-----   369   -----
Poučni in zabavni del.
Deset let v Ameriki.
(Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.)
X.
(Dalje.)
Irske priseljence je najbolje označil Puck z neko karikaturno podobo: Velik, žnablast, mopsu podoben Irec stoji pred novim poslopjem novojorške ječe. „To smo mi zgradili" pravi zraven stoječemu redarju. — „A kdo pa sedaj sedi v nji?" — vpraša zvito policijst. — „Tudi mi," odgovoril je brez obotavljanja in vsake zadrege Irec. Naj bode še tako napačno prvo pokolenje Ircev, a omeniti je pa treba, da prihajajo vselej z rodbinami in se njih otroci hitro spoje z drugim prebivalstvom; v drugem ali tretjem rodu že popolnoma zgube narodne posebnosti svoje.
Te stotine tisoč priseljencev, ki ne znajo ni citati ni pisati, sestavljajo moč demokratične stranke na severu. Naselijo se vsaj za nekaj časa v večjih mestih vzhoda, zlasti v Novem Jorku, in vselej jih potem dobe na svojo stran demokratični politikani. Zabiti, nevedni, ne imajoči nobenega pojma o ameriških razmerah, in napravah, pro-dado svoj glas, kdor več obljubi in več plača. Videl sem sam, kako glasujejo kot čeda pod vodstvom novojorškega Tammanija Golla.
Razen  teh priseljencev, naj bodo še tako  napačni,
a vendar dobro voljno prihajajo, so pa do najzadnjega časa
prihajali tudi prisiljeni izseljenci. Mnoge evropske države,
zlasti manje nemške državice naravnost pomagajo svojim
hudodelcem vsake vrste,  da  beže v Ameriko,  da jih  ni
treba vzdrževati v ječah. Pošiljajo pa v Ameriko tudi na .j
stroška občin berače, včasih tudi nepopolnoma ozdravljene bolnike in blaznece in bebce. Seveda je težko zasledovati in dokazati take slučaje. Ljudje so pa občno verjeli, da se tako dela in želeli, da se ta prepeči. Kmalu potem, ko je kongres bil sklenil zakon proti naročevanju delavcev iz drugih krajev, o katerem sem višje govoril, sklenil je tudi zakon, da se ne smejo izkrcevati izseljenci, ki nimajo nobenih vidnih sredstev in ne morejo prepričati državnega uradnika, da bi mogli si prislužiti sredstev za življenje Vse prekomorske parne družbe, ki prevažajo izseljence, so morale vložiti kavcijo in se pismeno zavezati, da ne bodo ravnale proti temu zakonu. Poleg tega pa pošiljajo na njih stroške nazaj vse tiste, ki spadajo pod ta zakon. Poslednji čas se ta zakon jako strogo izvaja, vsakemu priseljencu pri izkrcanji pretresejo vso dušo, in časopisi vedno poročajo, da na desetine ali na stotine izseljencev pošljejo nazaj na tistih ladijah, na katerih so se pripeljali v Novi Jork. Prostovoljne nemške in skandinavske priseljence pa imajo tukaj jako radi, deloma so
------    370   ------
rokodelci, največ pa kmetovalci. 'Nemci, Švedi in Norvežani se ne ustavljajo v vzhodnih pristaniščih, temveč se peljejo naravnost dalje na zapad, kjer jih že čakajo poprej priseli vši se sorodniki in znanci.
Naselijo se na državnih zemljah in se poslužijo pravice hemeostead. Države Wisconsin, Minnesotta, Ne-braska in obe Dakoti so se tako naselile. Ker so se Nemci nadejali, da ohranijo svojo narodnost, so goreče varovali svoje običaje, obleko in jezik, mnoge kraje, zlasti v Wisconsinu so bili zaseli jedino Nemci, in pred kakimi petnajstimi leti se je kazalo, da bode to ločenje Nemcev imelo resne posledice. Vendar se je pokazalo, da je ta misel bila napačna: ameriško prebivalstvo zna dobro asimilirati si tuje življe, delokrog je vsakemu jako omejen, ako ne zna angleščine in težko je ohraniti narodno obleko in običaje mej naprednejšim plemenom — vse to je delovalo na to, da so se Nemci zlili z okolujočimi jih Američani in novo pokolenje je začelo pozabljati svoj jezik in ž njim svoje posebnosti. Seda, so popustili vse težnje po ločenji, in ravno tako druge narodnosti le hite, da se poprej poameričanijo in s tem nekaj pridobe.
Velika večina angleških priseljencev se jako loči od drugih. Vsi že znajo angleščino in skoro vsi imajo znatna sredstva, prihajajo mlajši sinovi provincijalnih veljakov, kupci in ljudje svobodnih poklicev, ki so si že pridobili premoženje in so pustili že svoje posle. Jaz sem se sešel v Ameriki z več sto takimi priseljenci, vsi so mi pravili, da je življenje v Angliji tako drago, zahteve občinstva tako velike, in obresti od kapitala pa tako majhne, da se v Angliji ne more dobro živeti s svojimi sredstvi. Zato pa prihajajo v Ameriko v novonaseljujoče se kraje, koder je svota petdeset ali sto tisoč že ogromen kapital, s katerega obrestmi se že živi z velikimi udobnostmi. Treba je omeniti, da obče Amerikanci ne morejo trpeti Angležev, — staro sovraštvo še izza vstaje, postopanje Angležev proti Zjedinjenim državam za državljanske vojne in sedanja nasprotovanja v raznih vprašanjih ohranjajo to sovraštvo in zatorej mora Anglež biti v Ameriki jako previden. Nahajajo se posebni reki, kateri se slišijo po vseh Zjedinjenih državah tako: „to fleece an English-man", pobesedno „striži Angleža" — po katerem se ravnajo, kadar imajo kaj opraviti z Angležem. Obirajo jih brez vsake vesti. Kar je dovoljeno proti Angležu, bi ne bilo dovoljeno proti Amerikancu, pa tudi ne proti priseljencu bodi si že katere koli narodnosti. Poleg gori navedenih zgodovinskih in političnih povodov je pa temu mnogo krivo vedenje Angležev samih v Ameriki. Navadno prezirajo vse, kar je ameriškega, skrajno so prevzetni in neprijetni v svojem vedenji, polni so angleškega ponosa in predsodkov, vse vedo, vse so slišali in vse delajo po angleški, ne po ameriški, seveda morajo večkrat drago plačati svojo domišljenost. Na jugu, na pr. v Floridi, in na zapadu je v vsakem mestu cela angleška naselbina, semtrtja imajo svoje angleške delniške družbe, dajo denar na posodo in kupujejo vse, kar se jim zdi po ceni. Navadno jih Američani hudo opeharijo   pri  vsaki kupčiji.
Angleže jako drago stane to, da se nečejo privaditi krajnim običajem in si jih prisvojiti. Znano mi je več slučajev, ko so Angleži zgubili nenavadno hitro celo premoženje, — četudi so postopali jako previdno, vedno govorili o tem, da je treba vsako stvar dobro preiskati, predno se vanjo vloži denar, a naposled se je pa le pokazalo, da so jih Američani strigli jako vspešno, da so povsod imeli zgubo in so večkrat brez groša morali se povrniti v domovino.                                 (Dalje sledi.)