Kako povečati uvoz opreme
Ena izmed največjih nalog je prestrukturiranje gospo-darstva. Že vrsto let ugotav-ljamo, da imamo premočno razvito predelovalno industri-jo, ki je odvisna od uvoza su-rovin in reprodukcijskega materiala, ki je vse preveč odvisna od uvoza tehnologije. Zaradi tega se ne moremo zlahka izkopati iz težav v naši zunanji trgovini. Povečevanje proizvodnje pomeni poveče-vanje izvoza, vse to pa poslab-šanje naše zunanjetrgovinske devizne bilance; zaradi tega govorimo o prestrukturiranju gospodarstva, vsaj eden izmed razlogov je to.
Pomemben del osnutka re-solucije o politiki izvajanja SRS je posvečen prav proble-matiki zunanjetrgovinskega poslovanja. K vsem prizade-vanjem pa gospodarstvo še vedno opozarja, da so ukrepi za povečevanje izvoza neučin-koviti in da jih je premalo. Po-sebno pereč -je uvoz opreme, ki je pravzaprav v prihodnjem letu v celoti že izkoriščen, saj znašajo sedanje prijave za uvoz opreme in pa prenešene obveznosti iz leta 1979 več, kot nam dovoljuje poraba de-viz za te namene v prihod-njem letu.
Toda prav uvoz opreme pa je izredno pomemben za pre-strukturiranje slovenskega gospodarstva, zato da bomo lahko hitreje dvigovali pro-duktivnost, uvajali novo te-hnologijo itd. Zaradi tega bo v prihodnjem letu nujno izvaža-ti več, kajti to je edina mož-nost, da bi povečali tudi uvoz opreme. Združeno delo je predlagalo, da bi devize, ki bi jih pridobili s tako povečanim izvozom nad planiranim prek samoupravnih sporazumov v okviru SISEOT in dogovarja-nja, uporabili za uvoz opreme. Zaradi tega, da bi se povečal izvoz, pa so prav tako predla-gali, naj bi v okviru davčne politike poiskali nadaljnje možnosti, da se širijo davčne olajšave za izvozno usmerja-nje OZD. Skupno s samou-. pravnimi interesnimi skup-nostmi pa naj bi združeno de-lo proučilo tudi možnosti, da se za izvozno usmerjanje OZD zmanjšajo prispevki za neka-
tere interesne skupnosti, da se tako razbremeni izvoz, ki naj bi s tem postal konku-renčnejši in torej večji.
Že sedaj je predvideno naj bi v okviru kreditne politike temeljne banke upoštevale izvozni kriterij in zagotav-ljale ugodnejše pogoje za pri-pravo proizvodnje, ki je na-menjena za izvoz ter krediti-rale tudi tisti del dohodka, ki je vsebovan v izvoznih sti-mulacijah, do končnega iz-plačila stimulacij.
Pri tem pa je pomembno, da bi sedanji zakon o ugotav-ljanju skupnega prihodka in dohodka dopolnili tako, da bi se izvozna stimulacija takoj vštela v dohodek OZD. Bolj kot do sedaj bi morala resolu-cija zavezati vse dejavnike za povečanje izvoza, pri čemer bi morali trdneje določiti tudi nekatere, verjetno skupno do-govorjene, sankcije za tiste OZD, ki planiranega izvoza ne bodo dosegale, v kolikor bi te-ga ne dosegle, zaradi premaj-hne zavzetosti, ali pa če bi se izkazalo da je bil namenoma plan izvoza previsoko postav-ljen.
Marsikdaj pa naš izvoz v tujino zavirajo tudi popolno-ma obrobne zadeve, kot je dokajšna togost carine, si-stem različnih kvot in dovo-ljenj ter omejitev itd. Morda bi veljalo razmišljati o stro-gih sankcijah za kršitelje do-govorov, po drugi strani pa poiskati poti, da bi preneka-tere fortnalnosti, ki so mar-sikdaj povezane z izvozom, enostavneje in hitreje reše-vali.
Ko govorimo o prihodnjem letu, ne smemo pozabiti na že letos začeto povezovanje med trgbvino in proizvodnjo, ki bi v prihodnjem letu moralo pre-boleti svoje otroške bolezni tako, da bi se v resnici oba povezala na temelju skupne-ga prihodka in skupnega rizi-ka, ob skupnem vlaganju de-la. Le na ta način lahko priča-kujemo,' da bo oskrbljenost tr^ žišča boljša, kot je bila do se-daj. Veliko dela pa nas čaka še na področju cen, saj je dose-danje administriranje na tem področju prineslo več škode kot koristi.