Za poduk in kratek čas. Kdo je kri7 našini državnim zmešnja^am, večjim daCam, grdemn oderuštvu. rastočemn osiro- mašenju? Varujte se lažnjivih preroko7 ... na njih sadju jih bodete spoznali. Mat. 7, 15. 16. VI. Ako je sedaj kde tak kmet, ki gre na volišče in izvoli na 6 let liberalnega poslanca, kakoršen bi utegnil biti Seidl III., po doma8e Possegg, ta je podobeu može^i, ki sam sebi za uho udarja, sarn 87oj ubogi kmetski stan izdaje stranki, ki uže 18 let pri nas dela na uni6enje kmetov. Tak zaslepljenec pomaga, da bi še dalje 6a8a trpela za 7se prebi7alst7o toliko nesreSna in pogubna doba liberalna. Daee so nam liberalni poalanci, kakorsen je bil Seidl, pomnožili 7 6 letih za 41 mili.jouov, pa vendar jim to ni bilo nikoli zadosti. Čeravno do lani ni bilo vojake, ampak smo uži^ali mir, zmanjkalo je 7endar 78ako let mnogo milijon<)7 in so najemali no7ih drža^nih dolgo7. Kam so toliko dcnarja spra^ili, to je nSlov. Gosp." na tem mestu 7 poslcdnjib 5 stevilkah razložil. Dnes pa liočeino pokazati na ono žrelo, ki nam uaJ7eč požira da^koplacilskib denarje7. To žrelo so tiste od raznili društe7 na delnice (pod^zetniki ali začetniki so po^sod eami očitni Hberalci bili, ki so stneteuo poiovili in sirotko drža^i puatili potem, ko 80 si 87oje denarne ma^he napbali) ali nAktiengesellscbaften" sta^ljene železnice, kojini so liberalui poslauci dovolili strašno lehkouiialjeno giozo^enskib podpor iz drža^ne blagajnice. Na prinier: gračko-ogerska železuica dobi^a na leto 331.OUO fl. 7 srcbru, Line8ko-Budeje7i6ka 1,130.000 fl. Salcburška 2,090.000 fl. FiancJožefo7a 2,307.000 fl. in — 0 groza — Rudolfo^a na Koroakem 5,966.000 fl., to pa uže 10 let tako, da suao davkoplačilci temu imenitnemu beraču povtikali okoli 50 milijono7 goldinarje7 podpore 7 7 srcbiu! Splob pa znašajo letoa na ta zapra^ljivi način železuicam 7 podporo 7rženi denarji Sl milijonov goldinarjev. In acdauji liberalni poslanci 0 tem pov.sod molčijo, zuarueDJe, da se 7 tej reči ne mislijo poboljšati. Časi pra^ijo cclo, da je O7a podpora potrebna, ker bi železnice brez nje morale krido narediti in bi bile prodane. No, kdo pa kmeta pride branit, če ga na boben denejo in mu po eksekuciji njega z otroci in ženo 7red med Bvet beračit ali krast poženejo ? Ne, takib železnic, ki brez podpore živeti ne morejo, ali pra7 treba ni bilo, ali pa se pri njib zapravljivo gospodari. Na 7sak na6in je boljae, ako naredijo krido in jih na dražbi država kupi in prevzame 7 lastno skrb. Ali pri tej priliki bi mnogo liberalnih upiavmb 87eto7alce7, nepotrebnih uradniko7 (nadzornik železnic g. Nordling, npri7andrani" tujec iz ,,Š7ab8skega" na Wttrtemberškem potegne na leto 25.000 fl. pla6e) inženirjev itd. bi zgubilo 87oje mastne alužbe, liberalni poslanci pa mnogo prijateljev. In zato bode se tako naprej pometalo z denarjem, ako bodo 7e8jidel liberalni poslanci zopet iz^oljeni, kakoršni se pri nas ponujajo: Possegg, Forregger, Dubač, na Koroškem Otič, Edelman itd. Poasegg je liberalec in star prijatelj znanega Brandstetterja. Ta je bil 7elika podpora liberalcem in zato je dobil 64.000 fl. na poaodo iz drža^ne blagajnice. Sedaj je ta denar zgubljen. Splob pri raznib podporah iz da7kopla8ilskib denarje7 se je zgodilo toliko umazanostij, da se mora vsak pošten Avstrijan tega sramo^ati, vrh tega pa ohžalovati zaslepljenost ljudij, ki spre^ideti nečejo. Prete8eno soboto so nekateii Mariborcani hndo preklinjali. Zakaj! No, 7e8 judo7 se je bilo priteplo in ti so hipoma prekupili vse škope in slamo; mestjani in drugi vinogradaiji pa primorani bili od juda kupiti in temu dobička vrči, ki si ga goto^o ni za8lužil. Emet je dobil menje, mestjan je moral pla8ati 7e8, jud se je pa brez truda bogatil. Kdo je remu kri7? Štajereka je cesarju izplačala 8000 zlato7 proti temu, da ne sme noben jud 7 deželo. Liberalci so 070 pravico zatrli in judom celo cesarst^o odprli na oči^idno škodo kriatijanom. Prej so gosposke, posebno sodnije, prebi^alat^u spiso^ale zapstonj. Tako so se razpra7e za|)uš6in (,,talinge") vršile pri sodui.ji brezplačno. Pod liberainiui miniateratvom pa je izišel ukaz sodnijam, da morajo take reči prepuačati notarjem itd. Na milijone goldiuaije^ no^ih potroakov se tako dela itak uže preobloženini davkoplaeilcem. Od liberalnib poslaucev uvedeuo posilno nlegaliziranje' -stoji ljudi kakih 50.000 fl. samo ni Stajerskeni. Mnogi se čudijo, kako to, da naše fabrike zaporedom propada:o, obitniki, dela^ci in kmetje ubožavajo, pridelki, posebno zrnje vino in živina, nobene cene 7eč nimajo? Ti ne ved6, kaj 80 liberalui poslanci 1. 1867. sklenoli. No sklenili so take kup8ijske nagodbe, ki ho naaemu prejšujemu blagostanu 7sekale najhujaih ran. Tujci 7važajo k nam po znižanej colnini 87oje časih jako slabo blago, 7ino, ži^ino, zinje, pobirajo denar iz cesarstva, uam domačinom pa jemljejo zaslužek in gubijo ceno pridelkooi. To jc eden izmed naJ7e8jih greho? na liberalnih poslancih. Nekateri so celo zatelcbaui 7 s^ojo ,,87obodno kupčijo", da se ne bodo nikoli poboljaali. Drugi 80 pa podmitani ravno tako, kakor liberalne no7ine (Lani so Angleži 8 milijonov goldinarje7 nabrali za podmitoranje no^in 7 Avstriji). Dalje so liberalni poslanci dižavni dolg pomnožili, da požero obresti ali 8inži za nje 113 milijono7, 7e8jidel 7 srebru in zlatu. Ve8ina dolžnih pisem diža^nih pa ni doma, ampak pokupili 80 jih vefijidel tujci. Tako gre zopet grozno 7eliko denarja iz cesarst^a. Če bo tako naprej alo, moramo popolnem ubožati tem bolj, ker nas sedaj seizsesava in tlači najnesramnejše oderušt7o. Tako neBramno in neusmiljeno še oderubi nikoli niso ljudi odirali, kakor sedaj, ko so liberalni poslanci 1. 1868 (tudi Seidl in Brandstetter bila sta zra^en) modre in potrebne poata^e zoper oderuat7o (Wiicber) zatrli. In to je naj^ečji greh liberalat^a. Mestjana in kmeta, najbolj pa tega, spra^ljajo, zra^en da7ko7 in prenizke cene pridelko7, na nič dolgo^i in ode ruhi. Posilne dražbe se grozno množijo. Po 50, po 80 in po 100 razpiaanih dražeb kmetskih poseste7 oklica^a časi le eden sam list uradne no7ine: Grazer Zeitung. In kako se proda^ajo pose8t7a?! Neda^no bilo je posest^o 26.000 fl. cenjeno 7 kSlo7. goricah prodano za 8000 fl. Kupil je glaso^it odeiuh. Oče, mati in otroci postali so viničarji! Kako dobroto so liberalci kmetom naklonili s tem, da se sme 7se ženiti in možiti, dalje, da se smejo posest7a trgati, kakor hočejo, to 7sak pameten kmet sam lehko sprevidi. Ako se dalje pomislimo, da so liberalni poslauci Avstrijo razklali na dvoje, Magjarom pomagali do gospudstva, dalje, da so se uatavljali zasedenju Boene in Hercego^ine ter hočejo ae sedaj to, kar so naši slo7enski junaki kr^avo s^itlemu cesarju pridobili, zopet turškemu sultanu 7 uiobamedanako žrelo 7tekuoti, in naposled, ako pomislimo, kako so liberalni poslanci zakrivili, da imamo po^sod strabo^ito 7ečje deželne, okrajne in srenjske doklade tako bo pač 7sak labko spre^idel, kdo je 7semu temu kriv, namreč zaslepljenost ljudi, ki so liberalcem vero^ali in jih volili. Sedaj imamo pred seboj najbritkejši sad ove zaslepljenosti. Liberalci 80 7edno kokodajckali, kako bo 7se bolj.se, a sedaj je 7se in po^dsod slabše in hujše. Lažnji^i preroki so bili pred 18, pred 6 leti. Po njih eadju moramo to spoznati! Lažnji^i pieroki se bodo zopet skazali, 6e jim bodo ijudje še enkrat 7ero7ali! Dragi slo^enski kmetje, volilci, ne 7erujmo jim 7eč : iz7oliuio poslance, ki nas želijo iz teh nadlod reaiti, liberalno zapia^lji^ost usta^iti! In ti možje so naai Blo^eneki kandidatje: g. Herman, dr. Vošnjak in baron Goedcl. Te hočemo izvoliti! Smešničar 26. Hud nemčur je botel po 7sej sili biti volilen mož, da bi pomagal Posseggu do poslanstva doplezati. Ustane torej na den 7olit7e pra7 rano in začne svoje Ijudi skup zganjati. Da mu pa nebi uali pied volitvijo, ob 8. uri napo^edano, jim je dal piti, kolikor so hoteli. Ali to mu je bilo na ucsrcčo. Kajti, ko je priacl s 870jinii na voliščc, '/.nianjkali so mu 4 dedo^jc, ki so se prej napili in zopet spat odiali! Moral je propasti!