Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . , K 4*— poluletna . . četrtletna . . Posamezna št. 2'— 1*— 0-10 GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Št. 30. V Ljubljani, dne 24. junija 1910. Leto V. Država za uradniška stanovanja. Leta 1908. so se po predlogu dunajske vlade določili štiri milioni kron za uradniška stanovanja. Ker je način, kako se ta denar vporablja, splošno zanimiv, in ker se iz tega tudi delavci lahko’ poduče, kako naj bi se skrbelo za njihova stanovanja, pojasnimo tukaj celo zadevo. Denar upravlja ministrstvo za javna dela. Daje se na posodo samo zadrugam, ki imajo namen za svoje zadružnike-uradnike Pozidati zdrava in cena stanovanja. Pogoji so ti-le: 1. Zadružni deleži se smejo obrestovati kvečjemu po 4%. 2. Za zemljišče in za čas, ko se poslopje zida, posodi ministrstvo denar zadrugi brezobrestno. 3. Ko je dozidano, mora zadruga vzeti na posodo denar pri kakšni hranilnici na prvo mesto. Hranilnice smejo dajati samo do polovice vrednosti. Potemtakem je treba skrbeti še za drugo polovico. 4. Kar prejme zadruga od hranilnice, mora vrniti državi. Na drugo mesto se pa vknjiži država, ki da posojila do štirideset daljnjih odstotkov, tako da je potemtakem 90 odstotkov vseh sti*oškov pokritih. Za 10 odstotkov mora skrbeti zadruga sama s svojimi deleži, oziroma s kakim posojilom proti osebnemu jamstvu. 5. Državno posojilo je poceni. Zahteva se, in sicer šele, ko je preteklo četrt leta, odkar je poslopje pozidano, po 3% obresti in %% amortizacije. Dobrote, ki jih imajo torej uradniške stavbne zadruge od države, so zelo velike. Prvič more zadruga z majhnimi sredstvi zahoti velike stavbe, ker dobi brezobrestno posojilo za zemljišče in za to, da med stavbo P^Čuje podjetnike. Drugič ima zagotovljeno posojilo na drugo mesto do 90%. Denarni zavodi, ki dajejo na drugo mesto, so navadno precej dragi in pri njih se dobi kvečjemu do 75% vrednosti, torej samo 25r/ preko posojila na prvo mesto. Tretjič je pa državno posojilo zelo ugodno, ker se zahtevajo zanj samo trije odstotki obresti in pol odstotka amortizacije, tako da je dolg v dobro 50 letih plačan. Vzemimo si zgled! Stavbna zadruga hoče postaviti stavbo za 100.000 kron. Denimo, da stane zemljišče 16.000 kron in da se vrhu tega za čas stavbe potrebuje 30.000 kron; to posojilo je brezobrestno*. Na obrestih po 5% ima torej zadruga 1800 K dobička. Ko je stavba dodelana, najame zadruga pri kaki hranilnici posojilo na prvo mesto, ki znaša polovico stroškov 50.000 K; tako posojilo se dobi v Ljubljani po 4% do 4%%. Obresti znašajo torej 2250 do 2375 K. Država posodi na drugo mesto do 90% cele stavbne svote, torej 40.000 K po 3%; obresti znašajo torej 1200 kron; amortizacija po pol odstotka znaša 200 K. Ko bi zadruga najela drugo posojilo pri kakem denarnem zavodu, bi ne dobila nikoli tolike svote in vrh tega v naših razmerah izlepa ne pod 5%%. Četrt leta je pa državno posojilo še brezobrestno. Tudi tukaj pride zadrugi v prid 550 kron. Ostalo svoto mora pokriti zadruga s svojimi sredstvi, zlasti z deleži, ki se ne smejo obrestovati nad 4%. Recimo, da ostane celih 10.000, da se torej dobiček 2350 K, ki se je napravil pri stavbi ne vpošteva zanjo, marveč ostaja na razpolago zadrugi, potem je treba plačevati 400 kron daljnjih obresti. Potemtakem se mora za hišo, ki stane 100.000 K, plačevati obresti 2250+1200+400 kron — 2850 K in 200 K amortizacije; skupno torej 4050 K. Povprek se morejo vslod tega stanovanja oddati tako, da nese hiša čistih 4%, na vsak način ceneje, nego more kak zasebnik zahtevati od kapitala, ki ga je vložil v hišo. Tudi za delavska stanovanja moramo najti podobno pot. Treba je pa dvojne izpre-membe. Prvič mora biti redno mogoče zidati hišice, ki preidejo v last delavcem. Uradniško stavbno društvo ne zida rodbinskih hiš; stavbe, ki jih zgradi, ostanejo za vedno njegova last. Drugič ne kaže, da bi država posojala na drugo mesto, ker bi se za to zahtevala preogromna svota, marveč država naj bi samo prevzela jamstvo za posojilo na drugo mesto. Z njenim jamstvom bi se posojilo lahko dobilo pri hranilnicah. Vrh tega naj bi pa s podporami omogočila stavbnim društvom podeljevati svojim članom polajšave pri posojilih. V sedanjih razmerah, ko za letošnje leto grozi primanjkljaj najmanj 70 milionov kron, se more pa od države pričakovati le malo. Zato morajo poseči vmes dežele in občine. Delavci v državnih podjetjih, n. pi\ v tobačnih tovarnah, morajo pa na vsak način že zdaj zahtevati, da država zanje vsaj toliko zaskrbi glede na stanovanja, kakor je že za uradnike.1 J. S. z. Skupina paznikov prisilne delavnice v Ljubljani. Dne 16. junija so zborovali pazniki ljubljanske prisilne delavnice v S. K. S. Z. na shodu, ki sta ga sklicali podpredsednik trgovske in obrtne zbornice Ivan Kregar ter načelnik J. S. Z. dr. Ivan Zajec. Shoda so se udeležili vsi pazniki, razven onih, ki so bili službeno zadržani. Na shodu je bil razgovor o razmerah v prisilni delavnici. Govorila sta sklicatelja shoda Ivan Kregar in dr. Ivan Zajec ter priporočala paznikom, da se v sVrho strokovne izobrazbe in izboljšanja službenih razmer naslonijo na J. S. Z. To misel so zborovalci navdušeno in z živahnim pritrjevanjem vsprejeli in soglasno sklenili, da se ustanovi skupina paznikov, ki pristopi k J. S. Z. Skupino so takoj nato ustanovili in izbrali odbor. Pristopili so k njej vsi navzoči pazniki z zagotovilom, da bodo zbrali v J. S. Z. vse paznike. Dr. Ivan Zajec je poudarjal na shodu, da pozna dva stanova v deželi, ki sta socialno velike važnosti, o katerih se pa ne 1 Vzorna pravila za stavbena društva, vse potrebne tiskovine in knjige in razna navodila se dobe pri dvorni in državni tiskarni na Dunaju za nizko ceno. Carska zločinstva. (Dalje.) »Moje edino dete je, nerad jo silim k zakonu,« ugovarja Festul. »Ali ste vi Rimljan, Mark?« reče Milvij in skoči pokonci, »ali ste grški oče v tragediji1)? Pomislite: vi bodete tast Scevije-virn zakladom in kupili bodeta zeta Milvija! Vaša hči se bo kmalu utolažila; z zlatom Ib svilo zvabim vsako žensko, tudi ona ne bo zaostajala./. Festul zmaj*: je z glavo. »Vi ne poznate Metel e,« reče in vstane. »Toda, pridite; poučiti vam hočem o zadnjih sto mošnjah se-sterc, ki mi jih je poslal Scevij.« »In ki so mi bile ukradene od moje gotovine; šepeta Milvij na tihem. »Čas je, da doseže ta smešna igra svoj konec, preden hi e bebec postavi na beraško palico.« V. Isto solnce, ki je obsevalo Festulov vrt s svojo zlato svitlobo, sije tudi v veliko so- ‘) Tragedija = žaloigra. Žaloigre J°le so se razvijati na Grškem, za Eshilom, Sofoklejem, Evripidom. V žaloigrah opeval pesnik osodo slavnih, velevažnih mož in Junakov. liano kraljeve palače v Rimu. Zapravljivo krasno je uravnano vse v tej dvorani; in v krasoti na vonjavnem vrtu najdražjih cvetlic v raznih posodicah, stoji postelja iz dragocenega lesa in na postelji leži gospa. Gospa, ki je stara okoli 40 let, jo veličastne lepote. Kakor je vse okoli nje lepo, tako je tudi na njej vso lepo in okusno opravljeno. Gospa ta je Agripina, imperatorjeva mati, vdova pokojnega Klavdija. To je prva žena v kraljestvu, katere moč je pri množici bolj v čislih nego Neronova. Pred njo na blazinici kleči Epiharita, prijateljica in bralka cesarice. Tudi ona je bogato opravljena; kajti njena gospa rada vidi krasoto tudi na drugih. Bralka drži v roki zvitek, na katerem je napisana žalostna E s h i 1 o v a1 igra in bere visoki gospe j. Toda nekaj časa sem sc vidi, da je Agripina zelo razmišljena; njen vedno živi duh se peča menda z drugimi mislimi. »Dosti!« reče, ko ravno preneha Epiharita. »Čemu mi je izmišljena, ako smo mi sami igralci v resnični igri? Epiharita, jaz nisem zadovoljna, bojim se, bojim. Od si- Eshilova igra = žaloigra, kakor zgoraj omenjeno. noči, tako govorica, neki biva moj sin skrivaj v Rimu, akoravno je šele danes naznanil svoj prihod. V eni uri se prične slovesni obhod. Ze se gnete malodušno in hlapčevsko starešinstvo v prestolno dvorano; že sprejema Neron svoje prijatelje, prej nego se mu zdi vredno, da pozdravi kot cesar rimske očete; zame, svojo mater, nima le enega kratkega trenotka! Lizuni in napihovalci so dosegli svoj namen, odvrnili so ga od mene, in — Epiharita, zaupala ti bom: ako je že tako daleč, da pride očitna, neraz-rušljiva razprtija med Neronom in menoj; ako je deček znal pretrgati vez pokorščine, s katero ga spi*avljam nase; ako čuti, da je prost materinega posilstva, — potem pride nanj sramota, da se je udal tej vezi; potem bo zardel, ko me bo videl — in se me bo tako dolgo sramoval, da bo ista roka, ki je dala strup Britaniku in poslala Oktavijo v smrt, umorila svojo lastno mater. Toda, še ni uničena moja moč,« govori dalje in se zravna pokonci. »Ako Neron ni prišel k meni, je materina dolžnost, da poišče sina. 'Pokliči moje gospe, Epiharita, daj mi ba-greni plašč; grem v dvorano, da pozdravim cezarja.« (Dalje prihodnjič.) omenja mnogo. Ta dva sta bolniški sti’ež-niki in pazniki prisilne delavnice. Čas hiti in vsak dan prinese novih zahtev na polju bolniške oskrbe in prisilne vzgoje. S tem rastejo tudi zahteve, ki jih stavijo socialni zavodi na strokovno izobrazbo in moralno ukrepitev onih stanov, ki so glavna opora pri izvrševanju najplemenitejših socialnih dolžnosti moderne družbe. Mi hočemo imeti izobraženo strežništvo, hočemo imeti strokovno izvrstno kvalificirane paznike; saj je težavna njih služba, odgovornost velika, in uspehi teli zavodov so odvisni nemalo od strežnikov in paznikov. Ako hočemo izvršiti potrebne reforme prisilne delavnice, če hočemo izpeljati, kar nam nudi in veleva moderna socialna veda, ne bomo mogli tega nikdar izvesti, ako se ne bomo mogli zanašati na dobre paznike. Jasno je, da je treba za paznike tudi v strokovnem oziru kaj storiti. Najkrajša in najzanesljivejša poit je pač pot samopomoči. Pazniki rabijo organizacijo, ki bi jim oskrbovala strokovno izobrazbo in nobenega dvoma ni, da bo dobra in modrena strokovna izobrazba prinesla paznikom tudi boljše službene razmere. Tudi paznik je družinski oče, ki želi in hoče preživeti nekaj ur v sredi svoje družine. Paznik bodi sodelavec ravnateljev v prisilni delavnici, med obema vladaj razmerje, ka-koršno zahteva plemenita naloga — vsajati prisiljence, katerih žalosten položaj vzbuja v srcu človekoljuba največjo pozornost in mnogo ljubezni. Po shodu je predsednik skupine izrekel dr. Zajcu toplo zahvalo za poučen shod, obetajoč, da se bodo vsi pazniki ravnali v smislu njegovih izvajanj, kar bo v korist paznikom in zavodu samemu. Ni dvoma, da bo skupina paznikov dosegla veliko uspehov za paznike in zavod sam. Skupino J. S. Z. so ustanovili dne 15. junija v Šturjah pri Ajdovščini. Pozdravljena! Pozor na'dMSVsko Mladino, Tonfe Kristan se baha, da je proti »klerikalni reakciji« v Idriji že organiziranih v idrijski mladeniški zvezi 300 članov in želi takih organizacij tudi za Zagorje, Jesenice, Ljubljano in njeno okolico. Opozarjamo naše organizacije, naj posvečajo nekoliko več pozornosti, kaj da delajo socialni demokratje pri snubitvi mladine. Na naši strani, osobito v delavskih krajih se mora posvečevati mladini še večja pozornost, kakor do zdaj in kar je glavno: Že mladina naj pristopa k »Jugoslovanski Strokovni Zvezi«. Sava. Delavci in delavke, v nedeljo, dne 26. junija vsi na Javornik, kjer bode političen shod, po shodu pa ustanovitev J. S. Z. za Javornik. Na shodu govorita dva poslanca, g. dr. Janez Ev. Krek in g. Janez Piber. Shod se vrši pri Vodičarju, pričetek ob pol 4. uri popoludne. Litija. Litijski delavci in delavke! Ne spijno več, — ker zbudili smo se iz dolgega spanja! Organiziranih nas je že d 6 150 v litijskem k. s. izobraževalnem društvu in tudi plačilnica J. S. Z. bo kmalu prekoračila število 70. Vsako sredo imamo delavske večere, kjer se seznanjamo z raznimi delavskimi problemi. Tudi nekaj shodov smo že imeli. Pred kratkim nas je obiskal naš vrli poslanec dr. Zajc in nam na shodu pri Pu-geljnu lepo pojasnil delovanje S. Z. S. v deželnem in državnem zboru v korist slovenskemu delavstvu. Uvideli ste, da le ona nam more clopomoči, ker hoče, kar je že pokazala in ima v sebi 'edino moč in žilavost. Zato se je bomo pa tudi s celim srcem oklepali in zanjo borili. Tudi nam je omenjeni naš delavski prijatelj očrtal J. S. Z. in važne izgovore in pomisleke jasno zavrnil. Do sto delavcev si je navdušeno vtisnilo lepe besede v svoja srca in v kratkem že bodete gotovo več slišali o lepih in večjih uspehih združevalnega gibanja. Le naprej po jasno začrtani poti. Delavski pozdrav. Litija, 16. junija. Ta teden je zašel po dolgem času k nam zopet oni zagorski Čohal, ki je pred leti naše delavstvo pustil na cedilu. Zbral je v gostilni »pri pošti« 6, štej: šest mandeljcev somišljenikov. Kajpak jim je razlagal svojo rdečo modrost. Toda njegovim backom ni šlo v glavo. Dva, ki že zdavno poznata njegove otrobe, sta se rajši s kvartanjem vpričo njega zabavala, on pa ju je moral gledati srepo in končno priti do zaključka, da bo boljše svoj prihod napovedati ob času izplačila, ko bode mogoče ljudem denarce v gostilno nesti, ako hoče še kaj več poslušalcev-kvartancev pred sabo gledati. Gospod Čobal, le pridite 'še k nam, toda rajši prinesite mesto zagorskih otro- bov par lepih kvart s sabo — Vas bodemo bolj veseli. Samo pazite, da ne bodete ope-tovano »osušeni« po »štefletencugu« domu vandrali. — Lilija. Pri nas so v topilnici jako slabe razmere nastale. Delavcev manjka — toda kje se naj dobodo, to je težko vprašanje. Mnogo je domačinov, ki so izvrstni delavci in bi radi delali — toda gospodje »šefi« so tako »kšajt«, da rajše gredo na Hrvaško in Štajersko iskat slabejših delavcev, jim vožnjo som in nazaj povrnit ter plačevati po 4 krone na dan, kakor pa dobiti in plačati vztrajne, krepke in pridne domačine z 2, K 40 vin. do 3 K na dan. No, in pri tej brihtni špekulaciji imajo še to smolo, da jim ti črez 14 dni domu uidejo. Kajpak, da imajo nekateri gospodje v kancliji strašansko »lušt« do rajžanja na stroške naše revne topilnice, ki nima denarja, da bi delavcem vsaj za 10 vinarjev povišala dnevnino. Gospodje, le še tako naprej! Želimo Vam še več takih pohodov in izidov. Samo glejte, da v kratkem ne izgubite še to betvico domačinov, ki Vas še pokonci drži. Čudno se nam zdi, da g. ravnatelj ne uvidi tega. Ni čudo, ker le grbasto in hromo modrost uradnica I. posluša. Litija. V naši topilnici si dovolijo nekateri višji gospodje malo surovosti napram delavcem. Toda kratko rečeno, kaj takega ne bodemo dolgo trpeli. Tudi se večkrat zgodi, da nekatere neljube osebe brez pravilnih vzrokov odpuste. Ni čuda, da se lahko z nami tako dela, ker vidijo naši generali, da smo še premalo organizirani. Zato pa le pristopite v obilnem številu v J. S. Z., ki nam nudi poleg drugih reči tudi krepko obrambno varstvo. Spametujmo se vendar enkrat, — če ne, se bo z nami še bolj pometalo. Litija. Pri nas predilničarjih »kolen-cari« in zabavlja zoper J. S. Z. in krščansko delovanje organizacije neki dolgokraki in po prajzovsko ter čobalsko brihtni možicelj. Toda svetujemo mu, da le naj utihne, sicer se mu utegne res enkrat skolencariti v naši tovarni. Kaj se bo »kunštval« zoper nas, litijske predilničarje, tak, ki se je od nas tega naučil, kar še sploh pametnega ve. Smrdeče cvetke. Socialna demokracija za morilke. »Tonetov« »Naprej« piše: »da je marsikak detomor razumljiv in oprostljiv«. Viš, Tone, kaj tako neumnega še nisi zapisal, kakor ko si to zapisal. Poglej! Z marsikom, ki si mu uničil obstanek, si skregan. Kaj, ko bi te kdo teh zato zadavil. Mi bi rekli, ni storil prav, človek ni mlad maček, ampak po tvojem bi bil tak umor razumljiv: jeza, strast, to so vsi taki momehti, ki spravijo človeka, da mu hipoma zatčhini um. Ali bi ti bil'o všeč, če bi tvoj morilec za to ostal nekaznovan. Seveda, rabimo to le kot primero, ker resnično ti privoščimo še zelo, zelo dolgo življenje, rabimo jo pa zato, ker se mora tebi vsaka reč lepo domače povedati, da jo razumeš. Papova Tone Kristan še vedno vleče na dan. Viš, Tone, to je od tebe zelo, zelo neprevidno. Poglej, mi že dolgo popolnoma natančno znamo, zakaj da nisi več strokovni socialnodemokraški tajnik, ampak zapisali stvari, ki ti gotovo ne bi bila ljuba, nismo. Sicer se pa še lp.hko zgodi, da pričnemo stikati za tem, zaka,j da ne romaš več vsako nedeljo po shodih izven Ljubljane, ker to ravno tako dobro znamo, kakor znaš ti to sam. Rejc se Tonetu tudi smili. Mož je bil namreč obsojen v Ljubljani na smrt, ker je vrgel v Idrijco svojo ženo, s katero je ravnal tako, kakor ne dela niti svinja z mehom. »Slovenec« je suho povedal, da je bil Rejc socialni demokrat, mi tega še omenili nismo, ampak cela Idrija se je krohotala, ko je Čula, da se Tone celo ne upa odgovarjati za Rejca, češ, da je,Filipič v porotni dvorani povedal, kakšno je bilo itejčeVo raziherje nasproti socialni demokraciji. Seveda je povedal, namreč da je bil član »Unije«, predno je odšel na Prusko in da je hotel zopet vstopiti, ko je prišel nazaj. Nič ne dč, da ga je označil Filipič za simulanta, glavno je, da je bil Rejc organiziran socialni demokrat, česar vse zvijanje ne izbriše, kakor tudi nič ne pomaga, če Tone tisočkrat zatuli svoj priljubljeni laže, o katerem še sam ne zna, kdaj ga je izustil in kdaj da ga zapiše. Na smrt obsojeni Rejc je bil socialni demokrat, ki je po idrijskih oštarijah ponavljal, kar ga je Tone učil, doma pa pretepal svojo ženo, ko se je navzel Tonetovih naukov o svobodni ljubezni. Tako je in nič drugače ni bilo; Tone pa zdaj iz hvaležnosti ubogo, na smrt obsojeno žrtev Tonetove svobodne ljubezni zmerja z analfabetom, ki ni znal ne pisati, ne brati. Tone, to ni lepo od tebe, da zmerjaš »sodruga Rejca« tako neelegantno. Tobačno delavstvo. Za stare penzijoniste in penzijonistovke. Znano je našim bravcem in bravkam, da niso bili deležni povišanih penzij stari pen-zijonisti. Naša organizacija je takoj posredovala pri finančni upravi za stare penzijoniste. V Ljubljani smo sklicali več sestankov in shodov vpokojenega tobačnega delavstva in vposlali finančnemu ministrstvu in glavni direkciji več prošnjd po poslancu Gostinčarju. Akcija za vpokojeno tobačno delavstvo je bila uspešna. Finančni minister Rilinski je namreč naznanil v svojem govoru dne 22. t. m. ob proračunski razpravi, da postanejo stari penzijonisti in penzijonistovke deležni zvišanih pokojnin! najkasneje 1. oktobra. Iz proračuna tobačnega monopola za leto 1910. objavljamo sledeče številke: Izdatki tobačne uprave so proračunani za leto 1910. na 106,875.500 kron, torej letos za 9,939.100 K več kakor lani. Med izdatki so najprej vračunani upravni stroški, ki znašajo za leto 1910. 5,182.100 K, torej za 262.100 kron več kakor za leto 1909. Od teh 262.100 kron dobe 46.030 K nekaj novi nadzorniki in pa nekateri poslovodje, vratarji in sluge, katerim se je uravnala plača. Nadalje dobe od te vsote 46.200 K tisti, ki se jim je izročila uravnava vseh zdravniških stroškov in, prenesitev istjh,.na erar., Različni potni An. selilni stroški novih nadzorovalnih organov so proračunani na 40.000 K. Poprava različnih poslopij 94.800 K. Stroški za nakup tobaka in plača delavstva so proračunani na 97,110.000 K. Od te vsote dobe delavci 28.800.000 K. Delavstvo dobi za leto 1910. 1.430.000 K več kakor za 1909., ker se mu je za to vsoto povišala. Za jetične delavce se je letos vzelo 40.000 K v proračun. Od leta 1909. dobe delavci, ki imajo 10 službenih let, tri dni dopusta; oni, ki imajo 20 službenih let, pa šest dni dopusta. Velik napredek na polju higijene se je napravil z zavetišči za dojence. Kjer jih še ni, se bodo v kratkem zgradila. Velik napredek v prid delavstvu se je izvršil tudi s tem, da je prevzel erar poplačitev vseh zdravniških stroškov, medtem ko so dosedaj bolniške blagajne 25% plačevali. Stroški pri prodaji tobaka so proračunani za leto 1910. na 3,173.400 kron. Izvanredni stroški, so proračunani za leto 1910. na 1,410.00Q K. Od leja .1900 bilo tudi mnogo siromaških družin z majhnimi otročički. Res solze so marsikaterega polile, kdor je videl na cesto vrženo siromaštvo. Pa komaj je en mesec pretekel, odpovedalo je nad 50 samih pridnih in močnih rudarjev svoje delo, in ako bo to tako naprej šlo, slišati je, da bo še mnogo mladih rudarjev odšlo, ker si ne marajo v tukajšnih jamah svojega zdravja pokvariti, ker tukajšne jame so za krodo-dile, ne pa za človeka! Rudar, ki tukajšnih jam ne pozna, ne more verjeti, kako lahko si delavec za vedno svoje truplo pokvari. A kaj je podjetniku za enega delavca, saj je pri bratovski skladnici zavarovan, ako se bo pohabil, mu dajo pa penzijon ali ga pa na cesto postavijo in potem se more pač to-ževati za svoje pravice, kakor imamo ravno sedaj nekaj takih slučajev. Žalibog, imamo može pri bratovski skladnici in imamo delavske zastopnike, pa vsi ti možje ne ganejo z nobenim mezincem, je prav tako, kakor se je nčkiTh‘ož,'!kateri'je:žd obdlHo izvoljen, iz-rhžilf -štetin' sebeb moire 'človek najraje imeti! To je res mož, kaj? S. k. izobraževalno društvo Zgornja šiška priredi v nedeljo popoldne, 26. t. m. v Zgornji šiški v Zajčevi gostilni veselico. Krščansko-Socialno delavstvo pohiti mnogoštevilno k veselici, ker je v društvu organizirano tudi lepo število našega delavstva in mlado, prepotrebno društvo zasluži vsestranske podpore. Selo. Izobraževalno društvo na Selu opozarja vsa cenjena društva, prijatelje in somišljenike, da priredi dne 3. julija t. 1. vrtno veselico. Prosimo, da že sedaj vsak po možnosti agitira, da bo udeležba sijajna. Natančen spored objavimo. Komet. Veliko se piše o raznih kometih in drugih, nam delavstvu nasprotnih prikaznih. Tudi v ljubljanski predilnici nismo ravno zadnji s kometom, ki ima pa namesto repa predolg jezik. Že nekako pred štirimi leti smo izročili gospodu ravnatelju prošnjo, v kateri smo navajali neko osebo zaradi grdega obnašanja in govorjenja, da naj se temu stori konec. In res bil je uspeh, a le za malo časa. Ker pa takrat nismo pisali za javnost zaradi tega, ker smo bili še premalo organizirani. Danes nam pa ni treba nič več skrivati, kdo nam dela krivico. Neki rdeči preddelavec A. Brajer dela posebno delavkam toliko krivice z raznimi grdimi besedami (ki se jih sramujemo opisati), da je že preveč našega potrpljenja in solza. Mi smo organizirani in z organizacijo hočemo ustaviti solze, braniti našo delavsko čast nasproti ljudem, ki je njih geslo: Želodec jo naš Bog. — Omenili smo že, da smo organizirani, in sicer v strokovnem društvu, in zadnji čas se delavstvo organizira v najbolj potrebnem in koristnem društvu v Jugoslovanski strokovni zvezi. Da se pa tudi proti tej organizaciji dobijo nasprotniki, to je že preveč. Posebno se odlikuje s protiagitacijo neka odpadla delavka Urša R. Za danes samo kratko: a) Ako se v strokovni organizaciji ljubljanske predilnice denar ne meče proč, si morebiti nasprotnik društva; b) delavke morejo biti vse tako zanikane, kakor je omenjena Urša ali drugi komet; c) škodovati posamezni osebi ali skupni organizaciji je hinavščina in strah proti samemu sebi. — Toliko za danes. In ako ne bode še konca pri teh dveh kometih, ne bomo več molčali in prikrivali srd, ki raste od dne do dne nasproti izdajicam ? ... Sava. Zadnji »Naprej« laže na najostud-nejši način o nekem odborniku skupine Jugoslovanske strokovne zveze.« Z imenom na dan! Ako dokažete, da niste lagali, dobite lepo nagrado. Pravite, vsak pometaj pred svojim pragom; no, socialni demokratje jako dobro pometate, pa namesto z metlo, z ženami, ko jih mečete čez prag. Ako hočete, Vam mi v prihodnji številki postrežemo z imeni. Jesenice, Gospodo okoli »Rdečega Pra-porja« si je lotil grozen strah. Pravijo, da se klerikalci pridno gibljejo na Jesenicah. Kaj moremo za to, če delamo škodo socialnim demokratom, ker jih delavstvo zapušča ter prestopa v naše vrste. Jako jokajo, ker naše društvo napreduje. Ali delavstvo iz-pregleduje. Repenčijo se na g. zdravnika in deželnega poslanca Zajca, ker hodi na Jesenice. Pa g, dr. Zajc ima srce za delavca ter dela veliko brez vse plače. Ne vozi se pa na Jesenice v drugem razredu, kakor se je vozil n. pr. g. Ante Kristan v Tržič. Zaradi tega jih pa tako boli, ker dr. Zajc in Skubic ne delata za denar, kot tisti, ki imajo glavno besedo pri socialni demokraciji. Kar vsaka številka »Napreja« in »Rdečega Pra-porja« prinaša v jeseniških novicah, da, strokovno društvo propada. Jeze se posebno nad tem, ker naša društva dajejo podporo v bolezni, ker tega pri socialnih demokratih ni. Za naše krone prav milo zdihujejo. Le mirni bodite, pa za svoje kronice se malo pobrigajte. Ker mi nimamo navade, da bi za člane agitirali po časopisih, pa naši rdeči ta posel opravijo. Kadar napadajo stimkov-no društvo, takrat vselej več članov pristopi k našim organizacijam. ,Le tako naprej; ne bodete še pili pogrebščine po našem strokovnem društvu. Koliko pa vaša društva, ki toliko delavcem koristijo, dajejo podpore v bolezni? Gospoda okoli »Rdečega Pra-porja« in »Napreja«, ali se še spominjate, kako ste nas napadli zaradi Pušavke, ko smo jo podpirali v bolezni in ob smrti ipoža? Kako pa vi podpirate ženo, kateri so moža v deželno bolniŠhiPd pdpeljali? Ko bi od socialnih demokratov. živela, 'bi morala, kmalu umreti. Prej 'je bil dober, ko je delal, a sedaj jih več ne poznate. Le z napadi in vašimi lažmi na dan, potem opišemo ta slučaj natančno, ki je za rdeče bratce precej popopran. Prometna zveza. Naznanilo vsem članom »Prometne zveze«! Članom »Prometne zveze« se daje na znanje, da je za mesec julij plačati 15 smrtnih slučajev, a 5 vinarjev za sledeče umrlp člane: 1. Jožef Schilder, Floridsdorf. 2. Wil-helmine Kieber, Feldkirch. 3. Mathias Ei-chinger, Bischofshofen. 4. Franc Walwoda, Line. 5. Katarina Angerer, Neuliofen a. Kr. 6. Anton Buchinger, Gaisbach. 7. Alois Hiir-kel, Dunaj, S. ž. 8. Lorene Lukanič, Škofja Loka. 9. Frančiška Mohar, Zatična. 10. Leo-poldina Peschek, Dunaj. 11. Ivan Arlang, Lienz. 12. Jožef Hlinka, Mistelbach. 13. Anton Brendtner, Št. IIj. 14. Franc Miicke, Flo-ridsdorf. 15. Jožef Mayer, št. Ilj. — Torej skupno je plačati za 15 umrlih članov 75 vinarjev. Z udnino 1 K 45 vin. , Ljubljana, dne 2Q. junija 1910. K o 1 e š a, tč. predsednik. Prva zastava »Prometne zveze«. Krajevna skupina Jfedlesec pri Dunaju »Prometne zveze krščanskih železničarjev v Avstriji« je prva med vsemi v celi državi, ki si je omislila svojo zastavo. Zastavo bodo cerkveno blagoslovili 18. avgusta na cesarjev rojstni dan ob navzočnosti številnih pristašev. Zahvala. Podpisani izreka slavnemu vodstvu »Prometne zveze« za mu podeljeno vsoto 200 kron kot odpravnino (mrtvaščino) za njegovo umrlo nepozabljeno soprogo Ano Kralič kakor tudi vsem onim, kateri so izkazali sožalje, izrekam naj iskrenejšo zahvalo. Ivan Kralič. Ljubljana, 18. junija 1910. Z Bohinjske proge. V nedeljo, dne 26. t. m. priredimo kršč. soc. železničarji veselico s sledečim sporedom. Zjutraj ob 7. uri sv. maša na Bohinjski Beli. Ob 9. uri odhod v jamo pod Babji 'Zob. Popoldne ob 3. uri veselica, igra in potem prosta zabava v ho-telu Babji Zob pri kolodvoru. Opozarjamo vse naše somišljenike in prijatelje na izlet v jamo, ker ta jama je velikega pomena. Vstop v jamo je ta dan prost, le voditelju bo treba kaj dati. Vabimo Vas, da se v obilnem številu udeležite te naše prireditve. Kdor bi slučajno ne dobil vabila, naj ga to nič ne ovira. Torej v nedeljo 26. t. m. vsi naši somišljeniki na Bohinjsko Belo, ne bo Vam žal. Dne 3. julija pa se bomo zbrali v Bohinjski Bistrici, kjer bomo imeli shod. Na shodu bo poročal gospod državni poslanec Crostinčar in pa naš gospod deželni poslanec Ivan Piber. Shod obeta biti mnogoštevilno obiskan. Vabimo Vas že sedaj vse naše somišljenike iz cele Gorenjske in pa tam iz baške doline. Somišljenike iz Bistrice pa opozarjamo, da do tačas vse potrebno ukrenejo. Somišljeniki železničarji! pridite v obilnem številu, pripeljite seboj tudi svoje soproge. Kdor še ni videl krasnega Bohinja, ima sedaj priložnost, ne bo Vam žal. Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč“. Čim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo. '■t ta je prijatelj naš pravi, Ki nas krepi, Da smo čvrsti in zdravi! . tlibnds 39J •• >•/ iii ifin.c'jisirmvh 1 !. Krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40. „ „ 4-80. Naslov za naročila: ,,FL0RIAN“, Ljubljana. Svarilo pred ponaredbami. F™"1! g f\. ZIBERTI U 3 LJUBLJANA 3 B PREŠERNOVA ULICA a PRIPOROČA SVOJO VELIKO U r ZAL0Q0 ČEVLJEV g H DOHAČECiA IZDELKA. Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup Vsled tega gledam edino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manuiaktur-nega (gvantnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužifi tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica 5, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke so: Pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena ulica V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi = 038“ Pazite natančno na “SSJ1 K2T ———————— -ggjj imenovane tvrdkel -tagg Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto 50 °/o prihranite - stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, mn£, zdravje dosežete in ohranite, ako pijete ® SLADIN 83 Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno vlekami irnujlzraven rotovža IILjlUHjil ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. tvo v Liljani Kongresni trs It 10 ^g- zadruga z om. por. Kongresni lr{ $1.19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po i3U°lo, to je: daje za 200 kron 9 kron ====== 30 vinarjev na leto. ....... .......... Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni davek plača hranilnica saia. Halsijinlft prilila za stedenle. Kanonik A. Sušnik I. r„ podpredsednik. Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik. iiiidiifitiiia E=1E^|H|^3C Velika zaloga! Nizke cene Radi velike zaloge znatno znižane cene!!! Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i. t. d. Velika izbira drobnega in modnega biaga: rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenju mont gramov ter drugih risb. - Primerna darila za godove in druge prilike - Priporoča se z velespoštovanjem L, Ljubljana, Mestni trg 18. Gričar & IHefač » Ljubljana - Prešernova olica št. 9 priporočata svsfo najue£$a> zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečfee m otroke :: IlOUOSfi :: j o konfekciji za dame ] n Pozor slov.delavska društva! Kupujte svoje potrebščine ppl znani in ppl« ponoeljivi domači manufaktupni trgovini JflfiKO ČESNIK (ppl ČeSnlku) LrtJUBLkdApA Liinganjeva uliea - Stritarjeva uliea v kateiu dobite vedno v veliki izbeni naj-novejše blago za ženske in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. = Cene najnižje. ===== jj i Milil, na Niaii BImsiis In mmslie nesle priporoča sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 0 steklenic 1 krono. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , 0 steklenic 2 kroni. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., 0 steklenic 2 kroni GO vin. Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin. Mazilo zoper pege, lonček 1 K. Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škatljica 50 vin., večja 1 K 20 vin. Odvajalne krogljlce, škatljica 80 vin. Poslpalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju nog, škatljica 50 vin., 6 škatljlc 2 kroni 50 vin. Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono. Ribje olje, steklenica 1 krono. Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., vi steklenic 1 krono. Tinktura za lase, steklenica 1 K. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K. Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin. Železnate krogljlce, proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin. Edina In najkrajša črta v Ameriko! o\ 00 co vo HHVRE NEW-YORK —- francoska prekmorska družba. —. Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo ED. SMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«. ■ ■ ■ ■ ■ ■ prodajalna v lastni hiti Kolodvorsha ulica 26 i veliha izbira Hoinkiv ■ čeHov za f rižic ii zdoma, čepic, vseti ic, Ilovar in n-i Denarni promet v 1.1908 čez 72 milijonov K. Najboljša. najslgurnejša prilika za stedenle 1 vanrjrimirm IfžST Lastna glavnica kron 420.537*92 ' r- i) I Stanje vlog = čez 20 milijonov K. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto. Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union1 za franč. cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure /i II 01 zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po “ |2 |0 Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje 1 po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. ----- Dr. Ivan SuSteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg[, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. lucm 3«)$ in v Ljubljani Dunajska ee^ta $t. 1^ pripereeata $ueje begate zalege ZZ ueznijj I^ele$ 5>iuqlni $troji za rodbine in ebrt Izdajatelj In odgovorni urednik Jožef Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.