobitev tako lepega števila članov ima mladi rodoljub, ki noče biti imenovan. Vsi ga poznamo ter mu kličemo: Slava taki zavednosti in požrtvovalnosti 1 V odbor so bili izvoljeni
2.: J. VUar, predsednik, Fr. Majdič, podpredsednik, Hiti, tajnik, Bi. Vojska, namestnik, gdč. F. Pirš, blagajničarka, Ivo Detels, njen namestnik; Primož Grošelj, Fr. Preauur in Mart Orehek odborniki. Delegata sa glavno skupščino sta gg. Janko Vilhar in Fr. Prenar. Na obeh shodih je govoril poljudno • namenih družbe ii o nemških nakanah potovalni
učitelj glavne družbe g. Ante Beg. Novima tvrd-njama v naši narodni obrambi želimo vztrajni razvoj in procvit. — Prav kmalu se ustanovi tretja podružnica v tem kraju, namreč za Jarše, Mengeš in Trzin. _____
Grad pri Cerkljah. Zopet je završalo in nastalo živahno življenje v Zatišju, Paradiši, San gradu ali kako se že imenuje letovišče ljubljanskega najmlajšega naraščaja. Veselo petje, krik, igre, razposajene mladine se čuje, da leti od ene stene do druge strmega »Kozjega brega". Vendar prebivalstvo v vaseh, ležečih ob potoku Reka, je pa upravičeno nevoljno, ker letoviško poslopje ni zidano zdravstveno, modernim zahtevam primerno. Splošna zahteva je, da se ti nedostatki tako odpravijo, da ne bode popolnoma onemogočeno vsako prihajanje nesnage v zraven tekoči potok. Ako ljubljanska občina kot lastnica poslopja v najkrajšem času ne odpravi teh nedo-statkov, tedaj je boj cerkljanskega prebivalstva proti ljubljanski občini neizogiben, kateri pa bi bil popolnoma upravičen: I. že glede snage in II. glede morebitnih kužnih bolezni, katere med obilico prebivalstva v Zatišju prav lahko nastanejo. Tedaj se gotovo okuži vse prebivalstvo v nižje ležečih vaseh.
Cerklje. Stari vodovod z lesenimi cevmi, kateri je preskrboval skorc* polovico vasi z vodo, so dosedanji lastniki zavrgli ter polagajo nove železne cevi mesto lesenih. Tudi je voda iz vodo-toča »Reka" vzeta nekoliko višje, kakor je bil stari vodovod, zato so pa z nekim mlinom male praske radi odškodnine. Zdrava pitna voda je največja dobrota za prebivalstvo. Neumljivo nam je, kako to, da so nekateri gospodarji od teh, ki so danes deležni tega vodovoda, bili pred nekoliko leti tako protivni, da bi se zgradil vodovod še za nižje ležeče vasi, posebno Psenično Polico, kamor jo morajo češče po pol ure daleč voziti. Ali je govorila takrat nevoščljivost, ali nevednost ali sovraštvo, ne bodemo preiskovali. Gotovi ljudje so takrat mislili o svoji naivnosti, da nagajajo ljubljanskemu županu Hribarju, kateri se je zelo trudil za uresničitev tega načrta. Sedaj ima župan Hribar vseeno zdravo, čisto in mrzlo vodo, prebivalstvo naše okolice pa ne, oziroma celo nič vode.
Il selške doline. Zadnji « Domoljub* je prinesel prav otožen dopis pod zaglavjem: iz gadjega gnezda. V njem pripoveduje, koliko vina se je spomladi pripeljalo v našo dolino in hinavsko vprašuje: kdo bo vse to popil? Ali dopisnik je pozabil, da je velik del tega vina šlo v farovže, jako mnogo so ga pa nakupili naši kmetje, ki imajo tudi radi kaj, s čemur si pogase žejo ob težkem poletnem delu. Saj ni, da bi se smelo vino piti samo po fa-rovžih. In letos je bilo vino tako poceni, ker ga je bilo toliko, da kmet - vinogradnik ni vedel kam ž njim. Mi le odobravamo, da si kmet za pijačo kupi dobrega naravnega vina mesto strupenega žganja. Pijanstvo pa tudi ni po naših vaseh tako hudo razširjeno, razen po nekaterih takoimenovanih katoliških vaseh, namreč ravno po onih, ki so pri zadnjih občinskih volitvah rešile klerikalno ladijo. Dalje laže dopisnik, da nekateri « narodnjaki*, ki so obogateli od ljudi, ljudstvo sramote in zastrupljajo. Kdo neki bolj sramoti ljudstvo kot oni, ki ga ima za tako neumnega, da misli, da ne more samostojno misliti, ki predpisuje ljudem vsak korak, ki ga smejo storiti, vsak časopis, ki ga smejo brati, celo to, s katerimi osebami smejo občevati? Kdor tako dela z ljudmi, dela ž njimi kakor z otroci. In kdo zastruplja mladi rod, če ne oni, ki trdi, da «Sokoli> nimajo duše, in ki vcepljuje svojim privržencem fanatično sovraštvo do rodnih bratov? Le pomedite pred svojim pragom, pred našim bomo že mi?
Klub »Vesna"
so ustanovili te dni nekateri bivši Člani umetniškega društva « Vesna*, ki se je pred nekaj leti razšlo, ker je večina članov zapustila Dunaj. Namen kluba: prijateljska zveza članov, praktični stik z na-ročnjočhn občinstvom.
Koliko naročil gre v tujino, ker večina naro-čiteljev ne pozna domačih moči, mnogostranosti njih umetniškega delovanja 1
Društvo «Vesna» je slovensko občinstvo opozorilo na mlade moči, ki so se v žslibog prekratkem času društvenega obstoja častno izkazale na raznih poljih vpodabljajočih umetnosti. <Vesna> se je udeležila korporativno I. jugoslovanske razstave v Belemgradu z jako častnim in dobrim gmotnim vspehom, posamezni člani so razstavljali tudi drugod. Došlo je na «Vesno» dosti naročil iz domovine, Id jih je društvo izvršilo na zadovoljnost in veselje naročiteljev in želo zanje obilo priznanja in pohvale. Pretežna večina članov je takrat še obiskovala umetniške šole. Od tistih dob pa so si znanje izpopolnili in se izurili v svojih strokah tako, da danes lahko prevzamejo v izvršitev velika naročila, ki bi jim takrat delala še težave. Dokas so dejstva I
Klub izvršuje najrazličnejša naročila, ki spadajo v področje risarske in slikarske umetnosti: načrte za reklamne namene n. pr. etikete, risbe za in* serate, plakate, vinjete sa vabila i. t. d. razglednice, plesna damska darila, risbe sa opreme knjig, di-
plome, humoristika, portret«, pokrajinske slike, svete podobe za sobe, cerkvene slike, razne umetno-obrtne načrte n. pr. načrte za pohištvo, posebno v domačem slogu i. dr.
Klub daje na zahtevo pojasnila. Naslov: <Vesna», Škof/a Loka, Kranjsko. Klub zaupa v narodno zavednost slovenskega občinstva 1 Svoji k svojim! Zaupajmo svojim močem! Ne capljajmo za tujcem, češ, tuja stvar je vselej gotovo dobra! Lahko se osamosvojimo, da bo tujec čutil izpremembo, kadar pride v naše kraje, da bodo naši kraji nosili pečat domačega duha!
▼ Kranju, dne    avgusta 1909.
Sodba ? aanmiUtariitidaom procesu v Pragi
se je izrekla v soboto 31. m. m. Obsojeni so trije zaradi zapeljevanja vojakov na kršenje službene dolžnosti vsak na 4 mesece težke ječe, poostrene mesečno z dvema postoma; dalje 4 zaradi istega zločina vsak na 5 mesecev težke ječe z enakimi posti, dalje 3 zaradi kršenja dolžnega spoštovanja do Nj. Veličanstva in do vladarske hiše vsak po 3 mesece težke ječe z 2 postoma na mesec. Torej je vseh obsojenih 11, ostalih 35 je oproščenih. Vložena je ničnostna pritožba. Tudi v parlamentu nameravajo češki poslanci spraviti zadevo na razgovor.
0 rekonitfukeijl Bienerthoveaa kabineta, o kateri se je že davno govorilo, ugibajo zdaj zopet polili Carji, ki se dolgočasijo. Nemško-nacionalna korespondenca pripoveduje: V političnih krogih zatrjujejo, da se v kratkem prično med vlado in strankami pogajanja radi rekonstrukcije ministrstva. Iz kabineta bi pred vsem imel izstopiti pravosodni minister dr. Hochenburger, a odstopiti bi imela tudi finančni minister vitez Bilinski in minister javnih del dr. Ritt. Na Bilinskega mesto bi prišel eden izmed poslancev poljike ljudske stranke. Nemci hočejo v rekonstrukcijo dovoliti samo pod pogojem, ako se jim obljubi, da ne poslano minister nobeden izmed obstrnkcionistov. — Za sedaj so to pač kombinacije.
Ruikl znnanji minister Izvolsklj je v pogovoru z nekim časnikarjem povdarjal prijateljstvo med angleško in rusko vladarsko rodbino in med obema državama. To prijateljstvo, da je močna garancija evropskega in izvenevropskega miru. Predvsem je Perzija primera te prijateljske zveze. Rusija bo takoj umaknila svoje čete iz Perzije, kakor hitro bodo tam zopet urejene razmere. Upati je tudi, da bodo težkoče radi Krete prav kmalu premagane in zadeva mirnim potom rešena na način, ki bo vse prizadete zadovoljil.
V Maroka imajo Spanci hudo smolo. Berlinski «Tageblatt» javlja z dne 5. t. m. iz Melile: Kabili so se ponoči navalili na oddelek generala Imasa in ga popolnoma potolkli. Izgube Spancev so silno velike. Posebno je veliko število padlih častnikov.
0 krečanikem vprašanja se je izrazil veliki vezir: Mi bomo do skrajnosti braniti svoje pravice do Krete. Naj se zgodi, karkoli hoče, Turčija noče izgubiti in ne bo izgubila tega otoka. — Iz Carigrada se javlja: Turška vojna uprava se z nervozno hitrostjo pripravlja na vojno z Grško. Na grški meji je zbrana ogromna armada, ki je vsak tre-notek pripravljena, da udari preko meje. Iz Carigrada odhajajo nepretrgoma posebni vlaki, ki prevažajo vojaštvo in streljivo v Tesalijo.
IL zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši dne 15. velikega srpana t. Lir? Tržiča.
Tehnika.
— Osušenje ljubljanskega barja. Pripravljalna dela za osušenje so v toliko gotova, da se sedaj v kratkem začne z deli v Gruberjevem kanalu. Ta dela se bodo vršila na sledeči način: Zatvornica na gornjem koncu Gruberjevega kanala je sicer že zaprta ali vender ne more odteči vsa veda vsled neenakomernega terena. Treba bo zastalo vodo ali odpeljati, kakor je bilo prvotno projektirano, po nalašč za to izkopanem jarku, ali pa jo izčrpati. Nameravano je izčrpanje. Najprvo se napravi pri izlivu Gruberjevega kanala v Ljubljanico nasut jez, tako da l^b^anka ne bo mogls v Gruberjev kanal. Potem se postavi od tod pa do mestne klavnice tako velik lesen žleb, da bo teklo v njem 300 sekundnih litrov vode, in bo imel padca l°/oo- Od klavnice pa do obstoječega lesenega jeza bodo izkopali nato veliko Čneto. Dve veliki centrifugalni pumpi na par bodeta osušili potem strugo Gruberjevega kanala. — Delo samo na sebi se potem razdeli v tri oddelke in sicer počne prvi oddelek na spodnjem koncu od novega nasutega jeza pa do štepanjskega mostu, materijal bode dovažala posebna lokomotiva. Drugi oddelek ima določeno dolžino od štepanjskega mostu pa do baron Coddeilijevega sveta, Materijal se bode do-vazal z ročnimi vozički. Tretji oddelek obsega ostali del do mastne klavnice. Tudi tn bo dovažala materijal lokomotiva. V vseh treh oddelkov se bode pričelo z delom zaeno, ter se bode najprvo struga znižala sa približne l1/, m. Potem šele, ko bo to končano se bode pričeto s zniža njena struge onega dola od mestne kUvnjoo pa de odcepa Gruberje-
vega kanala od Ljubljanice. To delo te bode Izvršilo Btaiinelno bi sicer potoni bagra. To je so sedaj določeni del programa, po katerem ee bode izvršila regulacija Gruberjevega kanala.
— Človek v zraku. Neizpodbojno je, da Urimo v jako zanimivi dobi, posebno pa je razvoj tehnike tako velik, da bi se skoraj lahko govorilo o čudežih. Eden tistih problemov, ki so te v starih časih zanimali človeka in mučili njegove možgane, se približuje prav v naših dneh rešitvi; pravzaprav bi se lahko reklo, da jo v načelu te resen, kakor
ie bil princip parne vožnje utrjen tisto uro, ko je ItophensoB prvikrat pokazal ljudem svojo vozečo lokomotivo. Na polju zračne plovbe prinaša zdaj skoraj vsak dan velikanske vspehe; carstvo sraka, tisočletja zaželjeno, se odpira človeku, kakor da se uresničujejo pravljice in le smela fantazija more slutiti, kakšne velikanske izpremembe v življenju narodov bo povzročila senzacionalna osvojitev zraka.
Krasen vspeh na tem polju je dosegel zopet v soboto grof Z ep pelin s svojo zračno ladjo «Zeppelin 11», s katero se je peljal iz Friedrichs-hafena ob bodenskem jezeru v Frankobrod na mednarodno zrakoplovno razstavo. Zjutraj ob Vi5. se je ZeppeUn dvignil s svojim zrakoplovom v zrak, ob 5. je bil nad Ravensbnrgom, ob 7,7. nad Ulmom. Prvih 100 kilometrov je prevozil v i1/* ure. Blizu Seidlingena je nekaj časa manevriral v zraku, potem se je odpeljal proti Gdppin-genu. Kljub zelo neprijetnemu zapadnemu vetru je tla vožnja gladko. Malo je manjkalo do 2. popoldne, ko so iz Frankobroda, kjer se je že zbrala ogromna množica, opazili zrakoplov. Ljudstva se je polastilo velikansko navdušeno razburjenje. Klici in petje je odmevalo po zraku, ljudje so mahali z robci, s klobuki, možnarji so pokali in godba je igrala. Zeppelin je pozdravljal množico in da se ji zahvali za navdušeni sprejem, je nekaj časa manevriral s svojo ladjo po zraku ter pokazal, kako točno sluša zračni velikan njegovo voljo. Čudovito je bilo videti, kako natančno se je zapeljal zrakoplov prav tja, kjer ga je hotel imeti njegov vodja in kako precizno m mirno se je spustil na zemljo. O racije neštete množice niso utihnile, končno se je Zeppelin zahvalil ljudstvu s prisrčnimi besedami
Letna poročila.
Cesarja Frroea Jožefa gtaafsijo v Kranju letno poročilo za leto 1908/09 prinaša na čelu: »Slavnostni govor v proslavo vladarske šestdeset-letnice Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I." (15 str.) govoril Iv. Komatar in predavanje „Šola in dom, njuno medsebojno razmerje in njuni stiki" (17 str.), predaval Makso Pirnat. Iz običajnih letnih šolskih poročil posnemamo tele podatke: Učiteljski zbor je štel 16 učnih moči, med temi 12 stalnih, 3 nadomestne, ena učna moč pa je bila prideljena v službovanje prvi državni gimnaziji v Ljubljani. 30 dijakov je uživajo 33 ustanov v znesku 4846*45 K. Razen tega je dijake podpirala gimnazijska podporna zaloga in jim dajala učila, obleko, plačevala zanje stanarino i. t. d, — V dijaškem konviktu je stanovalo in dobivalo hrano deloma zastonj deloma proti primerni odškodnini 20 dijakov. — V dijaški kuhinji je dobivalo hrano opoldan in zvečer skupaj 76 dijakov (13.276 kosil in 12.892 ve-čerij). Razen tega so dajale hrano dijakom mnoge obitelji. — Koncem leta je pohajalo gimnazijo 309 dijakov. Po rojstnem kraju jih je bilo iz Kranja 34, iz Kranjske sploh 249, iz Koroške 6, iz Primorske 7, iz Štajerske 13. — Po narodnosti je bilo 305 Slovencev, 3 Nemci, 1 Čeh. — Vsi dijaki so bili rimsko-katoliške veroizpovesti. — Po stanovanju staršev je bilo 64 domačih in 245 tujih dijakov. — Klasifikacije kaže tale vspeh: za prestop v višji razred (oziroma najvišji razred je končalo) je bilo odlično sposobnih (z odličnim vspehom) 46 dijakov, sposobnih (z dobrim vspe-hom) 191, v obče sposobnih 24, nesposobnih (z nezadostnim vspehom) 27; ponavljalni izpit je dovoljen 20 dijakom, neklasificiran je ostal 1 dijak. — Dijaki so plačali 4350 K šolnine, 340-2 K sprejemnih taks, 652 K prispevkov za učila, 12 K taks za duplikate izpričeval.
Novičar.
Volitev 48 volilnih moi davčnega okraja Kranj se vrši dne 20. avgusta t. 1. od 8. do 11. ure pri davčnem referatu v Kranju.
Odeloleaoem glavae skupščine družbo sv Cirila In Metoda na znanja. Udeleženci, ki žele biti pri banketu ali da reflektirajo na pripravljeno kosilo, naj se javijo pri eni jeseniških podružnic Za tiste bo pripravljen obed in bodo dobili v to svrho legitimacije, s katerimi se lahko obrnejo do rediteljev, ki jih bodo vedli v dotične gostilne. Taki udeleženci, ki se ne prijavijo, ne morejo reflektirati na pripravljeno kosilo, ker se bodo gostilničarji v prvi vrsti ozirali na prijavljene goste. Gostje, ki so se prijavili in ne pridejo, so obvezani plačati za kosilo 80 vin., za banket 1 K 50 v. Povdarjamo ko-nečno se to, da so naše gostilne sledeče: Visnar «Pošta», Hrovat, Klinar (Rozman), Mesar in restavracija pri »Sokolu* na Jesenicah ter Tre vi in Ferjaa na Savi,
No ©nejavnih pozdravov, pač pa takih po poštnih nakaznicah, si želi družba sv. Cirila in Metoda povodom svoje letošnje velike skupščine, ki se vrši 8. velikega srpana na Jesenicah. Slovenci, rodoljubi, spolnite družbi to željo v polni meri. Čim več takih pozdravov, tem večji bo gmotni vspeh družbe in dokaz Vaših simpatij napram naši dr uzdi 1
Nekoliko odgovora. ..Slovenec" s svojim bedastim dopisom o otvoritvi takozvanega »Ljudskega Doma" v Kranju nam je prav s silo potisnil pero v roke, da smo v pravo luč postavili smešno bahanje z novo stavbo, ki ni nikak ljudski dom, marveč prav navadna mežnarija, cerkvena last, kjer ima prvo in zadnjo besedo vsakokratni kranjski dekan, ne pa ljudstvo. To pojasnilo je tako zbegalo naše prijatelje, da več kakor teden dni niso prišli do sape, in šele Pavšlarjev prah v zadnjem »Gorenjcu" jin je moral poščegetati, da so se minólo sredo konečno vendarle nekoliko izkihali v »Slovencu". Seveda niti ne poizkušajo ovreči naših trditev, temveč se bavijo raje času primerno z vprašanjem, kaj odganja od Kranja letoviščarje. Na poti so jim predvsem ponočnjaki, katere policaji premalo preganjajo. No, po našem mnenju  postopajo  redarji liberalno in nepristranski; ne zapirajo namreč niti klerikalnih, niti liberalnih krokarjev, če niso ravno prerogovilasti. In prav je tako, kajti sicer bi ne bilo v rotovškem prežonu ob blagoslovjenju mežnarije niti prostora za različne katoliške ekscedente. Najstarejši ljudje se ne spominjajo, da bi se bilo kdaj v Kranju toliko pretulilo kakor tisto noč. Nadalje ne ugaja dopisniku smrad iz Fockove tovarne. Nam tudi nel Pripisuje pa »Gorenjcu" preveč vpliva, če misli, da se more odstraniti ta hiba, če le zapišemo: »Ven, iz sredine mesta to kugo" 1 Naj se blagohotno obrne za odpomoč na pristojno obrtno oblast. Sicer pa moramo le prav toplo priporočati našim klerikalcem in posebno še dekanu Koblarju izborne izdelke Fockove mi» lame.  Če se bodo enkrat pošteno »nazaj i ali potem bodo morda tudi izpregledali, kako smešno se sliši, ako predbacivajo nazadnjaštvo občinskemu odboru tisti ljudje, ki so leta in leta zavirali gradbo kranjskega vodovoda, s katerim se bo položil temelj nadaljnemu razvoju mesta Kranja. Tudi mi brezpogojno ne odobravamo vsakega koraka občinskega zastopa in bi si želeli časih nekoliko več agilnosti, a z ozirom na vobče dobro mestno gospodarstvo, je naravnost bedasta trditev, da je občina zabredla v škripce, posebno še s ponesrečeno kanalizacijo.  Informirali smo se in po-izvedli, da se je ministrstvo z* javna dela naravnost laskavo izjavilo o kanalizacijskem načrtu. Drugo je, če je bilo sploh potrebno pošiljati projekt ministrstvu v oceno, vsled česar se je le nekoliko zavlekla izvršitev kanalizacije. Tako je dopisnik prav brez potrebe po »Slovencu" lovil le muhe.  Vrhutega ga je pa razgreta domišljija pasjih dni zavedla še na polzko pot slavnoznanih Pavšlarjevih »storij". Sporoča namreč strmečemu svetu, da je g. Pavšlar g. Majdiča po dolgi pravdi jako temeljito položil na tla in mu „vzel" turbine. Kakor bomba je učinkovala ta vest in radovedneži so cel dan čakali na mostu, da pričakajo zatvoritev Majdičevega mlina.  Ali turbine so se veselo vrtele, se vrte in se bodo še vrtele, če je to Pavšlarju prav ali ne.  In g. Majdič se veseli svojega življenja, čeprav ga je g. Pavšlar položil na tla in mirno lahko čaka, da se bo nekega lepega jutra Tomaž s svojo koncesijo in vsemi konjskimi silami vred znajdel na — trebuhu 1 Radi dobrega ukusa priporočamo »Slovenčevemu" dopisniku, da naj prihodnjič prihrani take pri-smodarije za najožji krog svojih podrepnikov pri »Pijemontezarju".
Izirebant porotniki i Gorenjskega is tretje porotno zasedanje, ki se prične dne 39. avgusta t 1.: Jeglič Rudolf, posestnik v Kranju; Koželj Jakob, gostilničar in posestnik v Olševku; Krener Alojzij, tovarnar v Škof ji Loki; Kemperle Jernej, trgovec v Kamniku; Pavšlar Tomaž, posestnik iz Kranja; Šinkovc Anton, vrvar in posestnik v Kranju; Štele Jernej, vinski trgovec in posestnik v Spod. Šiški; Thaler Rafael, trgovec v Škof ji Loki in Weibl Julij, mizar v Kamniku.
Občinski goroat ieeeeiski, Čebul), se je minulo nedeljo tepel v neki jeseniški kavarni pozno ponoči. Ko mu je najhujše predlo, je vpil in razgrajal na vse pretege ter klical policaje, naj aretirajo tistega, ki mu je priložil par gorkih zaušnic. Pa došli. sicer poslužni uslužbenci so svojemu predpostavljencu odpovedali svojo pokorščino in mu vrgli pred noge bridke sabljice. Torej pravcati štrajk 1 Gerent Cebulj pa je telegrafiral v ljubljanskega «Slovenca*, ki ponavadi sprejme vsako »raco* v svoja predala, da na Jesenicah pri občini ni nobenega štrajka. Prav dobro je zasolil neki železničar g. gerentu Cebutju, ko mu je zatrjeval, da bo Se najmanj dve leti gerent jeseniški: Bog daj, da bi bil jaz takrat prest, da bi ne bil prisoten, ko bodo g. gerenta Cebulja peljali v — norišnico.
Iz železniško službo aa gorenjski progi.
Predvčerajšnjem je prišel novoimenovani postaje-načeinik g. Kokelj v Kranj in prevzel svoje posle po pok. Ing licu na tukajšnji postaji. Upamo, da bomo s novim g. poitajenačelnikom, katerega pozdravljamo kot mota na pravem mestu, ki bo rs-
prezeatirai dostojno svojo Časi v narodno - na* prednem Kranju in ne bo hodil po stopinjah svojega prednika, katerega je luna nosila tam nekje po rajhu. Inglič je do zadnjega časa živel nemoteno v čisto slovenskem kraju, pa denunchral, lasal in šikaniral svoje uboge uslužbence, da je le mogel komu odjesti ljubega kruhka in ga pahniti v nesrečo.
Barka: Štele na hllfardu. Iz Ljubljane nam pišejo: V kavarni Avstrija se je nekoč doigrala ta le burka: Štefe, .položen" na biljard, trebuh navzdol, ozadje navzgor — nad ozadjem roka mestnega očeta — zastor pade, ali roka, to nam mogoče pojasni Boltatov Pepe, katerega špecijali-teta je, vsakega posameznika obirati do kosti. Mi smo se le spomnili te burke, ker si je bil Boltatov Pepe zadnjič privoščil poleg Dachsa, tudi »špenglarja" Lenčka (tako slovenščino namreč govori Boltatov Pepe). Lenček je namreč igral vlogo glavnega junaka pri dotični burki. Smo tudi mnenja, da si je s tem napadom Štefe zopet malo ohladil svojo staro jezo nad svetnikom Lenčkom. Je pač zlodej to, če se na biljardu razburkana kri ne da tako hitro potolažiti. Ker pa ni izključeno, da se temu neslanemu osebnemu napadu zopet sledi kaka taka burka, pri kateri zna dobiti tudi Boltatov Pepe njemu primerno »vlogo", svetujemo tole zdravilo: Boltatov Pepe naj preneha s svojo naše slovensko ljudstvo zastrupljajoča škandal-pisavo, in če že tega ne more, naj vsaj opusti te večne zgolj osebne napade. Škoda Vas in Vašega humorja, g. Magolič, lahko ga uporabite v koristnejše namene. Ta recept tudi Štefetu ne bo škodil, poizkusi naj ga, pa bo mir med namil
lun kulti »Slovenčevega* uredništva, •Slovenec* hoče biti katoliški list s škofovim blagoslovom, vir krščanske morale, zrcalo časnikarske dostojnosti in poštenja, skrinja miru in sprave, oznanjevalec resnice, zaščitnik pravice, apostol ljubezni in bratoljubja, glasilo za slovenski narod, predstavitelj slovenske ljudske stranke in bogsiga-vedi kaj Se vse; skratka: on hoče biti list, ki mu samih krščanskih čednosti in slovenskega rodoljubja ni para na svetu. Ptica se sicer te pozna po perju, vendar poznamo tudi ptiče, lepe po perju, pa imajo grde glasove, ali mnogo dragih slabih lastnosti. V katero vrsto ptičev naj prištevamo one, ki letajo okrog -Slovenca*, to izvemo iz raznih dogodkov izza kulis «Slovenčevega» uredništva. Ni sicer navada, da bi se taki dogodki spravljali v javnost. Ampak na to časnikarsko dostojnost nima pravice apelirati liit, ki se je sam tako globoko in nizko spozabil, da je svojega sotradnika, ki je bil radi lista preganjan, tožen in kaznovan, napada z zastrupljenimi sulicami posebnega maščevanja, mu krade čast in ugled. Te pravice si ne sme prisvajati list, ki je, namesto da bi bil plačal svojega sotrudnika, mu povrnil škodo za izrabljenje rokopisov; to pravico je izgubil list sam, ko je njega, ki ga je sam nazival kot časnikarja, sam slavil kot svojega poročevalca, naenkrat začel zasmehovati kot »čajnikarja*. ga javnosti nasproti diskreditirati kot »nevestnega poročevalca* i. t d. »Slovenec* v zadnjem času skoro ni imel nič druzega opraviti, kakor da je dannadan izročal «časnikarja* Pirca javnemu zasmehn. A katoliški list je svoja katoliška načela se značilneje pokazal. Intrigiral je preti Pircn tudi pri vnanjih listih z očividnim namenom, da ga tudi tam spravi ob kruh. Torej še ta krvavo zasluženi kruhek, ki je itak le od danes do jutri, hoče katoliški »Slovenec* domačinu Sip vencu iztrgati od ust. Kdo sme potem na prizadetega vreči kamen, če pridejo po njem stvari na dan, za katere bi moral biti »Slovenec* hvaležen, da ostanejo zunaj javnosti? In Vi, knezoškof ljubljanski, kot vrhovni pokrovitelj lista, katerega dom, tive in mrtve stroje ate blagoslovili, ali Vas prsv nič ne peče vest, da se danzadnevom surovejio pisavo tega lista oskrunjs, v blato tepta Vaš blagoslov, kot vtbovnega apostelja bratoljubja, oznaiijevalea krščanske ljubezni, ki jo mora gojiti katoličan do svojega bližnjega, pa tudi nasproti svojemu so« vražnikuP Ddj« pride
<Donsol|ab» piše zadnjič nekako izzivalno, da je Zveza slovenskih zadrug glede dobavo sena pogorela. Pristavlja hudomušno, to bodo še liberalci veseli svojega dr. Žerjava 1 Pričakovali smo odgovora ali kakega pojasnila, a nismo ga dobili od nikoder. Mislimo, da bi bilo prav, da so od merodajne strani »Domoljubu" posveti, kakor se „šika"; vsled tega je nam neumljivo, da se je tak napad prezrel. Če pa tiči v tem kako zavlačevanje po sistemu slovenskega gospodarskega rožmanstva, katero nam posebno ne prija že od nekdaj, moramo izreči o tem svoje nezadovoljstvo.
Volitev članov prtiebniniko komisije za II.
razred se vrše dne 9. septembra 1909, in so bile glasovnice še doposlane volilnim upravičencem. Za II. razred tvori cela dežela kranjska eno skupino. Volitve so jako važne in zaradi enotnosti prosimo interesente, da pošljejo pravilno podpisane glasovnice čimprej na naslov: .Slov. trgovsko društvo .Merkur" v Ljubljani".
Oorenjaka aokoUka tapa priredi dne 15. avgusta t 1. izlet v Tržič, in noben prijatelj .Sokola" naj ne zamudi ta dan pohititi v krasni trg, katerega z vedno večjo silo naskakuje oboli na« iprouuk, Mnogo sokolskih društev se je že pri-
II. prilog* „GortnJetT ittv. 32 z 1.1909
flasilo, a mnogo tudi še ne. Zato prosi tržiški okol vsa ona bratska drus'va, ki se dosedaj še niso priglasila, naj to nemudoma store. Ob S. uri popoldne se vrši javna telovadba in na to ljudska veselica. Pri obeh svira dobroznana slovenska filharmonija. Pričakujemo, da ne zamudi noben prijatelj te godbe njenega prvega nastopa v našem
£rijaznem Tržiču. Prostor, kjer se vrši telovadba 1 veselica je nekaj izvanrednega, tako lepega prostora še ni imela nobena veselica v Tržiču. Poleg mrzle tržiške Bistrice ravan travnik brez dreves za telovadbo, a gostje se bodo zabavali na mehki travi v senci košatih dreves, med katerimi bodo posejani paviljoni. V paviljonih za vino, pivo, sladčice, jestvine, kavo, likerje, buteljke, šampanjec i. t. d. bodo stregle vrle narodne gospe in gospice iz Kranja in Tržiča, ki v svesti si prevzete naloge, že sedaj z vso vnemo pripravljajo vse potrebno, tako da se noben gost ne bo mogel pritoževati in bo vsak z veseljem hodil od paviljona do paviljona. Že na predvečer
Eriredi tržiški Sokol v pozdrav došlim telovadcem oncert, v dvorani Pernetove gostilne. Iz prijaznosti igra na tem koncertu po svojem eksaktnen izvajanju mnogoznani salonski orkester .Sloga" iz Kranja. Vstopnina k temu koncertu, ki se prične ob pol devetih zvečer, znaša 60 v. Ker je čisti dobiček namenjen za zidavo sokolskega doma, se preplačila hvaležno sprejemalo. Še enkrat prosi tržiški Sokol vse prijatelje .Sokola", da ga dne 15. avg. gotovo obiščejo, ter jim kliče: Na veselo svidenje ta dan v Tržiču 1 Na zdarl
Tržiški Slovenci! V nedeljo, dne 15. t. m. obiščejo Vaš trg slovenski Sokoli in ž njimi obilo prijateljev Sokolstva. Pokažite takrat, da znate ceniti važnost te prireditve, ki naj pokaže ne le vsemu Slovenstvu, ampak tudi nasprotnikom, da je Tržič slovenski kraj. Pokažite takrat, da znate ceniti obisk dragih gostov iz vseh krajev domovine. Podpisano društvo Vas prosi, da jih sprejmete gostoljubno in da poskrbite za to, da bo na ta dan z vsake slovenske hiše vihrala slovenska trobojnica milim gostom v pozdrav. Na zdarl     Telovadno društvo .Sokol" v Tržiču.
„Agramer  Tagblatt   In „Slovenee". Po zadnjem shodu v .Unionu" ne piše .Slovenec" glede politike skoro  o  drugem, kakor kaj „Agramer Tagblatt" poroča pravzaprav o .Slovencih", kranjskih klerikalcih. Seveda tega ne pove, da so ta poročila zanesena po .Slovencu" v zagrebški list To debelo prijateljstvo, kar čez noč porojeno, je malo presumljivo. Vsaj je znano, da ravno .Agramer Tagblatt" ni prav nič vedel ■ o Slovencih o priliki, ko so se tudi Hrvatje ude- j iežili ,Slavceve" 25 letnice; je tudi proti svoji obljubi umolknil o slovenski umetniški razstavi j — čudno, takrat kakor .Slovenec". Skratka, od , Slavce ve" slavnosti semkaj Slovenci za ta tist sploh nismo eksistirali. Shod v .Unionu" pa ga je kar naenkrat tako navdušil — za nas ? Že kar naprej vemo, kaj nam Štefe odgovori, sicer ne v .Slovencu" ker ga častna beseda veže, da se j z .Gorenjcem" kratkomalo ne bo več .kregal", j Ampak morda zopet v .Agramer Tagblattu", • gospod Štefe? Prijel bo seveda nekega .časnikarja", katerega .nevestnim" poročilom se je •Agramer Tagblatt" vsedel". Ampak: da se to sumljivo prijateljstvo in še kaj druzega več, tako pojasni, kakor to zahteva stvar, pa osebe zaslužijo, nato smo mi — pripravljeni 1 Torej če imate korajžo, kar naprej 1
Vitla Jo ifaeci 6na aafl nemškutarskega po-stajenačelnika Ingliča iz Kranja, ki se je iznašel danes v jutro na vročih tleh — v Trstu. Trope-resna germanska deteljica Wieser-Kollcr-Inglič na gorenjski progi nam je dala obilo opravila, kar dovolj opravičuje naše vladajoče razmere, da se moramo Slovenci tepsti za take malenkostne zadeve. Šlo pa je vendar! Ves boj proti Ingliču gmo — hvala bogu — izvojevali skoro izključno le sami brez podpore tukajšnjih krogov, ki so držali temu nadutemu Germanu „stango" do zadnjega. Bili smo o vsem njegovem početju vedno natančno informirani, zato smo mu bili vedno za petami Pokojni Inglič v Kranju je hinavski, prikrit, prefrigan, včasih celo sirov značaj. Skriti ne zna tvojega germanskega srca. Največ vedo povedati njegovi mnogoštevilni železniški podložniki, katere je preganjal tuintam toliko Časa, da ni bilo ustreženo njegovi neznanski pohlepnosti. Največkrat se je šlo seveda radi tega, ker so bili do-tičniki Slovenci. Imel je posebno veselje z de-nunciranjem, šikaniranjem, v izrazih se sploh ni nikoli znal brzdati. „Laus-" in „Rotzbubi" so bili malone na dnevnem redu. Parkrat se je bil pač opekel, a pretkana tevtonska glavica si je znala takoj pomagati. Naj navedemo le en slučaj: Bil je nekoč povabljen z njegovo milostljivo, kakor tudi več gg. železniških uradnikov, na Sokolsko maškarado. Uslužni gg. uradniki so seveda mar- I Ijivo hodili po milostljivo šefico, da je, ker se sicer ni nihče brigal zanjo, šla večkrat plesal, j To pa ni bilo povolji g. soprogu, ki je lepega, j mladega, črnolasega Žel. uradnika z ukusno zaokroženimi brčicami gledal po strani, postal naenkrat ljubosumen in zato je pri prvi četvorki, ki se je imela iavnokar pričeti, skočil k svoji boljši polovici, češ: Alte, Du wirst nicht tanzen. Na to vzel takoj klobuk in jo urnih krač odkuril ■ domov. Potem je pa dotični uradnik čutil kruto
maščevanje zaradi prevelike etikete napram njegovi milostivi. Kmalu sta si bila v laseh in izrečena beseda .lausbub" je prizadjala Ingliču marsikatero težko uro. Malo da ni dobil sivih las. Ko je dobil pošten nos bd zgoraj, tedaj so do-tičnega uradnika vsak dan vabili na pojedine, večerje, mu pošiljali piškote, potice i. t. d. tako dolgo, da je stvar zaspala, in so konec koncu prestavili mladega moža iz Kranja. Dalje pr h. I Dobrave pri Poeaartu. Silno se je prav
Co nepotrebnem repenčil minulo nedeljo kurat rankar nad nedolžno veselico podružnice sv. Cirila in Metoda. Zabavljal je na prižnici in slikal ljudem to prireditev kot nekaj pohujšljivega, nedopustnega. Da tega tiča dobravski župljani natančneje spoznajo, jim • mi, ki smo že več let zasledovali njegovo delovanje, pa kot pošteni ljudje dosedaj nismo hoteli izvajati posledic, orišemo tega kricača, kako se je vedel na Koprivniku, kjer je pasel svoj čas duše. Naši čitatelji vidijo tega moža v pravi luči v naslednji notici.
Kurat Vrankar je hud, toda zelo naiven in zarobljen klerikalen fanatik. Na Koprivniku v Bohinju je prevračal take kozolce in uganjal take pri-smodarije, da io ga bili.te čez glavo siti vsi on-dolni, tudi najbolj nevedni in nazadnjaški kmetje. •Gorenjec* se je takrat v več dopisrh pečal z njegovim pastirovanjem, ki dela pač čudno čast du-hovikemu stanu. Vrankar je mislil, da bo s svojo topo bučo vse preobrnil nt Koprivniku, kakor bo njemu vgajalo, ali koprivniski hribovski kmetje so bih bolj pametni kakor on in so rekli: «Far je zavoljo nas tukaj, ne pa mi zavoljo njega. Mir nam naj dal Smo znali živeti, ko njega nismo poznali, pa bomo živeli, ko se bo pobral od nas!* Kopriv-niškega gostilničarja Koroiea je vedno tožil in na-znanjeval okrajnemu glavarstvu v Radovljici Ce je le zaslišal glasno govorjenje in smeh iz gostilne, če je tam kdo domačih nekoliko potegnil za domačo harmoniko, ali če se je bolj pozno v noči za-svetlila luč v gostilniški sobi. pa je že dobil gostilničar vabilo od glavarstva, da mora iti v Bob. Bistrico na uradni dan zagovarjat se zaradi prestopka policijske ure. Gosti)ni cm* je bil seveda vselej oproščen, ker pameten človek pač ne bo hodil v farovž popraševat, kaj sme delati v svoji hiši 1 Ali nepotrebna pota in stroške pa je gostilničar vendar imel in Vrankar, če je pošten kristjan, mu ima to škodo poravnati 1 Nazadnje pa se je miroljubni koprivniski kurat še tožaril v imenu župne cerkve zaradi neke poti z gostilničaijem Korošcem. Tudi v tej pravdi je far imenitno pogorel, stroške plačal s cerkvenim denarjem, mežnarja pa, ker je v pravdi kot priča izpovedal resnico, ki je bila v korist Korošcu, to je, ker ni hotel pričati po krivem v korist Vrankarju, je on pognal iz mežaarsko službe. Čez vse pikantno pa je, kar je počel z mlado provizorično koprivniško učiteljico B., ki je bila na farovžn na hrani in sploh ondi pri Vrankarju kuhana in pečena. »Gorenjec* je leta 1905. okoli božiča aH novega leta prinesel dopis iz Bohinja, da je dal koprivniski kurat Vrankar koprivniško učiteljico ostrici po mežnarju. Vrankar in naši katoliški listi so na ta dopis molčali kakor grob. Ali mi bi vseeno radi izvedeli, iz kakega pametnega ali prismojenega katoliškega nagiba je dal Vrankar ostriti učiteljico. Menimo, da je to čudno zagonetko pač najbolje rešila vaša »Osa*, ki jo prinesla o tem dogodku v 3. številki pesemco:
Ostrižena učiteljica.
Kaj si unislil je aai pop?! Dal uditelj'oo na klop — potlej pa, potlej pa je poslal po mežnarja ....
Mežnar t farovž prikrevsal. Ur pa mu ukaz je dal: «Z daj pa le, zdaj pa le brž ostriii ji lasel
Za dolge lase se vrag rad obeša, meče v zrak in ven t svet in ven v svet naših več spelja deklet!
Ko ta punčka bo brez las, le pri meni bo vsak čas, ker jo sram, ker jo sram bo hoditi v vas drugam!
Torej, mežnar, zdaj pa le v roke škarje za ovce, in trdo, prav trdo — Kuhar'ca, ti primi jo 11
Kuharica okrog roke si ovija nje lase; mežnar pa, mežnar pa stiska škarje, kar se da 1
Kitica na tleh leži,
deva milo zaječi:
< Kakšna sem, kakšna sem,
kam zdaj s to tonzuro smem?U
Far tolaži jo lepo, kitico ji da v rokd: <Na oltar, na altar nesi jo Mariji v dar !>
Te pesmico prinašamo nekoliko popravljeno tudi mi v razvedrilo in pouk našim vrlim Gorenjcem. Poje se po nspevu nerodne pesmi:
Naš pes nima repa več, kdo ga je odsekal pred? Jas pa vem, jaz pa vem, pa povedati ne smem t
Prihodnjič pa se kaj več, ako je to našim bralcem in bratcem všeč!
Ciril-Matodova vMsUoa srn Dobravi pri Pod-nartu se je minulo nedeljo izvršila v vsakem oziru prav povoljno. Dasiravno sta zjutraj v cerkvi hujskala župljane dobrovski Vrankar in kroparski fajmošter Polak, zbralo se je na sto in stotine bro-ječe obšinstvo iz Krope, Kamne gorice, Pod-narta, Radovljice, Kranja in domaČe vasi, ki je pazljivo poslušalo govor učitelja Skulja kot zastopnika glavne družbe, ubrano petje kroparskih pevcev pod vodstvom nadučitelja v Kropi in marljive godbe iz Krope. Priznana dobra gostilna g. Filipa Pogačnika pa je ustregla vsem raznovrstnim željam obiskovalcev.
Dohodki veseliee pri Kuntu na Žirovnici, ki jo je priredila kranjska podružnica S. P. D. minulo nedeljo, so bili K 948*95, stroški pak K 570-44, torej čistega dobička K 37851.
Prostovoljno gasilne društvo v Kralja vabi na slavnost, ki jo priredi v proslavo svoje trideset letnice dne 8.  avgusta  1909. Spored:
1. Sprejem gostov na kolodvoru ob 8. uri zjutraj.
2. Ob 10. uri zjutraj sv. maša v .Zvezdi". 8. Sprevod po mestu in pozdrav po mestnem zastopu kranjskem. 4. Dekoracija enega člana s častno kolajno za 25 letno zaslužno delovanje na polju gasilstva in rešilstva. 5. Defilacija pred mest. hišo. Ob 1. uri skupni obed v gostilni g. Mar. Mavrjeve. 7. Ob 3. uri ljudska veselica v .Zvezdi" z godbo, srečolovom, prosto zabavo i. t. d. Vstopnina za osebo 20 vin., gasilci in otroci 10 vinarjev. Pri slavnosti svira slavna domžalska godba. K obilni udeležbi vabi uljudno
Odbor.
30 letnica prostovoljnega gasilnega društva ▼ Kranju. Vse točke prireditve razvidne so iz vabila. OJ odbora naprošeni smo opozoriti slavno občinstvo, da se vrši ljudska veselica ob neugodnem vremenu v sokolski telovadnici
8okolaki aaraios) prvikrat is pogrebom. Dne 30. julija se je zgodila v Kranju — kakor smo že zadnjič poročali — velika nesreča na pokopališki ulici, kjer je Alojzij Rakove prišel
Cod vozna kolesa, ter ostal na mestu mrtev, bznik ga je pustil kar na sredi ceste ter peljal voz svojo pot naprej. Pri obdukciji se je pokazalo, da ima revež srce počeno, tri rebra zlomljena in jetra zmečkana. Pogreb je bil v nedeljo ob obilni udeležbi občinstva. Pogreba se je udeležil tudi sokolski naraščaj pod vodstvom brata Frana Ažmana, načelnika Sokola v Kranju. Položi mu je na grob krasen venec s slovensko trobojnico in z napisom: .Zadnji pozdrav bratu — sokolski naraščaj". Pokojni je bil eden izmed najboljših telovadcev naraščaja. Z velikim veseljem se je pripravljal za 15. avgust v Tržič, kjer bi bil javno nastopil. Krivda zadene voznika, ker ga je pustil samega voditi konja. To je bil prvi pogreb na Slovenskem, ki se ga je udeležil naraščaj v kroju.
Toča v Lukoviel. Dne 3. t m. popoldne ob 4. je pobila toča vse poljske pridelke po Luko-vici in tamošnji okolici; padala je debela kot orehi in nad črtrt ure. Tla so bila popolnoma pobeljena. Prebivalci so močno prizadeti ter potrebni nujne pomoči, nakar opozarjamo c. kr. vlado in gospode poslance.
Sneg po planinah. V sredo ponoči je pobelil in pokril sveži sneg vrhove Urintovca, Stor-žiča in Ročne.
I Bleda. Akoravno letos nismo nič kaj ugodnega vremena imali, vendar pridno prihajajo tujci in pričakujemo, da bodo tudi letos napolnili letovišče. Treba je le, da se tujcem z ozirom na veliko konkurenco, vse nudi, da bedo zadovoljni Bled zapuščali, ker taka »živa reklama* je najboljša, vidimo marsikaj na BIsdn, kar ni ravno pri vabljivo in v povzdigo tujskega prometa in se le čudimo, da društvo kakor »Zdravilniška komisija* in »Društvo za povzdigo tujskega prometa* ne store svoje dolžnosti. Omenimo naj le, da so nekatere ceste skrajno zanemarjene, blatne, da se komaj hodi, niti pri kraju se ne nasiplje I In to v kraju, kjer je povsod v obilici dobrega peska. Nič, prav nič se ceste ne nasipljejo, blatne so, ds je sramota za Bled. In kaka je cestna ograja od hotela «Steydl» do Rusove trgovine! Vss polomljena leži že vso leto ob cesti, da je pravi škandal. Kaj si more misliti tujec, ki pride z Lesec ns Bled in vidi takoj pri vhodn to podrtijo P! Ali res ni nobenega, da bi dal to popraviti? Kaj pa slavno županstvo, ali nič ne vidi?! Vsi složni moramo delati v povzdigo tujskega prometa ako hočemo, ds ne bode Bled zaostal za drugimi letovišči in ds ne bodo tujci in letoviscsrji »ostajali, to pa radi malomarnosti in oebrižnosti tistih, ki imajo skrbeti za povzdigo letovišča.
Dejstva govora 1 Pod tem naslovom razpravlja »Sloven. Naroda.*, kaj je doseglo doslej v dveh letih novega državnega zbora 10 kranjskih klerikalnih in kaj je dosegel 1 kranjski napredni poslanec. Navaja sledeče: Hribar je dosegel 1.) državnoželezniške delavnice v Sinki, 2.) 18.000 K državne podpore za barjane, 3.) državno obrtno šolo v Ljubljani in 4.) odpis 900.000 kron od triodstotnega državnega potresnega posojila v Ljubljani i pogojem, da mestna občina to svoto uporabi za zgradbo obrtne tole. — In klerikalci? Dosegli so: 1.) nemško gimnazijo v Ljubljani in dobili za to nekak brezpomenben trgovski otroški vrtec, 9.) dobili so od drsava monopol" za raz-
pečavanje krme pri lanski podporni akciji, s katero kupčijo so goljufali kmete in polnili svoje tepe.
Stavne survaga aJjatovaga eana ? Vratih vrlo napreduje, ter bode meseca septembra te pod streho. Novi Aljažev dom bo najznamenitejša planinska naprava v slovenskih Alpah. Pritličje bo zidano, prvo nadstropje pa is mecesnovega lesa. Turistom in letoviscarjem bode na razpolago kopalna soba in 12 sob z 1 do 3 posteljami, vrhu-tega v podstrešju 3 skupna ležišča z 22 posteljami. Prostor, kjer se gradi novi planinski hotel, je vzvišen ter nudi opazovalcu krasen razgled po celi dolini. Kakor kažejo dosedanje smeri plazov in oblika terena je ta kraj popolnoma varen pred plazovi. Stroški stavbe bodo prekoračuj proračun za več tisoč kron, ker je ostali les podrtega Aljaževega doma popolnoma neraben za novo stavbo in tudi rešeni inventar je le neznatne vrednosti. Ker pokrijejo dosedaj došli prispevki komaj tretjino stav-oenih stroškov, dovoljujemo si se nadalje apelirati na požrtvovalnost slovenskega občinstva in na prijatelje slovenske turislike.
Na Bohinj tki Blatilo! so letovičarji vsa stanovanja zasedli. Največ jih je iz Trsta in Gorice. Tudi Čehi so se letos že precej udomačili. — Turistika se je, odkar se je zvedrilo, oživela. Turisti in turistkinje v različnih nošah prihajajo danzadnevom iz vseh krajev občudovat lepoto naših gora.
Letovlščarjl na Bledo. Pretečeni teden se je Bled napolnil s tujci. Večji hoteli .Toplice" z .depadenco", .Evropa", Triglav, Petran itd. so prenapolnjeni. V hotelu .Toplice" bivata med drugimi odlični gosti grof Beck, bivši načelnik generalnega štaba, in ekselenca bivši učni minister Marchet.
Na Nemškem Revta v Bohinju je umrl najstarejši fant Jernej Rozman. Bil je 90 let star. Več kakor 15 let je hodil po hišah. Dokler je mogel, je rad opravljal lahka dela. Obleko so mu oskrbeli dobri ljudje, za tobak pa si je prislužil. Do zadnjega je sanjal in govoril o milijonih.
Vse, kar ja pravi .Narodni Dnevnik" piše: V nedeljo vršilo se je blagoslovljene Vilfanove koče v Begunjščici pri Radovljici. Slavnost je precej kvarilo krmežljavo vreme, ki je z meglo zastiralo vsak razgled. Sicer se je vršilo vse kot sploh pri takih prilikah. Le eno naj omenimo: vsaj na hribih, kamor pride človek po oddih, po svež zrak in po nove sile, naj nam prizanašajo one žalostne figure, ki že zjutraj navsezgodaj v obliki Bahovi kvarijo človeku gorsko ozračje; in če tudi so te žalostne postave akademiki I — Ko smo se vračali črez Prevalo planino, so nam za liter sirovega mleka zaračunali 40 vin. I Na Dunaju ga dobimo po 32 vin., kolikor ga želim, na planini pa zahtevajo 8 vin. več. Vse, kar je prav I
Trdovraten samomorilec. V sredo 4. t. m. se je slednjič vendar posrečilo znanemu samomorilcu Al. zelezniku iz Radovljice, da si je ugasnil luč tega sveta. Po kosilu se je odpravil proti pokopališču, tam je poiskal kozolec posestnika Vumika, na to pa je slekel havelok in suknjič, slednjič zavratnik in zavratnico, vse to je zložil lepo na kup, pokril s klobukom in hajd, cukrov motvoz za vrat in obvisel je med nebom in zemljo. Sicer ga je omenjeni posestnik takoj našel, mu prerezal motvoz, a bela smrt ga je že odvedla v svoj regiment. Pokopali so ga v petek brez zvonenja in blagoslova — prav po domače.
Hrvatski poslanec na Dobravi pri Podnartn. Piše se: Letos imamo na Dobravi odličnega gosta. Prišel je namreč semkaj poslanec v hrvatskem saboru in v državnem zboru i Pesti dr. Pero Magdič iz Varaždina. Ostane tu več tednov. Dragega gosta, ki je eden izmed najboljših prijateljev nas Slovencev, iskreno pozdravljamo.
lopat nagrada v Kranju. Dne 2. avgusta je Marija Slibern, stara 56 let, šla z gorečo petrolejko po stopnicah in padla. Vžgala se ji je obleka in se je tako hndo opekla, da je drugi dan umrla. Imela je bolezen, da jo je včasih vrglo. Zato menda ni klicala na pomoč.
Na Bledu je bilo do 26. julija 1549 tujcev.
If Domžal pišejo: Dne 3. L m. popoldne se je tu aekako ob 4 V* uri vsula v silni nevihti toča, ter grozovito razbijala. Po dobri V« ure vihre so bili pridelki na vrtu in polju — razen kar je v zemlji — popolnoma skleSčeni in uničeni. Skoda je velika. Tem prigodom se nudi takozvani ljudskim prijateljem prav lepa prilika, da dejansko pokažejo svojo ljubezen do težko prizadetega kmeta 1
— Prijetnosti i kamniške lalaiiioa. Kamniški vlak se je v soboto zjutraj ustavil na sredi proge nič manj kot dvakrat. V Trzinu se je ob progi splašil neki konj. Vlak seje prestrašil tako, da je obstal. Pri Klečah je imel neki hlapec tako naložen vos i premogom, da voza ni mogel spraviti s tira. Kamniški vlak je obstal in prijazni potniki so hiteli na pomoč hlapcu, da je mogel izpeljati.
Ponustok na zemljiškem in hišnem davku, znižanje pridobninske glavne vsote in določilo pri-dohninskega davka od podjeteb, zavezanih javnemu dejanju računov za leto 1908. Po ukazu c. kr. finančnega ministrstva z dne 20. julije 1909, štev. 53.068 se je v mislu članov IV. do XI. postave z dne 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220 za leto 1909, 1. popustek na zemljiškem davku na 15 odstotkov in na hišnorazrednem in hišnona-
jemninsksm davku na 12 V, odstotka določil, 2 je ostalo znižanje pridobninske glavne vsote kakor pretekla leta, ter se je 3. določilo davčno merilo za v § 100, odstavek 1 in 5 omenjene postave o neposrednih osebnih davkih navedene, javnemu dejanju računov zavezane podjetbe na 10 odstotkov.
b Železnikov opisuje nekdo v »Domoljubu* št 30, da je bilo spomladi, ko je komaj sneg odlezel, pripeljano celo dolgo vrsto voz samih polnih sodov vloa k nam, tako da je bil promet ustavljen. Dopisnik meni, da bi naprednjaki vina ne smeli niti kupiti niti prodajati; seveda ko bi dobil klerikalec vino, poten bi bilo vse prav in magari če je cel teden promot oviran. Dopisnik hoče blatiti napredne Železnikarje :n ker vemo, s kom imamo opraviti, se hočemo danes k nekoliko pošaliti, ker stvarnega odgovora na umazane Članke ni vredno dajati. Kdor pa hoče piti dobro vinsko kapljico, naj pride v Železnike, k nam se uvaža vino iz najboljših vinorodnih krajev, kar nam priznava tudi »Domoljubov* dopisnik, ki ssm ljubi dobro vinsko kapljico v dno svoje duše. Nekaj nas seveda skrbi in to je namreč, ds bi polagoma tudi našega župnika Marčiča ta dobra vinska kaplja ne zmotila, ker ljudje že govore, da se župnik podnevi in tudi v poznih nočnih urah vračajo precej »allegro* domov. Nam bi se res hudo smilil gospod župnik, ako bi se udal pijači, ker potem bi se po prerokovanju »Domoljuba* čez nekaj let tudi noše lepo župnišče izpremenilo v strgano kočo. Bog daj našemu gospodu župniku pravi um in pamet, drugače pride lahko šiba božja nad nas in gospod župnik bi jo ravnotako čutili kakor drugi. Prejšno nedeljo, ko ni bilo od nas nič v »Domoljubu*, je hotel župnik na prižnici pohrustati vse naprednjake naenkrat in sedaj pravijo poredneži, da mn je baje edeb ostal v grlu in da zato tako nerazumljivo govori. Morda bi mu bilo svetovati, naj se preseli bolj na južne kraje, ker tukaj je zrak preoster in bode še ostrejši. »Domoljub* piše tudi, da človek skoro življenja in imetja ni varen pri nas, kar si štejemo ▼ dolžnost, povedati javnosti, da se naš župnik Marfiič nahaja v tistih društvih, kjer je mnogo članov bivših gojencev škofjeloških zaporov, ki so bili radi tatvine in pretepov že ope-tovano kaznovani in zatorej res, pozor I pred takimi tiči. Kdor hoče biti med mirnimi in poštenimi ljudmi, naj pristopi k nam naprednjakom. Tudi sam župnik ne more zameriti, ako smo rajši v naprednem bralnem društvu ali pa pri »Sokolu*. V zadnjem času se mnogo govori, zakaj je bil tako nagloma odstavljen načelnik »Orlov*, saj ga je župnik vendar tudi imel za štafažo na naprednem shodu pri Thalerju in zdaj kar naenkrat pasti v nemilost 1 Morda bi bilo celo potrebno, da bi orož-n'4tvo poseglo vmes. Zakaj prikrivati lopovščino? — Kdo je tisti, ki razbija okna in jih maže s človeškim blatom, bi tudi mi radi zvedeli, ker je lahko tudi klerikalec. Slednjič smo mnenja, da mora priti čas, ko bodo takim, kot je »Domoljubov* dopisnik d'jane jasli višje in hočemo biti še agilnejši za napredno delo, da se tempreje naša želja izpolni.
Malto provlzoilčnega sedlarskega Inšpek
forja s sedežem v novem mestu razpisuje deželni odbor kranjski do 1. septembra 1909. Podrejen bo vodstvu kmetijske šole na Grmu ra praktični pouk na zavodu in za popotni pouk. Polumesečna plača 80 K, dijete, potnina in vožnina. Po poskusnem letu se lahko definitivno namesti s prejemki VII. plačilnega razreda. Natančnejši podatki se nahajajo v »Razpisu* v »Kmetovalcu* in »Narodnem Gospodarju*. Poizve se pa tudi lahko pri deželnem odboru v Ljubljani.
»Sokol* v SL Vida nad Ljubljano priredi dne 8. avgusta svojo I. javno telovadbo, spojeno v veliko ljudsko veselico. Oboje, telovadba h veselica, vrši se na travniku, ki ga je dal drage volje na razpolago br. Matjan in ne ločeno, kakor stoji na lepakih in vabilih. Priprave za ta pomembni dan so se že pričele ter so v najboljšem teku. Bratska sokolska in draga društva ter vse občinstvo te sedaj vabimo, naj se za gotovo udeleži te slavnosti šentvidskega »Sokola*. Videli boste, kakšna požrtvovalnost preveva mladega »Sokola* v Št. Vidu; požrtvovalnost, ki je vredna, da ne jej pomaga na vseh koncih in krajih. Dne 8. avgusta torej vsi v Št. Vidi Bratska društva, ki se m*slijo udeležiti slavnosti v večjem številu (kar se zelo želi) ali po deputaciji, se naprošajo, da naznanijo pravočasno svojo udeležbo ter število ude-ležnikov.
Ogenj. V torek zvečer se je zasvetilo v ognjenem žaru nebo nad vasjo Nomenj. Vaščani in železniški delavci so z junaško pr.dnostjo gasili, kakor hitro so ogenj zapazili. Posebno je dobro služila brizgama nomenjske štacije. Ko je došlo bistriško gasilno društvo, je bil ogenj te pogafan. Izvežbani gasilci so potem kmalu zadušili ogenj. Pogorel je Janez Stare, po domače Persivec Revež — bil je kot železniški delavec (substitut) v službi v neki čuvajnici v Štengah. Ko se je vrnil, je šele videl, da mu je ogenj upepelil hišo in hlev. Kravo in prašiče, razen enega, so mu gasilci rešili. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Škodo ima veliko.
Mostna tehtnica na škofjeloškem« kolodvor a. V zadnji seji trg. in obrtne zbornice je svetnik Hafner predlagal z ozirom na to, da že od lanskega leta ne funkcionira mostna tehtnica na
škofjeloškem kolodvoru, kar je v veliko oviro prometu in tudi v škodo trgovcem, da naj zbornica posreduje, da ravnateljstvo državnih železnic v Trstu čimprej spravi stvar v red. Predsednik pove, da gre zbornični tajnik te dni v Trst in da bo osebno posredoval v tej zadevi. Predlagatelj se je zadovoljil s tem.
Plsnisrako poučno potovanje v bohinjske planina, katerega je priredil deželni odbor kranjski dne 19., 20. in 21. t m., se je sijajno obnesel. Potovanja se je udeležilo 42 oseb iz vseh delov dežele, nadalje iz Primorja in Goriškega, med temi tudi več poslancev.
Gorenjsko akad. forljalao drnitvo „Vesnsu je praznovalo minolo soboto prvoletnico svojega obstanka. Ob precejšnji udeležbi je otvoril društveni predsednik popoldne ob 2. uri občni zbor v prostorih gorenjskega .Sokola" in podal kratek pregled .Vesninega" delovanja v prvem letu njenega obstanka. Ce pomislimo, da društvo obstoji šele eno leto in da je začelo svoje življenje brez vsakih gmotnih sredstev, moramo biti z njegovim dosedanjim razvojem popolnoma zadovoljni Iz poročila predsednikovega posnemamo, da je društvo ustanovilo in vzdržavalo,Jesenkovo knjižnico" v Poljanah, prirejalo po Gorenjski predavanja ter tako delovalo* v zmislu izvršenega svojega namena, pospeševati med ljudstvom narodno samozavest, moralni čut, izobrazbo in gmotno blagostanje. Vžitek, katerega je nudila .Vesna" s predstavo ,,Rokovnjačev" v Cerkljah našemu ljudstvu in velikanska udeležba, sta jasno pričala, da je društvo tudi v tem oziru v svojem drobnem delu krenilo na pravo pot. Na občnem zboru se je volil novi odbor in se je razpravljalo na dolgo in široko o programu za letošnje delovanje, ki obeta biti vsestransko in koristno gorenjskemu ljudstvu. Navzlic hudemu dežju se je zbralo pri »Vesnini" veselici na vrtu g. Mavrjeve izbrano občinstvo, da dokumentira tako svoje simpatije do ,,Vesne" in do gorenjskih akademikov. Za zabavo je v prvi vrsti skrbel naš vrli salonski orkester „Sloga", ki nam je s svojim izbranim programom in izvrstnim prednašanjem nudil krasen glasben užitek. Ob zvokih lahnih valčkov je medtem v zgornjih čitalničnih prostorih praznovala lahkonoga Terpsihora svoj nastop, razvil se je jako animiran ples in pozno v jutro je že bilo, ko smo se ločili, z zavestjo, da smo preživeli lep večer...
Zopet nasedli! .N. Fr. Presse" se je blatni-rala s svojim poročilom o napadu Čehov na nemške dijake v Brandvsu. Sedaj je enak slučaj doživel .Grazer Tagblatt". Te dni se je neki vol' zaletel v okno Kasikove trgovine v Ljubljani in šipo razbil. In .G. T." je prinesel 28. julija strašno brzojavko iz Ljubljane, da se je nekemu trgovcu razbilo izložno okno, da je policija storilca našla. »Er heist Vol", pravi duševno krofasti graški list. in nemški listi bi začeli v času kislih kumare gotovo delati strašne kombinacije o napadih Slovencev na nemško lastnino v Ljubljani i. t. d., da niso zopet tako grdo nasedli nekemu šaljivcu. To vse dela prevroča nacijonalna kri raznih re-volveržurnalistov 1
Tatinski postopač. Alojzij Jančar 24 let stari delavec iz Zgornje Šiške, je bil že trikrat zaradi tatvine kaznovan. V drugi polovici marca L L je delal v neki tovarni pri Litiji in stanoval s štirimi tovariši skupaj. Dne 1. aprila pa, ko so bili ti na delu, jim je pokradel raznih reči in jim napravil 79 K 32 vin. škode. Nato se je potepal okoli, prišel na Koroško v Eisenkraften, kjer se je vdtnjal v službo. Tam ja zopet odnesel nekemu sodelavcu za 28 K 50 h vrednih reči in jo potem popihal. Kakor sam priznava, se je potepal in beračil po Koroškem, Kranjskem in Primorskem, dokler gs niso orožniki v Tolminu zasačili.
Sestanek triitklh ln JaiaaliaJh namčurje? ? Lososh. V nedeljo so imeli trtiški in jeseniški nemčurji sestanek v Lescah v Legatovi gostilni. Sprva so bili tihi in ponižni. Ko pa so se pošteno nalezli plemenitega ječmenovega soka, so postali hrabri in jeli »hajlati*, da so bolela človeka ušesa. Posebno so kričali in vpili pri odhodu, ko so se pijani kakor muhe nalagali na voz. Čudimo se, da so Leščani mirno trpeli to nemčursko izzivanje.
Druiba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca julija t. 1. sledeči promet: I. Prejemki. 1. redni dohodki: a) prispevki iz nabiralnikov 2766 K 71 v; b) prispevki podružnic: Kranjsko 2805 K 6 v, Štajersko 1423 K 56 v, Koroško 152 K in Primorsko 1016 K 34 v; c) prispevki časopisov 985 K 1 v; d) razni prispevki, dohodki iz prodaje družbenega blaga i. t d. 8581 K 24 v. 2. izredni dohodki: Ciril Metodov obramben! sklad 5915 K. Skupaj 23.644 K 92 v II. Izdatki. Redni stroški 9067 93 v.
Drobna novice. Provizoričnim učiteljem v škofji Loki je imenovan g. Leopold Ažman iz Kranja. — V Gradcu je umrl vpok. profesor gimnazije v Osieku, g. Peter Valjavec rodom iz Preddvora, v Tržiču je preminul vpok. župnik g. Kari Černe, star 61 let, v Kranju dežnikar in hišni posestnik g. Joža Pečnik, star 68 let — Tukajšnji okrajni tajnik, g. Adolf Rohrmann, je pomaknjen v IX. razred. — Deželni inženir Ivan Stembov je izdelal kanalizacijski načrt za mesto Radovljico s proračunom 42.000 kron.
narodne priredit m
(■tri v nedelja, dne S. aogiuta 1909:
Ki Jesenicah: Skupščina dražbe sv. Cirila hi Metoda.
? KraB|i: Gasilska slavnost.
w Ji Vliti Pri LJubljani: Sokolska veselica.
Blagaalovi|«mie aava brizgala* v Laiah te
je dne 85. julija izvršilo s največjim sijajem. Udeležilo se ga je nešteto ljudstva. Ob dvsb je gasilno društvo iz Lei sprejelo kumico, gospico Marijo Cvenkelj. Pozdravil jo je gospod Franc Valja-vec ml. Nato je društvo sprejelo društva iz Begunj, Radovljice, Tržiča, Motenj, Ljubnegs, Krope in Dnpljan. Po popoldanski službi božji je gospod župnik Franc Bleivveis blagoslovil brizgalno. Pred blagoslovom je z navdušenimi besedami nagovoril društvo, veseleč se lepe sloge, ki kraljuje v njem in izražajoč željo, da bi ostalo vedno v podporo vasčanom, polno one ljubezni do bližnjega, ki jo priporoča sveta vera. Po blagoslovu je tajnik društva, g. Fr. Valjavec ml., pozdravil društva in se zahvalil častiti duhovščini, kumici in društvom. Nato je sledila zabava. Pri slavnosti je svirala godba gasilnega društva iz Krope.
* * •
Pri občinskih volitvah t Krškem so prodrli naprednjaki sijajno v vseh treh razredih. Klerikalci so se že celo leto pripravljali na naskok na to občino, pa so sramotno pogoreli. — Slava Krčanoml
Zemljevid »Slovenske Matice*. Pred končno ureditvijo zemljevida prosim vse prijatelje pravilnega nazivanja naših krajev, gora in rek i. t d., da bi .Matici" sporočili, kako se med ljudstvom imenujejo in kako se običajno pišejo sledeči krajiip. Na Kranjskem: Schoneck (1828 m) južnozahodno od Fužin na Gorenjskem, Eschaltal (309 m) južnovzhodno od Trbiža; Struževo (Stra-ževo) pri Kranju, Javorjev vrh (doslej Javerkov); potok Božna pri Polhovem Gradcu; vrhi: Pasi-rovan (sev. od Črnega vrha), Houšk (pri Drenovem Griču), Sop (pri Rakitni), Morat (od sev. Idrije), Klenoven vrh (sev. od Prapretnega Brda), Smrečec (jugovz. od Pokojišča), Sekorem (pri Ko-šani), Bagunc (južno od Male pristave pri Šmi-helu), Milonia (1098 m), Prinoh (pri Prezidu),1' Spigni v. (blizu D.), Pevknin vrh (pri Mrzli Planini) ; mlin: Lapavc M. (vzhodno od Idrije); grad Freudenau pri Selu; potoka: Lakavc (vzhodno od vasi Ravno in Koren, Dol.), Senuše (blizu Mraševa se izliva v Krko).
II. NaKoroškem: Pustritz nad Velikovcem (Pustica ?); Klanz pri Vetrinju (Erjave?); Gurlitsch,: Kurliče, Hornstein: Kretnorf; Unter-Klanz pri Sp. Dravogradu; Stehanik Gupf; Ebenvvein pri Sibe-ličah; Cimperc Gupf pri Labudu, Htibner Kogel vzhodno od Labuda, Zeil pri Labudu, Ettendorf, Krottendorf, Lambrechtsberg, Plestatten; — arzer Berg severovzhodno od Žabnice, Wagenbach (potok, ki se izliva pri Kokovem v Žilico).
III. Na (Štajerskem: grad Horberg (Pod-sreda); Lehn-Berg južno od železniške postaje Ribnica ob koroški železnici; Gallenhofen pri Slovenjem Gradcu ;severnoodDrave: Nabrad pri Gomji Kaplji; VVortischberg pri Svičini; Gru schenbergn pri Spičniku; Trautenburg pri Lu-Čanah; Altenbach pri Remšniku; Ober-Fahrenbach severno od Lučan; Karnerberg pri Lučanah; Gersdorfn pri Spielfeldu; Lind pri StraCu; Platsch, Altenberg, Zieregg, Steinberg, Ratscb, Sulz, Otten-berg pri Spielfeldu; Bayec, Sterglegg, Olatein, VVinggitz, Haag, Adelsdorf, VVuggau, Kitzelsdorf pri Ivnici; Altenbach južno od Ivnice, Heidenberg severno od Bistrice ob koroški železnici.
Dr. Fr. Ilešič.
Strajk v Ajdovščini. (Ravnatelj Amman strelja na delavstvo. — Delavci demolirajo tovarno.) V soboto popoldne se je vršil v Ajdovščini shod štrajkujočih delavcev. Udeležilo se ga je nad 600 delavstva. Govorili so dr. Mandič, Jaklič in drugi. Delavstvo silno razburjeno. Po shodu šla množica v sprevodu pred tovarno. Vratar v strahu pozabil zapreti vrata. Množica šla pred stanovanje ravnatelja Amrnana. Par otrok, ki so bili zraven, je vrglo kamenje v okna tovarne. Amman 6 krat ustrelil iz revolverja. Nekaj težko, več lahko ranjenih. Streljal tudi neki delovodja. Delavci nato razbili vsa okna na tovarnah in uničili razne naprave iz skladišč. Tovarna izgleda kakor demo-lirana. — Bilo bi prišlo še do hujšega, da nista mirila množice dr. Mandič in Jaklič.
Data v materinem naročju ubila strela. Strela je ubila v torek zvečer v Kronbergu v materinem naročju 10-mesečno dete, ki je ostalo koj mrtvo. Mati, ki je dete pestovala pri ognjišču, se je v tem trenutku zgrudila z detetom vred. V tem hipu pa je prišel v hišo njen soprog, ki je skočil k soprogi in jo jel i tresti. Dolgo časa je bila v nezavesti. Dete pa so mrtvo pobrali s tal.
Kača molsla kravo. Farmer John Besset v Georgetownu v Združenih državah, se je čudil, da mu ena njegovih krav, ki je dobro molzla, v zadnji čas ne daja več mleka. Vsak dan skoz zadnji teden, ko je prišla s paše, je našel, da je krava pomolžena. Čudil se je, kdo bi mogel biti, ki mu krade mleko. Napotil se je torej v bližino, kjer se je krava pasla, da pazi na lopova. Skril se je za neko skalo in čakal nanj. Čakal je in čakal, dokler ni prišel lopov — velika črna kača se je priplazila, se ovila kravi okol noge in jo začela sesati. Krava je mirno stala, ter pustila kači, da jo sesa, kakor da bi bila ista kako tele. Ko se je kača do sitega nasesala, odvila se je od krave in začela lesti nazaj v grmovje. Tu je pa Farmer Skočil ter s kolom pobil kačo. Krava videč ubito kačo, je začela mukati, kakor da bi jej poginilo tele. Žival je bila besna in je hotela gospodarja nabosti na roge, tako da je moral bežati.
Dinamit v sveči. V carinskem uradu v Bejrutu je vzbudila veliko pozornost ogromna sveča, ki jo je poslala neka ruska grofica v Jeruzalem. Ker je bila silno težka, so uradniki jeli sumiti,
da bi bila voščena. Po natančnem preiskavanju so dognali, da je bilo v nji 3 kg dinamita. Grška cerkvena oblast je bogajo obdarila uradnike, ki so odkrili strašno tajnost ter s tem preprečili razstrelitdv cerkve sv. groba.
Otrok a šestimi prati aa obeh nogah. Te dni je pripeljal Jakob Kamplet, kočar v Serovem (obe Šmarje okolica) svojega 3 in pol letnega sinčka larola v celjsko bolnišnico, kateri ima na obeh nogah po 6 prstov mesto pet. Otrok se ne more obnvsti, zsto ga je pripeljal oče v Celje, da mu nepotrebna prsta odstranijo. Zanimivo, da je vseh 6 prstov nepravilno zraščenik in ds je stopalo spredaj sicer nekoliko Strte, da pa površen opazovalec ni mogel na prvi pogled videti, da ima Karol šest prstov.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo ciKorijo!
Ivan Sohindler, Dunaj
jjt f «1     pošilja ie veliko let dobro znane stroje vsake J        vrste za poljedelske in obrtne potrebe, kot:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, Škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, viUe, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-Munice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, koUe za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. L d. Od seda) vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse priprave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje soda vode in penečih se vin' stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živine, železno pohištvo, železne b'a-gajne, šivalne stroje vseh sestavov, stkoje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih
Sgojlh, tudi na obroke, riki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti 1 Piše naj se naravnost: 94 SO—13
Mn Scelidlir, $mj 1U./1. Crdbcrgstrasse 12.
POSOJILNICA V RADOVLICI
Rezervne, naklada iznaia:
brez odbitka realnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
¿2- -\
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V4% ali z 1 Vo amortizacijo, na menice pa po 6' •:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
192-3
refiistrovana zadruga z sm&feniti poroštvom
s podružnico na Jesenicah
spreten hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
'o
Denarni promet ▼ letu 10081
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
oi 8. de 12. ure dop.
in
od 2. do 6. ure pop.
iivzeail nedelje pop.
Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Zahvala.
Odbor kranjska podruiniee slov pL društva se naj-iskrenejše zahvaljuje vsem, ki io pripomogli, da je veselica v prid Prešernove koče pri Jegliču na Selu tako krasno vspela. Zlasti se zahvaljuje gospej Antoniji Kalanovi ter gospodičnam Ivanki Jegličevi, Hermi, Mili in Nani Sirnikovi, ki so s posnemanja vredno požrtvovalnostjo nabirale prostovoljnih darov in dobitkov ter skrbele za olepšavo veseličnega prostora in ns dan veselice same z vso ljubeznivostjo postregle zbranim gottom, dalje gospem Filipini dr. Jančevi, Franji Megli če vi, Ivanki dr. Piklovi, Olgi dr. Pucovi in Alojziji Sirnikovi ter gospodičnam: Mirni in Reziki Finigarjevi, Pepci Gromovi, Milki Jegličevi, Danici in Vidi Eoblarjevi, Elzi Lukančevi pl. Saven burg, Meliti Levčevi, Stefi Meršolovl, Franici Paplerjevi, Eli Sterletovi in Minki Zalarjevi. Odbor si šteje dalje v prijetno dolžnost, zahvaliti se vrlemu društvu «81oga» iz Kranja, ki je s proizvajanjem krasnih komadov ieio obilo vspeha in poleg tega podružnici naklonilo vsoto 30 K. Zahvaljuje se gospej Anici Kunaverjevi za brezplačno uporabo veseličnega prostora ter vsem gospodom, ki so pomagali okrasiti omenjeni prostor. Zahvala velja dalje vsem, ki »o prispevali v denarju ali dobitkih, da je bil gmotni vspeh po voljen, ter vsem, ki so prihiteli na veselico, osobito Kranjcem, katerih mnogoštevilni nastop je vsem imponiral. Obnavljajoč zahvalo, prosi odbor vse udeležence, da delujejo po svojih močeh v prid Prešernove koče ter kliče vsem: Na veselo svidenje pri ofi-cielni otvoritvi Prešernove koče na Stolu v letu 1910!
Izkaz prostovoljnih denarnih prispevkov za veselico v prid Prešernove koče gg.: Piccoli 20 K, I. Stol 10 K; po 6 K: Bolča. A. Gričar, polkovnik Lukanc pl. Savenburg, Janko Mlakar, c. svetnik Iv. Murnik, neimenovana, I. Pečnik, Tom. Potočnik, dr. Iv. Svetina, Iv. Toporiš in dr. J. Voves; gdč. I. Kapeile 4 K; nadkontrolor I. Klemenčič H K; po 2 K: Ana Jane, V. Kokalj. Jos. Kunčič, I. Malanovič, K. Meglic, J. Pogačnik, I. Ravnihar, Fr. Strupi, Fr. Stirn, Jula Vovk, K. Windischer in mons. Tomo Zupan; A. Huth 130 K; po 1 K: Augustin, Belej, Chladek, Čehlov, I. Demšar, I. Dernič. Grilc, Iv. Kokalj, St. Košir, Mina, Petran, I. Schaffer, Jerca Svegelj, I. Tavčar, Teta, dr. I. Triller, Iv. Žark, L Zeleznik in 4 gospodje, katerih podpisi so nečitljivi; po 60 vin.: Gašperin in fantje; 60 vin.: Vekoslav Papler iz Doslovic; 20 vin.: Lenka, Polkovc in Tonejček.
Povodom nenadne smrti našega iskrenoljubljenega sinčka, oziroma bratca
Alojzija Rakovca
učenca II. razreda deške Ij. šole v Kranju
izrekamo tem potom za vse tola-žilne besede ob tej bridki izgubi svojo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo še za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu in posebno naraščaju telovadnega društva .Sokol" z ženskim oddelkom v Kranju, ki je podaril tako krasni venec in tako polnoštevilno spremil svojega brata k zadnjemu počitku. Srčna hvala vsemi
198        mm ostali.
Svarilo.
Ker se Je raztrosila govorica, da nameravam Jas svojo obrt prodati in nadaljevanje Iste opnstitl, svarim vsakogar, da kaj takega ne govori, ker bodem sicer preti Istemu kaiensko postopal.
196 Vinka Belec
klepar v Kranju.
Zlate »Milje: Berlin, Pariz, \m Iti.
Naboljše kosmetlčno
ZObOčistilno sredstvo
Jzdttovatelj
0. Stydl
'£j ubija na, Spltot.-SMtar.u/. 7
Večkrat premirano!
Glinaste peči
188 52-11
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze In druge glinaste Izdelke v vseh barvali, trpeine In cene priporoča
Avgust Drelse
■na in najvaftja tovarna po6i in ajlanstlh tednikov v LJubljani.
<P< Vy«"m/y 11 s\p^w^«a%^Vii *Vi<SiVs>^i'ol
Priloinostnl nakup za gospodinje ln neveste 1
600 ducatov zarobljenih rjuh brez siva.
150 cm širokih, 226 cm dolgih, zajamčeno platnenih, se oddajo radi nadprodakcije v jako dobri kakovosti po K 250 komad, v la kakovosti po K 2'80 komad. Najmanje se odda 6 komadov. Dalje ponudim:
4000 metrov platnenih ostankov ranljivih za najfinejšo telesno in posteljno perilo. Dolžina ostankov 10 do 80 metrov po 50 vin. za meter. Najmanje se odda 86 metrov. ■ajfln.J*«   6i*toplata«n« DsRMSt - feriasrik« 60/100 56/110 68/125 cm
10 —
18-— za tucat
K 6-50
Čisto platiBsa« brlaalka >■ possde
od K 4*— do K 6'— za tucat. Razpošilja se v solidni kakovosti privatnikom proti povzetju in vzame proti povrnitvi denarja kar ne ugaja nazaj. 152 2—1
Tkalnica za platno, H. Willig, Bronov ob Hetavi, Češko.
Od c. kr. naraestništva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov
L. Jandl
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Dopošljite nam torej takoj franko vade tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizge. 14 52—40
Slatino meščanstuo!
Dne 8. avgusta praznuje prostovoljno gasilno društvo v Kranju 30 letnico svojega obstanka. Kako občekorlstno ln neumorno Je delovalo društvo v tej dobi, ve vsakdo. Zato pa, slavni meščani ln hišol posestniki, okrasite ta dan svoja poslopja z zastavami, da starodavno mesto Kranj dostojno sprejme drage goste, kateri pribite Iz vseh strani prisostvovat temn pomembnemu slavju.
V prijetni nadl, da se slavno mečšanstvo odzove polnoštevilno temu pozivu, zahvaljuje se v naprej
19822       odbor prost, gasilnega društva o Kranju.
■ Bi H	i	
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!		
■ ■ ■	Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča	■ ■ ■
■ P	dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manuffaktnrna trgovina	■
■    ■ ■		■ ■ ■
Jranc Soüvait, sin - tjubljana v stari Soävanovi hiši na JKestnem trgu SI. 22.		
■ LI.....	80 48—23	■ ■ ■
Naznanilo preselitve trgovine.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da se nahaja moja
trgovina s      m\m in M]mW potrebščinami
z dnem 8. avgusta 1909 v g. dr. V.ŠtempiharJevl hiši št. 186/87 v Kranju na glavnem trgu nasproti manufakturne trgovine Franc Krener.
Ker se bodem potrudil cenjenim odjemalcem pri nakupu enakega blaga kakor v prejšnem v hiši št. 192 nasproti velikega vodnjaka tako tudi v sedanjem prostoru v vsakem ozira točno in solidno postreči, priporočam se torej za nadaljno blagohotno naklonjenost ter beležim s spoštovanjem
Janko Pollak.
KHaI* m P"to2uJq- da H'ma zabave, ta naj AUV1 - kupi pri meni     —.....—.....„„■■
pa bo imel lepo petje, smešne govore in tudi po-skočnice. Pri meni se dobe gramofoni vsake vrste in tudi ploiče na izbiro.
ficUlDOlllitii »tare in nove, vse cenejše ,    waaftM>1* ::   kakor povsod drugod.
Se priporočam 191 3—2
PiVel BizJaH- Hra»j$teVJ02.
Na debelo hi drobno!
Anton Mamic
KRANJ :: Glavni trg
največja zaloga galanterijskega, norlmber-Skega, modnega ln drobnega blaga ter Igrač
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih damskih pasov, modercev, rokovic, nogovlc, letnih čevljev, kopalnih čepic 1. t. d., pasov za gospode, srajc, ovratnikov, zapestnic kravat 1.1, d.
Velika zaloga slamnikov, klobukov in čepic za gospode in m i8-5 dečke
JCikrbtsiKof, palic, nogavic, sMlKi.t.d.alirbte!
Tovarniška zaloga otročjih vozičkov, potovalnih kovčekov (za Ameriko 1.1 d.), košaric, najboljših tržnih tašk i. t. d.
Velika iabera vsakovrstnega blaga sa kramarje v božja pota!
SJ Vse priprave za ribolovstvo! 53 Postrežba točna in solidna!
Ma debelo ln drobno!
uuuuuuuuuu
Električna gonilna sila.
Tovarna oljnatih barv, lata in firstža
Brata €bert
črkosUkarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
fin Mi a« a Miklošičeve ulice 6, JsjnvIjftM« nasproti hot.,Union*
Ustanovljeno 1842.    ■    Telefon 154.
.52—49
ODDDD0DDD0
fignola
164
52—8
Egubljana
Dunajska cesta štev- 13 poleg »Figovca"
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov, šip i. L d. Prevzema vsa v steklarsko obrt spadajoča dela po najnižjih cenah.
Prevzema vsa stavMnska ln umetna steklarska dela.
ftontiii m zahtevo zastonj.
Loterijska srečka dne 1. avgusta 1.1. Trst    54   7   JÍ2   19 65
Juž. Ameriko
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr 11 12 M-4»
Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provence, La Savoie, La Lorraine in La Touraine iz Havre v Newyork. ===== Najkrajia črta. ■ssasa
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska e. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu4.
58 42—26
Najmilejše milo za koio :: kakor tndl na pege. ::
uoi^t-v«.  mm povaod.
Tónnies
v Ljubljani
r>2-iH
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vaa ■troja za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brniškega sukna. — Naročila se izvršujejo po aajnovejiem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Specijalisf v Izdelovanju frakov li salonskih sokeil.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevani ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—22
5 62—50
jjjrtjji fcjHjn m Sjreajskem.
Rudolf Rus
urar v Kranju
WkW   poleg lekarne.
MaooVljeuo leta 1385.
Velika zaloga vsakovr nlh ur, zlatnine ln zrebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno ln ceno. Najnižje eene. —■—ene««      Priznano lzborno blago. mm......
Martinova cesta 20 £   £attff Martinova oosta 20
Postajališče električne cestne ^^SSSSgl      železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—2
LJUBLJANA ::: Zalagate!] društva o. kr. avstr. dri, uradnikov.
Bogata zaloga pohištva yaake vrste v mh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava za rila. Špecijallteta : Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroška postelja In vozički  po vsaki oenl.
hlodroel Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH Ume, prve vrste vedno v zalogi.
I a spalno tote oÀ 180 gld. naprej, I Divan z okraski. I
Oprave za Jedil* tete, tahua, predsobe, oele garniture.
Že toba: posteljah nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
ipooijaittete r nevestinih balah. Volni prostori, prh tllčno ln r /. nadstropju, čudovito poeenl za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
.......
161 10-10
(za privezati in pribiti na late, torej popolnoma varno proti nevihti)
ponudimo vsako poljubno množino:
Zarezane strešnike (prve vrste)
zidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, samotno
plošče za tlakauje cerkva, hodnikov i. t d.
F. P. VIDIC & KOMP. :: Ljubljana
Na zahtevo pošljem takoj cenike in prospekte brezplačno.
Zobozdravnlskl obotehnlškl
atelje dr. CilVard Glotočnik,
1 52—48
v Kranju
|e od 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago
vsaki dan in hidi]v nedeljo.
JOS. WEHL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove   ulloe   sat. 4.
Stifkno-netio Ii konstrakcljsko klliitviihntro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande stolpne križe, štedilnike i. t. d.
Špecijaliteta: 76 52-23
valjiöni zastori (RolJbaSken).
Šivalni stroji in kolesa
Tovaraiika sslogm
10 52-29
Iv. Jax-a v Iajubljani
Dunajska cesta 17 priporoča tvoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na lahteranje saitonj.
2 o
JBk
>
t m?
* IO tA
Zobotehnik
Zaloga vsakovrstnega
9 lesenega, železnega ® In poblazinjenega pohištva
? Ljubljani, r Kolizeje, m Marije Terezije cesti iL 11
5«y«
Oto.
je odpotoval do
do 31. aVjjnsia.
Naznanilo
ii 1
Mestna
Vyaa j|A1Ti|JAJ je obrestno merilo od vseh njej izročenih ndUUVlJlbl _- hranilnih vlog zvišala —
od 4% na 4%%
počenši z dnem 1. julija 1909. :: Vse narasle in nedvignjene obresti se pripisujejo dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. :: Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama iz lastnega premoženja :: Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev potrjenih pravil mesto Rldeuljlo z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo in poleg tega hranilnica sama s svojim premoženjem in
svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj okroglih m
■.....................................................' -     109.000 kron. ^^^^^
Tu je torej dana največja varnost za hranilne vloge, zato nalagajo c. kr. okrajne sod-dnije vse vloge od varovancev in škrbljencev le pri tej mestni hranilnici.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici
meseca julija 1909.
(ideja kenserejj «Oere&jcs».
Odgovoru urednik Lavoslav Uikui.
Jiasf mm ia usek Iv. Pr, Uatpitta v Kranju.