Itnfna p I s 6 a d o v g o t o t I n I S T E V. 42. V LJUBLJANI. DNE 18 OKTOBRA M) 33 L t T O 46. Cen« '8 Din za celo leto. Za Inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja j ris k o sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Telefon ureduištva: 2549 Telefon uprave; 2992 Zakaj gre naša mladina v tuiino Skrb za mladino jo najvažnejše narodno lelo. To pa ne samo za tisto, ki se šola, marveč je večkrat še bolj potrebno za mladino, si išče vsakdanjega kruha po službah, najsi lio lo pri zasebnikih ali v tvornicah. I/, slovenskih krajev je šlo mnogo fantov in deklet po svetu: v predvojni dobi v Trst, Heko, Aleksandri jo, Ameriko in drugam, v povojnem času pa se je izseljevanje še stopnjevalo posebno v Zagreb, Belgrad in sploh na Balkan. Ženski spol je v tem oziru v pretežni večini. Da l>i ta mladina bila dobra, poštena in delala čast svojemu narodu, bi se potrpelo. Žalibog se godi večkrat ravno nasprotno. V slovenski mesečni reviji »Vzajemnost« je tiskano: da goni po svetli pridna slovenska dekleta nad vse kruti kmetiški socialni red, ki je v Sloveniji še danes modern in kaznuje vse one, ki niso prvorojeni. Med Slovenci je bil in je še skoraj povsod običaj, da )če prepusti premoženje enemu starejšemu dnu ali hčeri, če ni moških otrok. Ostalim otrokom določi oče primerno doto, sebi in ženi pa razne dosmrtne dajatve v naravi ali v denarju. Nekaj drugače ravnajo v tem oziru Hrvatje v srednji Istri. Pri teh zapiše oče navadno starejšemu sinu (ozir. hčeri), ko je odslužil vojaščino t. zv. darovnico, s katero ga vknjiži na polovico premoženja po očetovi smrti. Druga polovica se pa po stnrti očetu razdeli vsem otrokom enako kot zakonita dedščina. Navadno se to zgodi v denarju, ter oče že odloči takrat, ko naredi darovnico svojemu nasledniku. Oče in mati pa še nadalje gospodarita do smrti sporazumno z naslednikom in nevesto, če je že prišla k hiši. Prodali ali pa zadolžiti posestvo po vknjižbi darovnice oče ne more brez privolenja naslednika. Kateri od teh načinov zapuščinslva bi najboljši? Najprej moramo rešiti silno važno načelno vprašanje: hočemo li, da se kmetski slan vzdrži kot tak ali da se proletarizira? Menda bomo pristali na prvo! Samo na temelju stalnih kmetskih domov se je vzdržal naš narod. Ti pa potrebujejo vsaj toliko zeni-JJisCa, da se prehrani srednje številna družna. Taki domovi morajo torej ostati nede-Jftni! Razdelila pa naj bi se velika posestva, !'? '"»terih se more preživeti več družin. Ce i so to zgodilo pri srednje velikih kmetijah, 111 bilo naposled vse razkosano in imele bi posamezne družine, kakor se reče: za živeti premalo, za umreti preveč. Otroci bi naposled tudi ne vedeli, kje je njihov rojstni dom. In vendar vsakdo rad še v starosti pogleda hišo, kjer je preživel leta mladosti. Starši so dolžni, da poleg naslednika kmetije preskrbijo kar najboljše morejo tudi za druge svoje otroke. Da bi bili vsi enaki pri dedovanju — pri naših kmetskih razmerah ne moremo pričakovati. Kmetski dom je doni vere, narodnosti in domovinske ljubezni. Po svoji bistvenosti je kmetski stan steber domovinske ljubezni. Slikar ljubi slike, učenjak knjige, kmet pa svoj dom in svojo zemljo, Zadnji zapusti svojo grudo in le takrat, ko mu je življenje v skrajni nevarnosti. Kako skrbi kmetska mali za svojo družino! V voziček položi dojenčka, pelje ga na polje, da zamore delati. In ko se vrne trudna domov, nima oddiha. Nočni počitek si skrajša, dasi ga je najbolj potrebna, da služi druge. Vse življenje ji je delavni dan. Bi-li bila taka, ko bi ne imela doma? In dokler je družina pod njeno oskrbo v domači hiši, splošno gotovo še ni pokvarjena; Nasledstveni red pri Slovencih torej ni kriv, če mladina, ki je šla v tujino iskrit srečo, zaide na napačna pota. Ravno nasprotno! Drugi razlogi so, ki povzročajo preveliko selitev podeželske mladine, posebno ženske, v velika mesta — in n* tuje. Eden teh je za sedanje čase nezadostna izobrazba kmet-ske mladine. Pri vsakem drugem stanu se trosijo za strokovno izobrazbo ogromne vsote, a za poljedelce najmanj. Že osnovna šola bi morala otroke vpeljati v kmetsko ali strokovno poljedelsko izobrazbo. Tej svrhi mora pretežno odgovarjati tudi čtivo. Bajno opisovanje mest in tujine moti otroško domišljijo. Slabo ali vsaj nezadostno je preskrbljeno za kmetijske nadaljevalne šole za fante in za brezplačne gospodinjske šole za dekleta. Te šole bi morale vzgajati k ljubezni do domače grude in k ponosu za kmetski stan. Ne smemo pa prezreti tudi, kakšen ugled uživa v javnosti kmetsko ljudstvo. Kpj ne vidimo pogosto, kako t. zv. polinteligenca rada zbija nad kmetom neslane šale. Kako pristransko se ravna z njim večkrat v javnosti? Tako odrašča kmetska mladina brez zadostne stanovske izobrazbe in ponosa. Za samovzgojo danes nima dovolj prilike. Nič čudnega ni, če se potem ta mladina rada seli v mesta, kjer uživa v 'sakem oziru več svobode. To pa jo ravno radi nezrelosti in ne-stalnosti značaja upropasti. Ni to v korist poljedelstvu, da delovne moči v mladosti zapuščajo svoje domače ognjišče, pustijo najboljša leta v mestih ali v tujini, na starost pa se zopet vračajo v svoj rojstni kraj, na svoj stari dom. Ta jih seveda ne sprejema z veseljem, usmili se jih pa le iz krščanske ljubezni. Cei pa ni več domače hiše, pa jih mora prevzeti občina, ki je zopet prisiljena zaradi večjih izdatkov obremenjevati občinarje z višjimi davki. Glede na vse to je važna naloga zako-nodavca, da bolje poskrbi za kmetski stan, da bo zavarovan za bolezen, onemoglost in starost. To bo tudi delovne moči pridržalo na domači zemlji. Vedno pa bo še ostala mladina, ki bo iskala službe po mestih. Zato pa treba tudi pouka v posebnih nadaljevalnih tečajih po dovršeni ljudski šoli. Drugače je kmetska služinčad prisiljena sprejemati v mestih najnižje in slabo plačane službe, če jih sploh dobi. V takih priložnostih je pa ravno mladina v največji nevarnosti, da se popolnoma pokvari — in potem le težko popravi. je ta zob, če ga takoj ne zalijemo. Ostanek jedi se je zajedel med zobe, ustvarja se mlečna kislina in razkraja zobno sklenino. Posledica te5« je majhna luknjica. Dnevna nega « Chlorodont zobno pasto ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jlb zdrave in dela sjajne bele. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 1 S.-. ALI SE ZAVEDAŠ, DA JE »DOMOLJUB« KATOLIŠKI TEDNIK, TI PA KATOLIŠKI KRISTJAN? RAZGLED PO SVETU Ne onih na fronti Za svetovne vojne so se borili junaki na fronti, trpeli zimo, žejo in glad, umirali. Skupno z njimi so se bojevali na svoj način tudi oni v zaledju. Otroci so sklepali vsak dan nedolžne roke in jih dvigali proti nebu za dobrega očeta na fronti, pobožno dekle je molilo za brata in zaročenca, žena za n:oža. mati za eina. Marljive roke so pletle tople jopice in zbirale darove za na fronto. Tndi cerkev ima svojo fronta Leta in leta že pošilja Cerkev na svojo frouto najboljše sinove in hčere. Ti junaki au katoliški misijonarji, duhovniki, redovniki in redovnice. Ta fronta so katoliški misijoui v Azji, na Kitajskera, Japonskem, v Indiji, v Afriki in po drugih krajih na svetu. Ogromna in tisoče in tisoče kilometrov dolga fronta preko cele zemeljske krogle! Fronta, na kateri vsako leto padajo junaki od napornega dela, od bolezni, od divjih zveri, od strupenih kač, od razbojnikov in divjakov, od slabih vremenskih prilik in drugih nezgod. Fronta, ki zahteva ogromne vsote denarja za cerkve, šole, bolnišnice, sirotišnice, zavetišča, obleko, hrano, a vse to zato, da se razširi kraljestvo Kristusovo, da se dušam divjakov prinese luč vere. Nedelja dne 22. novembra To nedeljo se bomo spouiiujali junakov ia naši katoliški fronti. Po celem svetu bodo v cerkvah govorili o misijonih, priredili predavanja, akademije, denarne zbirke in opravljali v označeni namen molitve in pobožnosti. Kaj bonio storili tega dne? Na ti dan hočemo pred vsem prosili v molitvah Boga za čim večji uspeh onih, ki se žrtvujejo v misijonih. Vere ne moremo širiti brez molitve. Vera je milost, a brez molitve ni milosti. Moliti hočemo za misijonarje, da jim Bog podeli vztrajnost in navdušenje pri težkem delu. Naš Rdeči kriš Za svetovne vojne je delovalo marsikatero društvo rdečega križa, da je z denarjem in drugimi darovi pomagalo onim na fronti. Tudi Cerkev ima podobno društvo, ki mu je ime Društvo za iirjenje vere. To društvo zbira sredstva za misijone in misijonarje. Lansko leto je zbralo na celem svetu okrog 200,000.000 dinarjev, v naši državi okrog 200.000 Din. Seveda je to le kaplja v morje za ogromne potrebe misijonska. Vpišite se t društvo za širjenje vere Zaradi mesečne dajatve enega dinarja ne bomo postali berači. Želja sv. očeta je, da vsak katoličan postane član Društva za širjenje vere. En dinar ni za nikogar nevzdržno breme, misijoni pa l>i dobili na ta način letno milijonske vsote za svoje svete namene. Ni lepšega, večjega in plemenitejšega katoliškega dela, je rekel sedanji papež, kakor da z molitvijo in delom pomagamo misijone,m. Storimo torej svojo dolžnost in ne zabimo onih na fronti! * < Dejstva govore Žalostne razmere so za Slovence v Italiji tudi v cerkvenem oziru. V Beneški Sloveniji so politična oblastva prepovedala slovensko pridigovanje. Katekizem, spisan v rezijanskem narečju, plenijo orožniki po kmečkih hišah; oblastva so prisilila duhovnike, da so pozvali v cerkvi vernike, naj priueso katekizme v župnišče, kjer so jih orožniki zaplenili. Duhovščina v Beneški Sloveniji je pod trainim policijskim nadzorstvom. Po vsej Julijski Krajini je slovenski, oziroma hrvatski verouk v šoli prepovedan; duhovniki učijo otroke verstvo samo v cerkvi in ne smejo pri tem uporabljati nikakih učnih pripomočkov, kakor n. pr. šolsko, tablo ali karkoli, kar bi spominjalo na šolo. Duhovnikom je prepovedano imeti kakršnekoli zveze z otroki izven 'cerkve. (Nedavno »o politična oblastva zahtevala premestitev duhovnika — in cerkvena jo je morala tudi izvršiti — samo zaradi tega, ker je peljal .■Marijin vrtec< na izprehod v bližnjo podružnico.) Glavni državni pravdnik v Trstu, ki v smislu konkordata lahko vlnži proti umešče-nju vsakega župnika svoje odklonilno mnenje, ni po sklepu konkordata v letu 1929 do danes priznal skoraj nobenega slovenskega župnika. Dolga vrsta jugoslovanskih duhovnikov je zaradi tega že več let brez plače. Jugoslovanski duhovniki se postavljajo pod politično nadzorstvo italijanskih duhovnikov, ki prihajajo na fare z državno podporo kot kurati rBalille' ali veroučitelji. Od konca leta ft)30 se ne sme tiskati v Julijski Krajini niti najmanjši verski listič; celo podobice s slovenskimi podpisi ne morejo svobodno krožiti. V tržaško-koprski škofiji so oblastniki izgnali iz neštevilnih slovenskih cerkva jezik domačega ljudstva. 62 far v Istri nima duhovnika, ki bi lahko oznanjal vernikom božjo besedo v njihovem jeziku. Italija s To in ono. V postojnske zapore so prignali večje število fantov iz Košane, ker so prepevali slovenske pesmi. —■ Danila Sonc, petletna deklica iz Tomaja, se je igrala s to-varižicami z neko okroglo stvarjo. T« okrogla igrača pa se je kar naenkrat razpooila in malo Danilko je takorekoč raztrgala. Bil je menda naboj, ki so ga pustili Se avstrijski vojaki. — T V bližini železniške proge med št. Petrom in košansko postajo gradijo Italijani že več let ogromna vojaška skladišča in veliko vojašnic. Mimo skladišč ne sme noben ite,>oklicanec v razdalji 50 ni. — Te dni je lilo tudi po vsej Julijski krajini, posebno na Goriškem. V' Gorici je vihar napravil mnogo škode na nasadih. Soča je naglo narastla in podrla del jezu pri Podgori. V Trstu je začela pihati burja in toplota je padla na 10 stopinj nad ničlo, kar je za ta čas nekaj izrednega. V Vidmu je^L voda v nekatere hiše. Na gorah narj — je zapadel sneg. Narastli so tudi vsi potoilsT če, predvsem Vipava. — Pol milijona cinm na dan pokade v Trstu. " Rumunija s Tituleseova potovanja. Romunski zma. nji minister Titule.seu je iz Varšave prišel j Bel grad, kjer se je za kratek čas ustavil. J(S|0 je odpotoval v Sofijo in nato v Ankaro, kj« podpiše prijateljsko in nenapadalno pogodb« s Turčijo. Iz Ankare odpotuje v Atene in nato v Ženevo. — Tituleseu je imel v Sofiji daljše razgovore s predsednikom bolgarske vlade in raznimi drugimi vodilnimi politiki. Sprejel je bil tudi v avdienci pri kralju. Bolgarski tj »t njegov obisk toplo komentira in pravi, da ima. jo bolgarski in romunski diplomati isto go, katero so rešili giški in turšk; diplomati, pa čeprav sta si biLi Turčija in Grčija v vojni sovražnici. Amerika s Težave ameriških kmetov. Kiju', ..abj letini in kljub padanju dolarja padaj« žilne ne v Ameriki še nadalje. Glavni vzrok pada-nja cen jc v velikanski zadolžitvi ameriških kmetov, ki nora jo prodajali žito za vsako te-no. Ameriškim kmetom bi bik) mogoče |>oina-gati samo na ta način, če bi popustili upniki na svojih terjatvah ali če plača del dolgo* država. Kupna moč kmetov je znova jiadla a deset odstotkov. Težavni položaj ameriških kmetov se tudi vidi iz nerazmerju med cenami industrijskih in onimi kmetijskih proizvodov. Dočim so cene induslrijskil- izdelkov na. rastle za 5-5'v, so cene kinetskih pridelkov padle za 4.5 odstotkov. Francija s Izborno so organizirani francoski uradniki. Finančni minister ima namreč skrb z velikim proračunskim primanjkljajem, zato je hotel med drugim znižati uradniške prejemke. Znižanje bi znašalo samo 5%, vendar so francoske uradniške organizacije tako vplivne, da se je večina poslancev izjavila proti ministrovemu predlogu. Avstrija s Razno. V Želučah je umrla W letna l'o-lančeva mati. — Preminul je tajnik belske občine 62 letni Anton Piskernik. — V šentjakobski župniji so se v enem mesecu preselili v večnost trije vzgledni gospodarji, vsi z imenom Mihael, to so Kobintar ter Primkov in Kovačev oče v Gorinčičah. — V Podjerliegu so pokopali starega Kolmana. — Premeščena sta kaplana Matej Nagele v Železno kaplo in Kandut Jože v Kožek. — Pogorela je hiša i" gospodarsko .poslopje posestnika Jožefa W,000.000 ton železa je naročila v Belgiji sovjetska vlada. Sodom orjaških zrakoplovov za sovjetsko vojsko gradi Italija. Cemu bi se mučili, če se da drugače napraviti! To je prednost Schichtove^ ga Radiona. In v tem tiči njegova skrivnost: na milijone kisikovih mehurčkov se razvije med kuhanjem (vsa| 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganja milno peno skozi tko-nino. Tudi povsod tam, do kamor nikdar ne seže krtača. V 15 minutah Vam je perilo belo ko sneg, ne da bi ga bilo treba drgniti in mencati. Prizanesljivo in hitro opravi Schichtov Radion za Vas delo, kadar imate žehto, če uporabljate Schichtov Radion. pere sam 30.000 praznih stanovanj je v Berlinu. 14 advokatov je že izvršilo letos samo-timor ladi beJe v madjarski Budimpešti. (>85 novih časopisov v svrho sovjetske agitacije prične izhajati v Rusiji. 80.000 osob je umrlo na malariji na Kitajskem. Mačke bodo obdavčili v Pragi; dobe »medalje« kakor psi. Ribe, ki ne znajo plavati, so našli v potokih ameriškega Virginijskega gorovja; žive na d" u vode. Po 2 pfeniga (okrog 26 par) ponujajo Japonci Nemčiji žarnice. Avtomobil za nagrado bo dajala priznanim učenjakom sovjetska vlada. Pivo v konzervah je začela razpošiljati neka ameriška pivovarna. Pogajanja za sklenitev konkordata z Vatikanom namerava pričeti francoska vlada. Sporazum o neiiapadaroju so podpisale Argentina, Brazilija, Chile in Urugvaj. Zopet vlada velika napetost med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Filipinskemu otočju hoče dati Amerik; popolno svobodo. V zrak je zletelo italijansko skladišče smodnika blizu Modene. Iz Zveze narodov je izstopila Nemčija. Nove volitve v španski parlament bodo dne 19. novembra. Slika s potovanja jugoslovanskega kralja v grad. NaS kralj v družbi Ksmala paše. Cari 8' KAJ JE NOVEGA NaSi junaki Naš odlični misijonar na Daljnem Vzhodu g. Jožef Kerec se je le dni poslovil od domovine, od \seh dragili znancev in prijateljev misijonskega dela. in odšel zopet nazaj na Kitajsko, \ mesto llongkong, kjer ga njegovi Kitajčki že tako težko pričakujejo. Skoraj poldrugo leto je že preteklo, odkar se je vrnil v domovino, da si popravi skrhano zdravje in da s svojo živo besedo navduši vse prijatelje iu podpornike misijonov za nadaljno velikodušno pomoč. Na neštetih krajih Slovenije je vžigala njegova prepriče-\al»a beseda — v pridigi ali poučnem predavanju — slovenska srca. ki so se obilno odzvala njegovi prošnji za pomoč. Še prav živo nam je v spornimi oni mož z dolgo črno brado in prijazno svetlikajočimi očmi. ki je na jesenskem velesejmu v Ljubljani razlagal posamezne predmete na misijonski razstavi. To je bil naš kitajski misijonar, ki se te dni odpravlja na dolgo pot nazaj v svojo druiru domovino .-*, Zaprosili smo g. misijonarja, da naj nam oli odhodu napiše nekaj vrstic, kar je on prla stavba stane 3 milijone dinarje\. Čeprav smo še torej daleč od potrebne vsote, je lo vendar dobra podlaga, da delo labko nadaljujemo, v upanju, da me bodo misijonski prijatelji še naprej podpirali v tem vzvišenem in nesebičnem delu za zveličanje ubogih poganov. I Tihe, kakor je prišel in hodil med nami, je odšel g. misijonar. Zapušča 75 letno mamico. tri brate, sestro in nas. drage mu Slovence. ter odhaja na nove osvojitve za Kri-I stusa. V četrtek bo stopil v Trstu na ladjo. Bog ga blagoslovi v njegovem junaškem koraku! _ Osebne vesti d 60 let je dopolnil skopljanski škof dr. Iv. Gnidovec in sicer ua dan sv. .Mihaela 29. sept Najudanejše čestitke! d Razveljavljena oprostitev. »Kmetski list* piše: Letes so bili koufinirani dr. Anton Korošec, dr. Fran Kuloiv«c, dr. Marko Natlačen in dr. Anton Ogrizek Proti konfinaciji so se imenovani gospodje pritožili na sodišče v Ce-,lju, ki -je iz formalnih jazlogov konfinacijo razveljavilo. Proti tej odločbi celjskega upravnega sodišča se je pritožila banska uprava v Ljubljani na Državni svet v Belgradu, ki je sodbo razveljavil. pa sedaj še rti, ker morajo premagati neke ovi-re. Zanimanje med njimi pa jc precejšnje. Ce|Q med Nemci iz »Reicha«, to jc med emigrami je zanimanje za ljubljansko medicinsko fakuk teto. Na teološko fakulteto st je \ pisalo 103 slušateljev, na filozofsko 460, ua juridično, ki tudi letos nosi prvenstvo, 551 in na tehnično 473. Na univerzi se plačuje šolnina \ treh obrokih in sicer ob vpisu, v začetku novembra 111 v začetku decembra meseca. Najvišjo šolnino sta pri vpisu plačala neki Mariborčan in neka I slušateljica, namreč po 1800 Din. Od 25 sep. | tembra do 10. oktobra je bilo na univerzi vp|a. I eanili 255.020 Din šolnine. IGNACIJ NAROBE, TAPI INIk GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 16 (PRI I.KVU," d Zopet pod vodo. En silen nočni naliv je zadostoval, da je Savinja zopet prestopila bregove in da je bilo Celje zopet pod vodo Leta 1750. je zapisal Popovfč, da bo Celje imelo vedno povodnji, dokler ne bo urejena Savinja. ! Od takrat je minilo 1 S*> let, a Savinja je še ' vedno neregulirana. d Miši uničujejo polje v Slovenski Krajini, i Oblast jc poslala občinam za zatiranje golazni j potrebne strupe. Tudi v drugih krajih je zatiranje miši nujna zadeva. d Zanimivo. »Mariborer Zeitung- jc \ Av-! striji prepovedana, ker da piše v hitlerjevskem j duhu. d Nad 134.000 Din za poplavljcnce je prejel doslej od raznih oseb in župnij škofijski ordinariat. d Nad 800.000 Din škode je napraula jesenska povodenj na ljubljanskem Barju' d 10.000 Din nagrade dobi, kdor izsledi osebo, ki je postavila oni dan peklenski stroj na železniško progo. Tako razglaša ministrstvo notranjih poslov. d Povest o štirih strelih. Pri Sv Andražu v Slovenskih goricah se ie zgodil zagoneten zločin, ki je vznemiril vso tamkajšnjo okolico. v sfarelSili letih sveže In nelzCrpane morejo ostali samo osebe, ki za časa posvetijo vso pozornost pravilni negi zdravja K tej negi pa spada predvsem Cesto preosnavljan e in obnavljanje človeškega notranje?.1 ustroja, ki ga je treba od časa do časa očistiti nakopičenih, telesu škodljivih snovi V to svrho je najboljše redno uživanje PLANINKA-CAJA, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč, llltraviotetni solnčni žarki in gorska mineralna zemlja dajejo tem zeliščem posebno zdravilno moč za čiščenje in obnavljanje krvi. ki tako očiščena, lahko in pravilno kroži po zopet prožnih žilah, kar iuia za posledico, da si ohranimo svežost, gibčnost in čilost do visoke starosti. — Zahtevajte v apotekah samo pravi PLANINKA-CAJ-BAHOVEC v plombiranih zavitkih in z napisom proizvajal a bEKARNA MB. BAHOVEC - LJUBLJANA ubbebp Oaniače novice d Dva koncerta. Jubilejni koncert v proslavo 1900 letnice Odrešenja smrti se bo vršil v nedeljo 29. oktobra ob pol 4 v ljubljanski stolnici. Spored isti, kot je bil določen za Stadion Pelo bo nad 350 pevcev. Dne 20. novembra ob pol 5 pa bodo ponovili zbori ljubljanskih okrožij svoj vzorni koncert, ki so ga 7 izrednim uspehom odpeli dne 30. aprila t. I pri Sv. Petru v Ljubljani d Par številk s vseučilišča. Dne 12. oktobra jc bil zadnji dan rednega roka za vpisovanje slušateljev v zimski semester na naši univerzi. Do tega dne se jc vpisalo 1813 dijakov. Najmočnejše jc narasla medicinska fakulteta, na kate.o se je vpisalo 160 akademikov. Medicinska takulteta, ki je bila do sedaj po številu slušateljev najmanjša, je tako presegla teološko fakulteto, ki je tudi narasla Lani je bilo na medicinski fakulteti mnogo poijskih Židov, teh Pred hišo nekega posestnika so počili š'irje streli, ki so se culi tudi v vas Slavščino. Vaščani so pohiteli v smeri, kjer so počili streli, ter našli na cesti 28 letnega dninarja Antona Ko vačeca že umirajočega. Imel je štiri krogle v telesu ter je kmalu izdihnil Orožniki so zaprli nekega osumljenca. d Kamniška Bistrica je zopet zdivjala oni ponedeljek in napravila ob bregovih in po travnikih skoraj večjo škodo kot pri prvi poplavi. Pred Stahovico je podrla voda na novo zgrajenem delu ceste visoko škarpo in je škode nad 60.000 Din. Na Perovem je Bistrica naplavila 6 letno Erjavčkovo Milico, ki je ob zadnji povodnji postala žrtev nesreče. d Vojaško j">"Vopališče v Strnišču pri Ptuju, kjer se jc nahajala za časa vojne velika vojaška bolnišnica in kjer jc pokopanih nešteto vojakov bivše avstroogrske armade vseh narodnosti, nameravajo popraviti in grobove urediti Pokopališče jc sedaj v zelo zapuščenem stanju. Kostanjasta barva —j še privlačnejša .. ,| Kmalu boste srečali marsikatero bri.-' netko, ki vas bo « tvojimi lasmi resnično navduiila. Zokai zdaj j« vendar enkrat mogoče na poseben način negovati kostanjeve late: umivamo jih samo z novim Brunetaflor Shompoonom. Učinku|e narovno in edinstveno zarodi hequila, ki ga ima v tebi. Kostanjasta barva, temni ton sta s tem neverjetno poudarjena lasje dobe kraten blesk in čudovit letk. Nenavadno lepo te kodrajo. btei to de bof^- I L IDA S P I CM VI S H A M P O O BRUNETAFLOR Med brati Hrvati d Ker so sladkorne tvornke zopet povišilc w sladkorja, so morali tudi zagrebški trgovci'povišati cene in velja odslej v Zagrebu kri-•lalni sladkor 14 Din, sladkor v kockah in pra-IUI pa 16 Din za kilogram. d Zgodba o »novodobni« dami. Iz Samo bora poročajo zagrebški listi, da je tja prišla oni petek čudna gospodična. V brivnico je stopila lepo oblečena dama z lepo frizuro. Na levo [iho je imela po najnovejši modi obešeno količino čepico, kakor se sedaj gospodičnam taka rtošnja najbolj dopade. Brivec je gospodično prijazno poprašal, s čim ji more postreči. Gospodična pa je sedla na brivski stol in rekla, naj jo brivec obrije. \o in brivec je res namilil obraz le elegantne gospodične in jo obril. Imela ,e namreč močne brke in bradp. Nato je gospodična odšla na sprehod po Samoboru ter src fala ondotnega policaja. Tudi ta se je zagledal krasno frizuro in koketno čepico gospodične, vendar se mu je čudno zdelo, da ftna ta gospo dična tako čuden stas in da tako nekam trdo hodi. Uljudno se ji jc predstavil in jo zaprosil, ali jo sme spremljati na policijsko stražnico Gospodična je, hočeš nočeš, inoraia sprejeti prijazno povabilo nedobrodošlega kavalirja. Na policiji je spregovorila z močnim moškim glasom ter povedala, da je doma v Ptuju. Povedala jc tudi, da je prav za prav nekdaj bila moški, da pa je sedaj prav za prav ženska in je tudi kazala nekako zdravniško potrdilo. Pripovedovala je, da ji, ali da mu je ptujska policija dovolila nositi žensko obleko. Policija v Samoboru pa jc bila mnenja) da jo take zadeve nič ne brigajo in da jo tudi taka gospodična nič ne zanima, vsled česar so ji na policiji priporočili, naj kar nag'o izgine iz Saniobora In tako se jc tudi zgodilo. Iz naše prestolice d Redni sestanek narodne skupščine bo v lorek 17. oktobra, senat pa se snide naslednji dan. d »Slovenski belgrajski tednik« se imenuje časopis, ki je izšel 13 oktobra 1933 prvič v Belgradu. d Zs vse države enako! Naš odposlanec pri Društvu narodov Fotič je pri razpravi o manjšinskem vprašanju izjavil, da odklanjajo države Male antante vsako spremembo postopanja v manjšinskih zadevah, dokler se obveznost zaščite manjšin ne raztegne na vse države. d V pomoč Ukrajincem. Glavni odbor Zveze ruskih beguncev v Belgradu je izdal proglas, v katerem prosi ves katoliški svet, da se zavzame za gladujoče v ruski Ukrajini, d Novo carinarnico dobi Zemun. d Motorni vagoni. Naša država naroči tri lahke motorne vagone in tri težke. Lahki imajo 75 konjskih sil, prostora za 58 potnikov, tehtajo 13 ton, vozijo povprečno 70 km na uro in veljajo po 882.000 Din. Težki imajo 225 HP, tehtajo 43 ton, vozijo z enako hitrostjo, imajo 63 sedežev in veljajo po 2,017.000 Din. d Vsled bolezni patriarha Varnave jc odložen obisk bolgarskih škofov v Jugoslavijo. d Ni po volji makedonstvujučim zboljšanje bolgarsko-jugoslovatiskih odnošajev, zato so začeli znova razburjati obmejno prebivalstvo Te dni so napadli neko našo stražnico, a so morali pobegniti nazaj čez mejo. Pustili pa so »a mestu spopada napolnjen nahrbtnik, v katerem se je razletela bomba v hipu, ko je hotel naš vojak pregledati nahrbtnik. Vojak je bil na roestu ubit. Nesreče d Požar. V Št Lovrencu na Dravskem polju so pogoreli posestniki Pulk, Fberl in Smolnikar. d Plameni ognja so obliznili hram. V vasi Dolnja Vrbova pri Gornjem Milanovcu v Srbiji se je zgodila huda nesreča. Kmet Srečko Bran-kovič ima v vinogradu "lesen hram, poleg katerega je zakuril ogenj Brankovič je odšel po delu, v hramu pa je pustil svoja 5 let stara dvojčka, fantka in punčko, ki sta se igrala. Dekletce je čez nekaj časa odšlo ven, fantek pa je ostal v hramu. Medtem pa so plameni ognja obliznili hram, ki se je vžgal. Hram je začel takoj z vso silo goreti in je zgorel, preden so iz Brankovičevc hiše, ki leži 400 m daleč, mogli priti pomagat. Ko je bilo leseno poslopje že vse v plamenu, je mala sestrica planila v hram, da bi potegnila na varno svojega bratca. Komaj pa je dekletce bilo v gorečem poslopju, se je goreče tratnovje podrlo in oba otroka sta zgorela. d Nespametna stara mati. Dve sestrici Ljubica in Katica Šafran iz vasi Potok, občina Popovača pri Belovarju, sta prišli obiskat svojo staro mater Maro Jurkovič v Dolnjem Vlahit-iiiku. Stara mati je bila kajpada vesela svojih malih vnučič in jima je postregla i najboljšim, kar se je njej sami zdelo in kar je imela pri roki, z žganjem. Punčki sta veselo pili žganje in nato veseli in korajžnji odšli proti domu. Med potjo pa je mali 4 letni Katici postalo slabo in sc je zgrudila. Začeli so jo lomiti strašni krči. Vsaka pomoč je bila zaman. De kletce jc umrlo v groznih tnukah, zastrupljeno od alkohola. Nespametna stara mati pa sedaj v ječi pretaka solze. d V norišnici. V belgrajski norišnici se je v soboto pripetil redek dogodek. Na hodniku norišnice je sedelo, kakor vsak dan, kakih 70 bolnikov. Med bolniki so hodili strežniki in pazili na svoje varovance. Nenadno pa je, ko je strežaj obrnil hrbet, 30 letna Darinka Zekovlč planila na tnalo 6 let staro bolnico Vero Jcr-menko, ki je mirno stala v kotu in molčala. Darinka je bolno punčko z vso silo udarita v želodec. Vse se je zgodilo z bliskovito naglico. Ko so pritekle strežajke, je mala Verica že ležala na tleh in je kmalu nato umrla. d Če zajec pot preteče. Iz Karlovca poročajo, da je kmet Janko Rajič iz Lajtinja pri Karlovcu vozil drva iz gozda. Z njim se je vozil na vozu 6 letni dečko Dragotin Štefanac. V klancu pa je nenadno konjem preskočil pot gozdni zajec, katerega so se konji tako prestrašili, da so sc splašili in s težkim vozom zdirja-li po klancu navzdol. Rajič, ki je šel ob vozu, je skušal konje ustaviti, pa se mu ni posrečilo. Na ovinku se je težki voz prevrnil in mali Štefanac je ostal pod težko naloženim vozom, ki ga je popolnoma zmečkal. Rajič je sicer skušal rešiti malega dečka, pa je bil vsak napor zaman. Novi grobovi d K Gospodu je odšla po večno plačilo 88 letna gospa Helena Cenčič, vdova po pokojnem nadučitelju in mati »Slovenčevega« urednika g. Viktorja Cenčiča. Naj ji sveti večna luč, prizadete svojce pa tolaži Bog! d Blagor mu, ki sc spočije. V Stari Loki so pokopali polkovnika v pokoju g. Karla Potočnika. — V Celju je umrl Leo Inkret. — V Novi Oselici je odšel v večnost finančni podpreglcd-nik Janko Oražem. — V Črnomlju je odšla po večno plačilo Pavla Udovč, oskrbnica hotela Lackner. — V hribu se je smrtno ponesrečil posestnik Snoj Anton iz Spodnjega Kašlja pri Zalogu. — V Ribnici so pokopali Franca Oraž-ina, mlinarja in Žagarja — Mirno je v Oospodu zaspala v Stožicah 75 letna Rozalija Škerlj roj. Hvastja. — V Slovenjgtadcu so pokopali starešino okrajnega sodišča Ivana Romolda. — Pri Sv. Andražu v Slov. goricah je umrl Matej Ko-stanjevec. — V Križevcih pri Ljutomeru je od šfel v večnost posestnik Anton Slavič, brat g. rektorja ljubljanske univerze. — V Ljubljani so 21 „0,kl°bLra1 "<> "»nilo 100 let, odkar se ,e rodiIv Stookholniu slavni švedski kemik Alfred Nobel, izumitelj d.namita. V svoji oporoki ie zapustil vse svoje premoženje tako zvani Nalovi ustanovi, k, podnir, zaslužne učenjake in pospe-Sevalce svetovnega miru So L iJ e proti sovjetski Rusiji, je umrl v starosti 71 let Bil je poveljnik kavknSkih čet in j,. ,,„ ,,,,]„, Škoro^e >""" ^'Cndu Skoro se je ze približal mestu, ko se ie moral umaknit, ,„ Zbeža(i v Francijo, kjer g^ je do- letela te dni smrt. (Jeorge Lystoii, angleški dirkač, si svojevrsten avtomobil, če ,»Ikriješ „i t> zdi, da ugledaš žrelo morskega psa pred sc. 1'OJ. s tem vozi lom bo Kvston dirk je zgradil inolor. sc Sirilu .">:!■» Novo špansko vlado jc sestavil Martinez BarriO* V glavnem ,e sestavljena kakor prejinja iT predsedoval Lerroux Komaj (e ^e nred' dnh m*° ima T ie padla na glavo opeka j^da zavaf*ova'' * šlo kolo avtomobila če*Togo na'° mU '' ščetk i« »ron i W "VJ I""*"1 "Ogo zjuuili r z Hv % . "n0 m' liigiensko-zobiii ko?o k ilL\?rlpraV0 nabrizgaš med zobe ogljikovo kislino, ki pomori vse bacile, nato pa si usta poplakneš z mlačno vodo. f„|/"""?kj razstavi nainovejšil. izumov u.li.š čas. Crn"° ?ve,i'ko. ki kaže tudi ponoči.! N, l-i i . Jc enostavno sestavljena. Wa klobuku svetilke s„ narisane številke oi m tu se sučr s pomočjo ure, ki >» stavljen« ob glavni osi. SSaSM&KSsi SSttSEF* S K,s sedi pri svoji materi ° ,n nava(1>>° ".irno umrli: Terezija Florjančič roj. Baje, soproga ravnatelja pivovarne Union; Antonija Petek, soiroga viš. revidenta juž. železnice v pokoju; ing. liano Luckmann, 22 letni Franc Jeglič, Jerica Fajfar, Ivanka Mesojedec roj. Zgaga in Marija Rychetzky roj Omahen. Naj počivajo v miru! Razno d Zavetišče sv. Vincencija v Mengšu pri Ljubljani sprejema v oskrbo onemogle, neozdravljivo bolne, upokojence itd. po 15 Din dnevno (izjemoma tudi za nižjo oskrbnino). Ima na razpolago nekaj sobic z eno posteljo in hrano 'i. razreda po 25 Din dnevno. Zavod je pod zdravniškim nadzorstvom, ima hišnega duhovnika, ki nudi bolnikom vso dušno oskrbo. Vodijo ga usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega. Ima ugodno avtobusno zvezo Ljubljana—Mengeš. d Pogreša se že pet tednov 54 letni, malo slaboumni Janez Berlogar. Pri sebi ima delavsko knjižico. Njegova sestra Ana Vidmar, Cešence 16, p. Mirna peč, lepo prosi, da bi ji mi i. ki kaj o njem ve, sporočil ter mu rada povrne vse stroške d Absolventom kmetijskih šol Dolenjske. Pripravljalni odbor Fodružnicc Zveze absolventov kmetijskih šol v Novem mestu sporoča, da je prejel od kralj banske uprave ugodno rešena pravila. Na svoji seji dne 8 oktobra ie odbor sklenil, da se bo vršil ustanovni občni zbor podružnice 22. oktobra t. 1 ob pol 14 v mali učilnici kmetijski: šole na Grmu. Ako je še kateri absolvent, ki se še ni prijavil v svoji strokovni organizaciji, to lahko stori pred obč zborom. Pridite! — Pripravljalni odbor. Katoličani bodo imeli v državi le toliko pravic, kolikor si jih bodo sami priborili. (Tomaž G. Masaryk.) Radio Program Radio Ljubljane od 19. do 26. oktobra. Vsak delavnik: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila 13 Cas, plošče, 23 Konec. Četrtek, 10. okt.: 18 Otrok m učenje, 18.3(1 Pogovor s poslušalci, 19 Srbohrvaščina, 19.30 Plošče ix) željah, 20 Glasbeno obliko-sovje ilustrirano z Radio orkestrom, 20.45 Klavirska harmonika, g. Breznik ml., 21.15 Pevski koncert ge. Zorke Levičnikove, 21.45 Poročila, 22 Radio orkester, Radio jazz. Petek, 20. okt. II Šolska lira: Pot gline do kamenite posode, 18 Plošče, 18.30 Kulturno predavanje 10 Sokolslvo, 19.30 Izleti za nedeljo, 20 Zgodovinski razvoj slov. orgelske glasbe (prol. Rančigaj), 20.30 Vokalni koncert ge. Campe, 21 Ura uvertur, izvaja Radio orkester, 22 Cas, poročila, Radio jazz. Sobota, 21. okt.: 18 Plošče, stanje cest, 18.30 Zabavno predavanje, 19 Ljudski nauk o dobrem in zlu, 19.30 Zunanji politični pregled, 20 Prenos iz Umom: Koncert Trboveljskih slavčkov, pevskega zbora »Trboveljski Zvon« in pianista Cirila Ličarja, 22 Cas, poročila, plošče. Nedelja, 22. okt.: 8.15 Poročila, 8.30 Gim-nastične vaje. 9 Versko predavanje, 9.30 Orgelski koncert g. Arnič Blaž, 10 Zdravstveno predavanje: Higijena stanovanja, 10.30 Slovenske narodne pojo gdč Korenčanova, g. Tone Petrovčič in g. Banovec s spremljevanjem Radio orkestra, 11.30 Slovenska glasba, izvaja Radio orkester, 12 Cas, plošče, 16 Kmetijska ura: Pridobivanje lanu in izdelovanje prediva 16.30 Ljudska igra: Magda, izvaja Dela-kov gled. studio, 17 Plošče, 20 Prenos operete »Havajska roža« iz Ljubljane, vmes čas in poročila. — Ponedeljek, 23. okt.: 18 Gospodinjska ura: Divjačina priprava v kuhinji, 18.30 Francoski kmet, 19 Plošče, 10.30 Poročila za inozemstvo, 20 Komorni pihalni Irio 20.45 Operetno glasbo izvajajo ca. Pobčrva. »g. Gostič in Župan s spremljevanjem Radio orkeslra, 22 Cas, poročila. Radio jazz. — Torek, 24. okt.: 11 Šolska ura: Do Skoplja in Ohrida. 18 Otroški kotiček, 18.'!<) Plošče. 19 Francoščina. 10.''0 Položaj Slovencev ob vstopu v leto 1848., 20 Gdč. Ela Sinsrer poje šlagerje. vmes igra šlagerje Radio orkester. 21.15 Kuplete poje s spremljevalcem harmonike g. Slapar Niko, vmes harmonika solo. 22 Cas poročila, 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 25. okt.: 18 Komorna glasba. Radio kvintet, 18.30 Radio orkester, 10 Tujski promet v dravski banovini 19.30: Uvod v opero, 20 Prenos opere iz Ljubljane, vmes čas in poročila Chl 6o&čme, i. vxjocLjic Da^es sc lahko iznebite vsa kršnih bolečin, bodisi ušesnih, zobnih, neuralgije ali bolečin povzročenih od prehlada. Aspirin tablete jih odpravijo. Njih zaščitni znak je Bayerjev križ. Brez skrbi vzemite! Ne škodijo Vam! ASPIRIN Ojldi Nad 100,000.000 Din so vložil! zadnji čas španski katoličani za svoje časopisje. Vsaki peti človek ua svetu je katoličan. RAZNO Najsta- -jša podoba Matere božje. Iz Aten poročajo. da je neki grški menili v skoraj že razpadlem samostanu pri Trapezuntu našel veliko množino kršča skih relikvij, ki imajo veliko zgodovinsko in rnan-slveno vrednost. Te relikvije so bile v iem samostanu z-»kopane že v Prvein stoletju po Kristusu. Med njimi se nahaja podoba Matere božje, ki zanjo trdijo strokovnjaki, da je izvirno delo evangelista Luke. Štorklja. V vaseh ob Donavi zelo rade gnezdijo štorklje. V neki vasi v Sremu je imela štorklja svoje gnezdo na strehi poda. Otroci so v neprevidnosti zažgali pod, ki Je bil poln slame ravno v času, ko sta bila v gne-?du dva mladiča. Ko je izbruhnil požar, ju je ravno čuvala štorklja, samec pa je odjadral na lov za brano. Ogenj se je razvnel tako naglo da ni bilo misliti na kako rešitev. Vaščani, ki zelo čislajo te ljubke in prijetne Ptice, so poskušali rešiti V!tai nje. Metali so kamenje in kričali, da bi opozorili štorkljo na pre- Naš gospod župnik Spisala Helena e I e ii a II a I u sc h k a Iz nemščine prevedla Marija Kmetova ■ «pi -mn. njp. m** v Obe vasi sta z. dobrodelnostjo tekmovali druga z drugo in sleherna si ,je bolela pridobiti zmagoslavni znak dobrosrčnosti. Kako so se pripravljali, da bi dostojno sprejeli otroke! Francija je okrasila z zastavami balkon šolskega poslopja, podstrešno okno novega poštnega urada in francoski del mostu Švica pa je naročila pri Avstrijki nemški pozdravni napis, ki ga je Selili nabil na nekakšen slavolok in je še vse okrasila z nemškimi in avstrijskimi zastavami, seveda, na švicarski strani mostu. V juliju so prišli francoski piščanci. Ti otroci so bili iz pariških predmestij. Imeli so deset do štirinajst let, suhi so bili, bledi in njih oči so izražale strahotno zrelost; še bolj strahotno zrelo pa so znali govoriti. Kot bi trenil, so zavladali vasi. Prav pred zastavo, ki je vihrala s šolskega poslopja, so obstali in navdušeno vzklikali: »Vive la France, vive Brenioncourt!« Kako so bili veseli njihovi, redniki, skoraj bi se bili od prevzetnosti razpočili! Nato je sleherni sprejel svoje pišče, ki ga je po stari navadi otipaval in zmajeval z glavo. Obleka ni razodevala revščine. Francoske mame so jih dobro oblekle. A kar so našli spodaj I Večina je imela ženske srajce; pač poslednjo žrtev uboge matere! Nogavice so bite od gatenja vse zabuhle, naramnice večinoma spletene iz vrvic. S takimi naramnicami je znal ravnati le tisti, ki jih je nosil Najbolj čudne pa so bile neke hlače z eno samo hlačnico! 'Druga hlačnica se je bržkone izgubila v kaki bitki. — Omeniti pa moramo še, da so imeli lepe robce, I dobre čevlje in čedna pokrivala. Mladina iz Berlina in z Dunaja, ki je prišla dva dni j kesneje, je bila drugačna. Tudi ta je bila sestradana ko I francoska, a njena obleka, križ božji! Pokrivala za nič, I obutev strašna. Mnogo jih je imelo državne čevlje, ki jih j jim je podarila domovina, preden so odšli. Krila iz papirnatega blaga, bluze iz vreeevine; hlače pa mozaik iz pisanih krp. Vsi pa so imeli sicer navadno, a čisto perilo in trpežne naramnice. Dosti Dunajeanov je imelo zelene naramnice in irhaste hlače. Na prečnem traku je bila bela vezenina z napisom: »Bog te živi!« Vladarica, ki je pomagala tudi pri sprejemu nemških otrok, bi se bila skoraj smejala takemu domisleku, da ti na naramnice napišejo pozdrav Bogu! Naš župnik pa je vzel takega majhnega, bosega fantiča v naročje, ga prisrčno poljubi) in dejal: »Fantek, je že lepo, da imaš pozdrav Bogu na srčku! Boš videl, da ti bo dobro pri nas.« Za slovesen sprejem pa se tuji otroci niso kar nič zanimali Preveč so bili vsi preplašeni. Njih duše so bile polne notranje razrvanosti njihove pohojene domovine. Ravnodušno so gledali slavolok. Le Dunajčan je vljudno vprašal, ali so to švicarske barve. Sicer so imeli vsi eno samo željo: »Da bi se že skoraj do sitega najedli!« Polastili so se Lamottea ko roj kobilic kake oaze. Vse so devali v usta, karkoli je bilo moči ugrizniti, celo gorčični kozarci so morali to verjeti. Cez tri dni so si tako pokvarili želodce, da so navdušeno pisali domov: »Tu živimo izvrstno; smo si že želodce izvinili.« Dunajčan se je pritoževal, da ne more pri zajtrku pojesti več ko šest kosov kruha s sirovim maslom, ker so mu hlače pretesne. Prvo noč jim je dala prebava toliko opraviti, da niso mogli spati. PO DOMOVINI bp; Pismo iz Skoplia Tudi tu daleč na jugu naše države živimo slovenska dekleta. Sle smo z doma zaradi službe in zaslužka, ker nam obojega dom ni mogel dati. Kar mnogo nas je tu doli, da se večkrat začudimo kadar pridemo skupaj. To se zgodi navadno vsako nedeljo popoldne, ko imamo piosto. Takrat se zberemo v gostoljubnem domu sv. Mane, ki ga vodijo slovenske usmiljenke. Ni še dolgo, kar so prišle za nami prav zaradi tega, da bi nam ob časa brezposelnosti ali čakanja na službo nudile zavetišče. Prej že smo se zbirale v župnijski dvorani poleg katoliške župne cerkve, ki jo oskrbujejo oo. jezuitje. Ni ia bilo nobene ženske, ki bi se zanimala za nas in i nam znala svetovati v premnogih slučajih in vprašanjih, ki jih je v tujini vse polno. Nepopisno j smo bile vesele, ko smo izvedele, da dobimo v njih • prave prijateljice. Kmalu se je ustanovilo Društvo j sv. Marte, ki ima namen nuditi služkinjam katoli- I ške veroizpovedi v slučaju nezaposlenosti ali bolezni ! zavetišče, skrbeti za njihov napredek v kulturnem ; in versko-moralnem pogledu ler ili brezplačno na ,' roko pri iskanju službenega mesta. Vsaka sloveli- | ska deklica, ki pride v Skoplje, naj bi se vpisala v ; to društvo, ker ima od njega res velikih koristi, j Vse tiste imajo namreč pravico iskati zavetišča v domu sv. Marte ter prisostvovati vsem sestankom, j predavanjem in igram, pri kalerih seveda same so- i delujemo. V našem domu sv. Marte imamo sobo. v ! kateri se vršijo naši sestanki in razgovori vsako nedeljo popoldne. Po teh razgovorih odidemo v domačo kapelico, kjer imamo slovenske lilanije in blagoslov. Premnogokrat se zgodi, da nas obišče . kak slovenski duhovnik, ki nam dr/i popoldansko službo božjo, me pa veselo prepevamo slovenske Marijine pesini. Večkrat imamo dramatične igre v i župnijski dvorani. Takrat se ta dvorana napolni iu zdi se nam, kakor da bi bile doma, ko smo po naših društvih igrale. Gledalci in poslušalci pa seveda niso sami Slovenci, ampak tudi Macedonci in Ma-cedonke, Srbi in Srbkinje. Arnavti in Albanci, pa to nas prav nič ne moli. vsi so zelo zadovoljni z nami, ker jim nudimo zabave in razvedrila. V domu sv. Marte pa imamo tudi v prizemlju večjo sobo. spalnico, kjer moremo prenočevati, kadar smo brez I službe in čakamo na novo namestitev. Častite sestre, posebno sestra Kandidl, nam skušajo napraviti bivališče v tujini kolikor se da domače. Saj lo je pa že takoj, če le zaslišimo milo našo govorico, najbolj pa takrat, kadar zapojemo naše lepe slovenske pesmi. Vselej nam mine domotožje. ko pridemo v do in sv. Marte. Saj to je namen naših sestankov, da se pogovorimo in si tudi potožimo svoje križe in ležave, ki jih je v tujini pač gotovo več kot pa doma. Ob takih urah se tu pa tam utrne tudi marsikatera solza. To pa bodo razumele prav lahko vse one, ki so čutile bridkost domotožja in se tudi niso sramovale solz pri spominu na dom tam gori na severu. Še nekaj bi rade fiovedale dekletom našim sestram, ki prihajajo iskat službe v naše kraje. Prvo ie to, naj ne hodijo z doma na slepo srečo, ceš, bom že dobila službo. Včasih se to res zgodi, velikokrat pa ne in je dekle v tujem kraju potem izpostavljena premnogim težavam in nevarnostim. Kadarkoli gre katera na jug, naj |>očaka, da dobi poročilo od tam, da jo služba res čaka. Ce pa pride v Skoplje, naj ji bo prva pol v dom sv. Marte, kjer bc lakoj izvedela tudi za primerno službo, če se sploh dobili da. Tukajšnje gospe namreč zelo čislajo slovenska dekleta, ki jim jih preskrbi dom sv. Marte in je navadno veliko vprašanj po služkinjah. Seveda pa s tem nočemo vabiti deklet sem doli. povedati hočemo le, kam naj se obrnejo, če jih pot nanese lu sem. Na kolodvoru v Skoplju visi velik zelen plakat. ki bo vsakemu dekletu padel v oči in na lijem je zapisano, naj se vsako dekle, ki išče službe obrne na dom sv. Marte, Karadžordževa 5t> Drugo pa kar bi Itolele povedati, je !o, da tudi lu daleč od doma lahko ostane dekle dobro in po šteuo, če se drži katoliških načel, če opravlja svoje verske dolžnosti, če redno in pogosto prejema svete zakramente, za kar ima priliko v katoliški cerkvi, kjer je navadno vedno en pater Slovenec. Res je, da je v tujini več prilike, da se dekle izgubi. kakor pa doma. vendar pošteno slovensko dekle, ki drži kaj nase in na svojo čast ostane tudi tu poštena. Rade bi namreč povedale, da vse liste, ki gredo za kruhom labo leto. Resnica je lo! Je pa tudi še večja škoda, ki ju povzročajo razni škodljivci. Vzgled naj bodo \ino-gradniki, ki lelo za letom škropijo z modro galico. Kar je modra galica za vinograd, to je arborin za sadno drevje. Ker je junija močno deževalo, ko je najboljši čas za škropljenje vinogradov, je prišla bolezen peronospora, ki je grozdju močno škodovala. Iz tega je razvidno, kako vplivajo taka sredstva na zdravje sadnih rastlin. Posnemajte vinogradnike in boste imeli mir pred sadnimi škodljivci. Vinska trgatev se je začela. Oeravno n«- lako obilno, kakor lansko leto. Zato bo treba več pazljivosti. Vsak bi rad le dobro imel; to pa ni lalika stvar. Pred vsem se mora slabo grozdje odbiriiti, da bo le lepo grozdje ostalo za vino. Noben kupec ne bo vprašal, koliko je vinogradnik nabral, ampak le, kakšno vino ima. Zato je vinogradnik za kakovost vina tudi sam odgovoren. Vsak vinogradnik naj si tudi to zapomni Pri t-gti« i je torej treba velike previdnosti in pazljivos'.i. — Frrcc Boštele, Hradeckega cesta M. Ljubosumje se je razpaslo po obeli taborih dobrodelnosti. V francoskem taboru so rekli: .»Vsak Nemec se je že zredil za kilogram. Če se tudi vi ne boste zredili, boste v bodoči vojni tepeni vsi.c V švicarskem pa so dejali: »Fantje, pozor, ne smemo se pokazati Francozom kol kake pokvekek Oba taliora sta komaj čakala, da bi se spoznala; a radi previdnosti ju niso pustili blizu. Kakor rečeno, je nas župnik nekaj naiue rja I, spo-aiali smo to po njegovih pridigah. Kaj je hotel dobri race? Ne manj ne več ko to: po mostu privesti Nemčijo k Franciji in ju pobotati s pomočjo njunih olrok. Avstrijka je bila vsa navdušena za to misel. Tekala je iz vasi v vas, pripravljala tla, pripovedovala tu kaj lepega, ondi kaj dobrega. Kar za čuda kreposti je, razen krščanskih, odkrila ta ženska v obeh počitniških kolonijah! Vsi ti otroci so bili sami ljubki, nedolžni angeli. Približal se je veliki dan prvega srečanja. Naš župnik je povabil vse te piščance, ki so bili na reji, k sebi na ,vrt, pa bodisi da so bili pariške, dunajske ali berlinske pasme. Vladarica je prikorakala ua čelu mlade Francije na Švicarsko plat, a mlada Avstrija in mlada Nemčija sta se zbirali v župnišču. Poveljevala sla jima župnik in Avstrijka, ki se je na vso moč trudila, da se zbližauje pesredi. Francozi so bili vsi navdušeni, da vendar kdaj spoznajo kakega Nemca. A Nemci so bili nekam brezbrižni. Med vojno jim je pač že preveč narodov stopilo na noge. Ko so je pojavil 1 dedni sovražnike, se je začulo mrmranje iz prvih vrst obeh taborov. Nenadoma so se Francozi zagrohotali in so se grohotali leni bolj, čim jbliSe so prihajali Nemci. V prvih vrstah so namreč zapazili dvoje irhaslih hlač. Kaj tako špasnega! »Sovražnike jje osupnil in zardel. Neki mali Parižan, z imenom Fifi, je • "pokazal špasne hlače. Hlače pa, naj Jim bo odpuščeno, so nalo pokazale zadnjo plat. Užaljeni Parižan je zavpit: Kocbek (>Boš< — psovka za Nemce.) »Svinja!* je odvrnil Dunajčan. Kaj pomeni --Boche iu kaj ..svinjani nihče razumel. A vsak si je mislil, da je v teh besedah ne-končno zaničevanje. »Boche. Boche. Bochek je zakričalo nekaj glasov. »Bik, osel, kamela, dromedar, krokodil, je donelo vse vprek in že so si bili v laseh. Razvila se je krasna bitka. Niliče se ni izmikal l»oju: videti je bilo, da jim je že v krvi. Fifi, junak, je napadel največjega nemškega dolgiua. bevskal krog njega ko gosposki kužek krog hernardinra, se mu zaletel ined noge, splezal nanj, se mu urno izmikal iz rok, tako da se je mogel Nemec samo še braniti. Dunajske irhasle hlače pa so zmagovito obdelavale imetnika patentiranih naramnic iz vrvic, tako da se je moral Tiutin, ki je imel spodnje hlače z eno hlačnico, kmalu umekniti. Borba je divjala še dalje. Zaman se je vrgla vladarica, ne boječ se smrti, med junake. Dobila je le modre Imške. Odločili so se umreti za domovino. A župniku je šinila pametna misel v glavo. Potegnil je svoj modri dež,-nik iz ovoja in mlatil /. njim. kolikor je le mogel, po prijatelju in sovražniku, kakor tudi Bog pošilja dežja pravičnim in krivičnim. To je zaleglo. Čete so se morale skupno umekniti svetlemu orožju in zapiistile so I >o j išče, kjer je ostalo polno pisanega plena. "Spravna svečanost«, se torej ni tako končala, kakor je bilo mišljeno. Odslej j« bil župnik previdnejši. Čete naj se privadijo druga drugi na pogled, od daleč. Pri igrah si niso bile tako blizu, da bi prišlo do tepeža, dasi še zmeraj zadosti blizu, da so mogle opazovati druga drugo. Oba tabora sta bila častihlepna in sleherni je hotel biti več ko sovrafc- teču nevarnost. Vse zaman: skrbna samica se ni dala odgnati od svojih mladičev. Čini večje j« bilo kričanje, tem bolj jili je čuvala. Ogenj se je vedno bolj širi! in ko m je vrnil samec s hrano za svoj zarod, je našel samo Se pogorišče. Nekaj časa je krožil nad mestom svojega nekdanjega bivališča, nato pa se je sunkoma zagnal v žarečo žerjavico. kjer so končali tudi samica in mladici. Bajram. .Želim ti srečen bajrami« Tako se pozdravljajo muslimani, ko se po končanem, cel mesce trajajočem strogem postu, vračajo od molitev, katere so opravili ob koncu svojega posta, imenovanega .ramazan* Prva niihova pot iz nnšcie je na pokopališče, da lan) pozdravijo in počaste spomin evojih mrtvih, šele poleni se podajo domav. kjer se vesele in gostijo cele tri dni. Ako jc slučajno v tem času kak musliman sprt z drugih, mu mora na dan bajrama vrcgled»ika. (Nova Oselica.) V nedelj« '/.večer je nenadoma umrl finančni ■preglednik g. .lanko Oraženi. Bil je vedno blagu K l.judslvo ga je zelo ljubilo, ker je bil že kot rožnik in seila) kot finančni |>odpreglednik vednu dobrohoten. — Bog mu bodi plačnik in tolažnik nireovi gospejl ..... H " Nota knjižnica. (Suha pri Krauju.) Nedavno smo ustanovili novo knjižnico »Lipa«. Zanjo i1' veliko zanimanja. Prejeli smo imovino po mnioSčcni knjižnici. Nabavili smo nekaj novih jajig. Vsakdo si lahko izposodi dobrih knjig, iia si i njimi krajša dolge večere. Izposojamo vsako nedeljo, od 12 do pol 14. Nora j« uarastla. (Medvode.) Pretekli teden so pri nas vode radi neprestanega deževja |>onovno narasle. V petek zvečer, ko je voda dosegla najvišje slanje, je Sora vzela most |Mi tovarni v Goričnnah. Most je bil sicer star in flnb, vendar je še dobro služil Goričnncem, ki so edino tukaj še imeli zvezo z drugim bregom. Sedaj lioilo pa morali hoditi na Medvode, ako ne bodo napravili čolna. Ta nezgoda bo mogoče pospešila ilelo za novo cesto in most, ki ga nameravajo zgraditi izpod tovarne. Sora je tudi odnesla stari most v Medvodah, namesto katerega bodo začeli graditi brv. — Društveno življenje se je pri nas po dolgih počitnicah zopet pričelo. Med tem časom smo pa dum lipo pobelili, pobarvali in prepleskali, tako, da se vidi kot nov. V soboto, 21. oktobra bomo ob osmih zvečer uprizorili igro (Vode, ki jo je napisal .lože Vombergar. Ponovili jo bomo v nedeljo ob I popoldni'. Povodenj in drugo. (Stranje pri Kamniku.) Spet je prigriuela povodenj. Kiti nanagloma. V npi:i od it. na 10. oktobra. Ta povodenj je naredila toliko dobrega, da je odkrila od 28. septembra pogrešano Irupelre Milke Erjavšek. Našli s« deklico tu m doli |ioil Kamnikom v pesek zasuto. Prepeljali fo jo v domačo župnijo, kjer je imela dne 11. oktobra prav lep pogreb. Starši pa sedaj vsaj vedo, kje imajo svojega otroka. Drugače je p« povodenj nadaljevala razdiralno delo prejšnje. Banovinsk« cesta je na mnogih krajih prav resno ogrožena. Nova ce-: Sta v Bistrico je ak-oro docela pretrgana. Struga Bistrice se je razširila. V njej pa jiolno izruvanib dreves in druge navlake. Kmetje so ob rodovitno ; zemljo. Strašen je pogled na dvorišče Malenšekove ] gostilne, he ena povodenj, pa bo hiša v nevarnosti. — I a se eno drugo iz naših krajev. Ali veste, koliko kilometrov je od Kamnika do Stranj? Pisano je: (i km. Koliko jih je pa od Stranj do Kamnika? I isaiio je: d km. Na to znamenitost našega kraja so nas opozorili tujci. Pridite jo pogledat, dokler je zob časa ne bo zabrisal. \ nedeljo pa zares! (Dol pri Ljubljani.) Ker se napovedana velezanimiva Stiridejunj-ska drama .Vest', predzadnjo nedeljo, radi nastalih ovir ni mogla vršili, se ista vprizori v nedeljo, 22. oktobra ob treh popoldne v cerkveni liiši. Vse prijatelje vljudno vabimo k obilni udeležbi. — /Dram. odsek Kat. akcije.« Razno. (Št .Gotard.) Ko smo brali, kako ogromno škodo je napravila povodenj |>o raznih krajili — so nekateri rekli, da v tem slučaju smo jh> hribovci na boljšem kot do-i linci. Vede nas r,e bodo mogle tako hitro doseči. | Pa brez škode tudi tu ni bilo. Potok Boljska je tako hudo narastel, da je vzel velik del travnika enemu posestniku na Trojanah. Novo zgrajeni jez ' so morali razstreliti, da ni voda Se več zemlje od-| nesla. — Po daljšem presledku bo zopet na misi-I jonsko nedeljo, dne 22. oktobra jjopoldne ob 3 i igra v cerkveni dvorani. Fantje nam bodo v igri ' »Iz smrti v življenje«, ki ima štiri dejanja — pokazali, kako znajo nastopiti na odru. Ker že dolgo časa ni bilo predstave, pričakujemo, da bodo domačini in tudi okoličani napolnili dvorano. Tudi naši poplavljena so potrebni podpore. (Št. Vid pri Stični.) ?.e je preteklo tri ledne, odkar je poplavila voda njive, travnike, vrtove in pašnike. V petih bivših občinah: Dob, Podborftt, Zagoriee, Stehanja vas in Velike IPece je voda- tako visoko nastopila, da so morali nekateri iz hiš bežati, drugim so pa morali krompir prenašati iz kleti v višje prostore. Celo v cerkev sv. Petra v Dobu je voda prišla. Zelje, ki ga je voda zalila, je popolnoma uničeno. Krompir, v kolikor ni bil še izkopan, gnije in ne bode uporaben. Ajde nekateri 5e za seme ne bodo pridelali. Saj še sedaj, ko je od naliva preteklo žo tri tedne, stoji voda čez nekatere njive. Tudi pota so bila pod vodo. Urez takozvano Grčevje je bilo mogoče priti'Samo z brodom. Brod, ki jih je v okolici l)oba vse polno, je pa zelo priprost. Nekaj tra-mičev skupaj zbijejo in potem se prepeljavajo od brega do brega. Seveda morajo tisli, ki gredo na bred prevozniku nekaj plačati. Šolarji pa denarja nimajo, zatorej niso mogli tri ledne v šolo. Škodn, katero je (»vodenj napravila na pridelkih, znaša v zgoraj omenjenih občinah črez 300.000 Din. Povodnji v okolici Doba skoraj vsako leto nastopajo, toda navadno le pomladi ali pozno v jeseni, ko ni več |>ridelkov po njivah. Toliko povodnji, kakor te jeseni pa že od I. 1805. ni bilo. Voda se lahko odteka samo skozi požiralnik. Pri Dobu so lani skušali požiralnike razširiti. Toda pokazalo se je, da je v cula še bolj počasi odtekala, kakor poprej. Ker je povodenj nekaterim vse jesenske pridelke uničila, bo nastalo veliko pomanjkanje. Naj bi bili tudi naši poplavljenci deležni pomoči in podpore, kakor jo bodo dobivali poplavljenci po drugih krajih. Iz banovinskih sredstev so prejeli najbednejši 3100 Din podpor. Kaj pa drugi, tudi pomoči zelo petrebni? Smrt požrtvovalnega ključarja. (Št. Peter pri Novem mestu.) Dne 7. oktobra smo položili na našem farnem pokopališču k večnemu počitku Mihaela šverta, posestnika iz Jelš. Imenovani je bil več let ključar podružne cerkve na Trški gori. Ta častni posel je opravljal z redko nesebičnostjo in veliko požrtvovalnostjo. V dobi ko je bil on ključar pri Irško-gorski podružnici, se je izvršila cela vrsta popravil l>ri cerkvi saini in pri obeh njenih gorskih hišah. Kolikokrat je sopihal pokojni Miha na Trško goro, ko so bili ondi zaposleni delavci pri cerkvi, in to z močilo razdejano nogo, ki je nosila na sebi posledice svetovne vojne! Malokomu je znano, koliko so Šverlovi konji brezplačno zvozili na Trško goro v prid tamošnji cerkvi. Redki so, ki bi vedeli, koliko živil je rajni Švert podaril njemu tako dragi cerkvi na Trški gori, ko je imela zaposlene razne i obrtnike iu delavce. Ko ga je domači župnik često povpraševal po zadevnem računu, je skoro redno 27.000 vrst bankovcev. Angleški nabiralec starin. Catling. ima zbirko bankovcev, kakršne ni nikjer ver tla svetu. Med linukovci je tndi precej tukili. ki nimajo mč paru. Vseh Imnkov-ir\ je nekaj nad 27.000 i zbirki. Najstarejši bankovce je iz Kitaj-fckega. ki je bil v veljo-ri približno pred 600 leti. Prvi angleški bankovci so iz leta 1713 in se glase na 100 funtov. V zbirki so tudi stari ameriški bankovci za pel funtov, nu njih pn je naslikan angleški naseljenec. Nn nekem bankovcu iz dobe francoske rcolucije pa je tiskano prvič: »Postava kaznuje pon«rejevnlce s smrtjo«. Nove iznajdbe. Budim-Pestanskemu patentnemu uradu so bili v zadnjem času prijavljeni nekateri novi patenti, med drugimi Sčet, ki avtomatično čisti obleko z bencinom 'n salmijakom, nalivno Pero z več gumbi, ki piše v raznih barvah in čevlji 7 električno kurjavo, ki se bodo zlasli v zimskem iasii prav jj0tovo obnesli. Na koncertu. — Ah, j" ie krasna melodija! •yi'l hi si jo zapomnil. — ""nravi ,i vezel na rob-:u- da je ne pozabi«. nik. Kadar so se otroci igrali brez tujih opazovalcev, jim ni bilo všeč: Pogrešali so -sovražnika*:. Brez dvoma so bili Francozi živahnejši, bolj iskri in so se hitreje odločili za kaj. A Nemci so imeli več smisla za šport, več discipline in več temeljitega znanja. Francozi so bili polni novih misli, Nemci so znali te misli izrabiti. Parižanom sta bila šport in telovadba prav za prav tuja, a so bili rojeni akrobati, ki se niso ničesar zbali. Vneti so bili za vragolije in so se igrajčkali z njimi. Nemci so videli zmeraj smoter pred seboj in niso napravili nobene kretnje zaman. Znali so radi splošnega uspeha zatajiti osebno korist. In kako so se razlikovali v vedenju! Navihani so bili vsi. Vendar, najsi so Parižani zagodli tako ali tako, zmeraj so se kako izvili iz zagate — in še kako so to znali! Malo so se pošalili, malo za-smejali, malo priliznili, pa je šlo. A če je isto storil kak Berlinčan, je klavrno padel v močnik. Najsi s? je oproščal tako ali tako, zmeraj je imel smolo. Največkrat niti poskušal ni, da bi se oprostil. Francozi so se izvrstno znali vesli z ljudmi in kar je ,-eS _ je res: radi so pomagali in bili domači. Priroda in živali pa so jim bili tuji. Drugače Nemci. Vpričo ljudi so bili plahi, a ljubili so prirodo in živali. Nikoli ni nihče mučil kake živali ali lazcefral kake cvetice. Seveda se je vladarica potegovala za svoje Francoze, Avstrijka pa za Nemce. Župnik je blagoslavljal oboje in bil v skrbeh zanje. Zanašal se je pa le še na kak čudež. Čudovita so pota božja: čudež se je zares zgodil! Preden' preidemo k tej zadevi, dovolite, da vam opišem kraj dejauja. Skoraj mi ne boste verjeli: zgodilo se je v greznici Nardinove malere,! To je dokaz, da morejo najlepše cvetice uspevati na gnoju in to dejstvo priznava tudi. botanika. ... Nekoč je bila torej greznica odprta in iz jame je smrdelo. Veliki hlapec je z gnojnico zalival vrt in nato pozabil zapreti greznico. Na stotine kovinasto lesketajočih se muh je brenčaje obletavalo to krasno: čudo in na vso moč privabljalo Francoze. Kar pa zanima kako mesarsko muho, tega ne more zanemariti kak pravi Parižan. Pocenili so krog greznice, lučali kamenje v črno globino in blaženo vzklikali, če je kak curek gnojnice oplazil kakega tovariša. Ko so se te igre naveličali, so z zaletom preskakovali jamo. Posrečilo se je celo najmanjšim — saj so jih od daleč gledali Nemci! Tem ni še nikoli prišlo kaj tako nevarnega na misel. Francozi so jih izzivali s smehom in z dovtipi. Nemci so se počasi približali,-Francozi pa so se, navidezno brezbrižno, oddaljili. Naj Nemci le poskusijo, če znajo! Justav, dolgin iz Berlina, se je zaničljivo nasmehnil in prvi stopil v ospredje. Ne da bi se zaletel, je skočil z obema nogama — v greznico! En sam, strašen vzklik — njegovi spremljevalci so vpili na pomoč in se razpršili. Tedaj je bila vsa vas na polju in nihče ni slišal klicev na pomoč. Tintin, tisti Parižan z naramnicami iz vrvice, je naglo pritekel, se zleknil kraj jame in iztegnil roke v jamo. Dolgi Justav je v črni godli obupno poskušal plavati, a ni mogel doseči rok Parižana — še pol metra je manjkalo. »Za noge me držite!« je zaukazal Parižan in se porinil v jamo, drugi so ga pa krčevito držali za noge in hlače. Tako je komaj še dosegel Justavove noge. Medtem je jnivlekel mali Fifi lestvico. Spustili so jo v greznico in tako sta prišla na dan dolgi Justav in njegov rešitelj Tintin. Justav se je spremenil v zamorca, Tintin pa je imel vijoličast obraz, roke so mu posinele, komaj je še dihal, kri mu je tekla iz nosa in bil je ves izmučen. Precej časa je bilo treba, da se je popravil.1 A nato so ga proslavljali za junaka in »zamorec« Justav iz Beriina ga je objel Volitve v Delavsko zbornico V soboto in nedeljo se vrše volitve v Delavska zbornico. Slovensko katoliško uainesoenstvo mora t teh dnevih pokazati, da se zaveda pomena teh volitev, da odklanja nasilne metode kapitalizma, da odklanja marksizem in fašizem, da odklanja tudi tisti marksizem, ki skuša prodirati pod krinko krščanstva. Slovensko katoliško nameščenstvo mora v teh dnevih pokazati, da je ta socialne nauke Leona XIII. in Pija XI., da noče rušiti katoliške enotnosti, da hoče mačajne in odločne može v Delavsko zbornico. Zato bo slovensko katoliško nameščenstvo oddalo svoj glas za listo »Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije«. Kandidiramo te-le svoje tovariše in tova-rišice, člane in članice: Kandidati : 1. Smersu Rudolf, uradnik OUZD v Ljubljani. 4 2. Žebot Franjo, zastopnik Vzaj. zavarovalnice. Maribor. . 3. Sitar Alojzij, trg. -sotrudufk pri Mayer F. C., Ljubljana. 4 Klinar* France, tovarniški uradnik pri KI D. Jesenice. n Kadune Lovro. rudarski nameščenec TPD. Trbovlje. 6 Virant Karel, organist, Braslovče. 7. Mnnria Josip, ravnatelj Ljudske posojilnice. Novo mesto. 8. Pelieon Leopold, industrijski uradnik pri PEKO, d. z o. z., Tržič. 9. Masič Vida, uradnica Zadružne zveze, Ljubljana. 10. Hvale Jože, uradnik Zadr. gosp. banke, Ljubljana. Namestniki: 1. Vatovec dr. Fran, urednik »Slovenca«, Maribor 2. zveze. 3. njice. 4. Košir inž. Vinko, uradnik Gospodarske Ljubljana. ftarlab Jože, trgovski poslovodja, Ko-Zdešar Ivan, organist, Ljubljana. Jdgovarjal: »Bo že Mati božja poskrbela, da mi Bog povrne. — 0 jaz sem Mariji izza vojske veliko dolžanU — Nič ne dvomimo, da se je Švertovo upanje že uresničilo, zato mu mirnega srca lahko ki ifemo: Počivaj v pokoju nesebična in cerkvi vdana duša!« Radi marka v smrt. (Krško.) Te dni se je nudil prebivalcem Krške okolice žalosten prizor. Posetnik Vodopivec Anton iz Že-nje je šel v mraku po vodo k bližnjemu studencu. Nazaj grede ga sreča neki lant. Pričela sta se prepirati radi mačka. Fant se je razburil in udaril Vodopivca z lesom po vratu tako, da mu je zada! smrtni udarec. Vodopivec je sicer nadaljeval svojo POt domov, vendar je drugi dan podlegel udarcu. Zapušča ženo v blagoslovljenem stanju in troje ne-odraslih otrok. Vodopivec je bil priden, napreden gospodar. Gospodinjski tečaj. (Petrova vas.) V nedeljo, dne 8. oktobra smo pri nas zaključili gospodinjski tečaj ki je trajal po dva dni v tednu celo leto. Vodila ga je kakor druga leta tudi letos ga. učiteljica Premrova. Dekleta in žene so z velikim zanimanjem sledile izvajanjem ge. voditeljice, in v marsikateri kuhinji se danes cvre in kuha kaj boljšega. Le žal, da je letos kriza močno ovirala potek tečaja. Gospej voditeljici in dekletom, ki 80 vztrajale do konca, na uspehu čestitamo. Upamo, da se kmalu prične že drugi tečaj, zanimanje jo ie sedaj veliko. 5. Pečkaj Anton, trgov, poslovodja, Dol Logatec. 6. Snoj Frane, posojilnični uradnik, Gornja Kadgona. 8. fierjak Anton, trg. sotrudnik pri A. Kri-sparju, Ljubljana. 9. P oh ar Mara, nameščenka v tiskarni sv. Cirila, Maribor. 10. Cuderman Vilko, knjigovodja I. del konzum. društva, Ljubljana. Naša lista je potrjena! Uradni glavni volivni odbor nam je določil zelene g 1 a s o v n i e e. KAKO BOMO VOLILI? Člen 27. volivnega reda določa: Glasuje se osebno, neposredno in tajno. Ko se prične sprejemanje glasov, se morajo pripuščati došle osebe na volivno mesto po redu. kakor prihajajo. Volivni odbor bo na [>odlagi veljavnih legitimacij (krstni list, prijavni list, davčne knjižice, poslovnih in drugih dokumentov) ugotovil identičnost došlih in če je volivec vpisan v volivnem imeniku. Volivec dobi potrebna navodila za glasovanje in prazno kuverto ter glasovnico vsake kandidatne liste. Nato se napoti v zaprt prostor z navodilom, naj da v kuverto glasovnico. za katero želi glasovati, nepretrgano, druge glasovnice pa raztrgane Vsaka kandidatna lista ima glasovnice posebne barve, katero odredi glavni volivni odbor v S|x)razumu s predlagatelji liste. Vsaka lista sme biti samo ene enostavne barve. Po zaključku sprejemanja glasov mora krajevni volivni odbor najprej primerjati, če se število sprejetih (kuvert ujema s številom volivcev, vnešenih vf zapisnik, nakar en član volivnega odbora odpira kuverte in jemlje iz njih glasovnice. Pred drugim članom volivnega odbora'se morajo zbirati glasovnice po kandidat, listah. Kuverte, ki ne vsebujejo predpisanega nepretrganega glasovalnega listka (glasovnice), ali vsebujejo imena kandidatov izven list, ali neiaztrgane glasovnice za razne liste in organizacije, katerih liste niso potrjene, se zbirajo ločeno in brez vrednosti. Več neraztrganih glasovnic v eni kuverti za enega in istega kandidata velja kot eu glas. KAKO BO VOLIL KRSČ. NAMEŠČENEC? Ko prideš pred volivno komisijo, se legitimiraj! Nato dobiš prazno kuverto s 4 glasovnicami (rdečo — socialistično, modro narodno socialistično, belo — krščansko socialistično in zelen«, ki je naša. Nato pojdeš v zaprt prostor, kjer boš rdečo, modro in belo glasovnico pretrgal na dvoje, zeleno pa pustil nepretrgano ter vse skupaj (zeleno in pretrgane) vtaknil v kuverto ter izročil volivni komisiji Sedaj pa na delo, tovariši in tovarišice, da bo 22. oktober izpričal zmago naših jasnih načel v strokovnem gibanju! ZA GLAVNI VOLIVNI ODBOR Kr e m ž a r Franc, urednik »Slovenca<-<; Ma-s i č Vida, uradnica Zadružne zveze; Novak Avgust, uradnik Vzajemne zavarovalnice. P oh ar Mara, nameščenka Cirilove tiskarne; Dr. Vutovee Franc, urednik »Slovenca«; Žebot Franjo, zastopnik Vzaj. zavarovalnice. Brezbarven narod Hitlerjevska »Deutsche AUgemeine Zel-tung« prinaša izpod peresa pisatelja Bistra večji članek o Jugoslaviji, v katerem se med drugim glasi: Nesreča je za Evropo, da se udaja neki splošni civilizaciji. Le podeželsko ljudstvo se še krepko drži prvotnosti svojega življenja in svojih običajev. Binkoštna nedelja v Zagrebu je bila zato prepričevalen primer: Kmetje iz najširše okolice so prišli v mesto k svečani maši v svoji narodni noši, v kateri tudi vsak dan delajo na polju. Naenkrat si videl v mestu r' -.nično lepoto, naenkrat je vzcvetelo pred teboj samobitno, prvotno življenje. Če prideš pa dalje na zapad, v Ljubljano in Slovenijo pa pojema pri podeželskem ljudstvu to staro držanje običajev in nravi, ki je zrastla iz enotnosti človeka z zemljo. Slovenci so postali že zelo brezbarven narod, Hrvati so narodno zavedni in nravno strogi. Bosanci in Črnogorci pa so ponosno in junaško ljudstvo, ki nastopi pred potujočim Evro-jiejcem kot gospod. Ko smo visoko gori v Črni gori vstopili v neko kmečko hišo, izgubljeno v skalovju, smo videli, da ima hiša samo en prostor, sredi katerega je devetdeset-letni gospodar kuril ognjišče. Nismo mogli razumeti, kako da se to ljudstvo ne izseli s svoje zemlje. Ko pa nam je mladi kmet s kretnjo, ki je nihče ne bo mogel posneti, ponudil slivovke — narodne pijače — smo spoznali, da nam je stari običaj gostoljubja izkazal kot gospod. Tedaj smo vedeli, kako so ti kmetje ozko zvezani s svojo zemljo in domovino. — Pisatelj zaključuje: Narodi, ki se zavedajo večnih zakonov življenja in ki živijo iz svojega ljudskega bistva, so na do brem stvariteljskem potu. Prvi časi krščanstva se vrata o V angleškem listu »Universet poroča neka Angležinja o razmerah v mehiški državi Vera Cruz, v kateri vlada najhujše nasilje brezbožnikov in kjer je vršenje bogoslužja skoraj onemogočeno. Ko je Angležinja pred odhodom v Evropo hotela moliti v kakšni katoliški cerkvi, je našla vse zaprte, samo neka razkolniška je bila odprta. Ravnatelj hotela je tej gospej izjavil: »Mi imamo posebna verska tolažila. Čeprav ni tukaj nobenega verskega pouka, vendar vera nikiir ni bila jačja, ko sedaj. Odkar so cerkve zaprte, sem bil večkrat pri sv. maši. Večina navzočih so bili možje, ki so se prej redko pokazali v cerkvi. Sedaj pa, ko je težko in nevarno biti katoličan, hoče vsak iti v cerkev.« Gospo so nato spremili v neko zasebno hišo ter jo odpeljali v spalno sobo, kjer je na mizi gorela svetilka. Domača gospa ja vprašala Angležinjo: »Ali si hočete sami podeliti sv. obhajilo?« Angležinja je nekako prestrašeno to odklonila. »Dobro,« je rekla domačinka, »bom pa vam ga dala jaz ali moja sestra.« Po kratki molitvi se je gospa dvignila, umila roke ter prižgala svečo, ki jo je držala njena sestra. Okna so bila popolnoma zastrta. Nato je Mehikanka vzela iz steklene posode srebrno skrinjico, molila: »Gospod, nisem vredna, da greš pod mojo streho,« ter podelila svoji sestri in Angležinji sv. obhajilo. Ko so odmolile zahvalno molitev, je Mehikanka rekla: »Od julija preteklega leta se vrši i dovoljenjem g. škofa ta »ti obred tako, kakcr ste videli, imamo samo enega duhovnika za 100.000 duš. Ta nrihaja vsak mesec enkrat, da daruje daritev gV maše ter posveti bostije. Takšnih tajnih kapel, kakor jo tukaj vidite, je v mestu 40, . j(M s(> bere sv. maša ter deli otrokom ver-,j,i pouk. Duhovnik zapusti, preoblečen v obleko laika (svetnjaka), hišo; verni katoličani gredo mimo njega, kakor ga ne bi poznal i, in to vsled tega, da ne bi strupeni sovražniki vere in duhovnikov postali pozorni i Pri slovesu je Mehikanka rekla Angležinji: jSporočite katoličanom v Angliji, naj w nas molijo, da bodo, ko se spet vrnete dimI nas, naše cerkve že zopet odprtp.« Morda ne veš, da s« v Nemčiji sedaj zopet najbolj priljubljene otroško igrače svinčeni vojaki, tanki, topovi in podmornice; da se zdravi in nepohubljeni otroci s tretjim mesecem starosti drže že pokonci, s šestim sede, stojijo l devetim in shodijo, ko so eno leto stari; da bo nova katoliška katedrala v biverpoolu na Angleškem okrašena z 20 metrov visokim kipom Kristusa Kralja, Ponoči bo kip razsvetljen tako, da Ihi daleč ven na morje viden; da so tri nemške vasi zaprosile, da bi bile jjiovišaner v mesto, ki bi se imenovalo: »Hitler-beig'; da ribiči na slanike nimajo radi mirnega vremena, ker ob takem se ribe drže bolj globoko v vodi; da ima oddelek londonske policije za prstne odtise 37 uradnikov zaposlenih; da je dokazi.no, da so najbolj krepki in zdravi otroci, katerih oče je star 27, mati pa 25 let; da so v Arabiji državljani jvabljeni- k prispevanju ca državne izdatke. Najnižji prispevek je okolu 4 Din, kdor da 200 Din dobi naslov patriot, za 31)0 Din aktiven patriot, kdor žrtvuje 400 Din jc velik, za 8f*> Din pa dobi naslov super ali največji patriot; da je potovanje |Ki zraku vedno bolj v modi. V Angliji obstoja 36 družb, ki oddajajo laksiaero-plane, s katerimi se je mogoče peljati v vse dele sveta; da je gospa llenden na Angleškem mati 21 otrok, ima 66 vnukov in deset pravnukov. Njih sku|m.i starost je 927 let; da se dober in zdrav sir da shranili do štirih let: da je ameriški predsednik Roosqvelt strasten zbiralec znamk. Nobene zalepke ne smejo zavreči, dokler si ni 011 ogledal znamke na nji; da morajo biciklisti v Montrealu (Kanada) imeti policijsko prijavnico, da jim je dovoljena najvišja brzina 22 km, ne smejo voziti na kolesu druge osebe in po cestah ne dirkati; da je na Angleškem 15.764 zdravnikov bolniških blagajn, ki imajo nad 15 milijonov zavarovancev; da je usnje iz kačje kože vedno bolj zahtevan predmet. Samo iz Indije so jih lansko leto izvozili nad dva in pol milijona; da neka angleška veteopekarna. ki ima 27 tovarni, izdela dnevno ogromno množino pet milijonov kosov ooeke, kljub temu pa zidarska dela zaostajajo, ker opekarne dobavljajo premalo opeke. da tudi na Japonskem avto izpodriva ročno vozilo rikšo. Pred 25 leti jc bilo tam 16 avtomobilov in 30.000 rikš, danes jih imajo samo še dvatisoč, avtomobilov pa 25.000. Vlom za vlomom Čudno in skoro nerazumljivo jc, da je danes toliko vlomov in tatvin in to celo po deželi. Človek bi mislil, da bodo vlomilci vsaj danes mirovali, ko vsepovsod čuti pomanjkanje denarja in drugih dobrin. Pa je ravno obratno. Še nikoli ni bilo v naših krajih toliko vlomov, in to tako spretno pripravljenih, da človek ni pred njimi va-fen z nobeno napravo, z nobeno obrambo. — Pač, je en načini Sicer ne vloma, ampak škode se da ubraniti z zavarovanjem proti vlomu pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Oglasite se pri zastopniku Vzajemne zavarovalnice. V vsako hišo Domoljuba! Za kmete je zalagal denar Sodni eksekutor Kleinert v Grfinbergu (nemška Šlezija) je poneveril 18.000 mart uradnega denarja in nato izginil. Te dni so ga našli v Berlinu strašno zapuščenega in zanemarjenega. Kleinert uživa v svojem domačem mestu najboljši glas; preiskava je tudi dognala, da od poneverjene vsote Kleinert ni porabil zase niti feniga, marveč je zalagal za uboge kmete, ki bi jih mora! rubiti. Ker sain ni imel premoženja, je prišlo pnneverjenje slednjič na dan. Pismo japonskega ministra pro-svete misijonarjem Japonski minster prosvete je poslal nedavno oudotnim misijonarjem sledečo prošj-njo: »Doslej se politika ministrstva prosvete ni opirala na vero. Zato smo doživeli žalostne pojave, ki se zrcalijo zlasti v očitem propadanju javne in zasebne nravnosti, v porastu komunizma in v anarhiji. Treba je, da postavimo vzgojo mladine na duhovni temelj. Zato uvidimo potrebo verske vzgoje in si želimo vaše pomoči.« — Kadar voda v grlo teče... Velikanski padobrani Trije angleški inženjirji Irving, Caltrop in Macohn so po dolgotrajnih poizkusih izumili napravo, podobno padobranu. Razlika je v leni, da so se s padobrauom rešile z aeroplanov lahko le posamezne osebe, nova naprava pa bo zaščitila potnike in letalo. Na zgornjem delu aeroplana bo pritrjen poseben velikanski »dežnik«, ki se bo za slučaj, da bi vozilo strmoglavilo proti zemlji, avtomatično odprl in bodo potniki z letalom vred mirno pristali na zemlji, Ce bo vse to res, bomo še strahcpelnefei poleteli v zračne višave. Kopalne obleke iz stekla To je najnovejša novost, ki prihaja iz Londona. Posrečilo se je namreč iznajti steklo,.ki ga je mogoče tkati in ki se ne zlomi. Novo steklo je mogoče tudi poljubno barvati in bi torej kopalne obleke iz stekla zakrivale telo, kakor vsaka druga kopalna obleka. Imele bi pa to prednost, da prepuščajo solnčne žarke, vendar pa le obvarujejo telo pred solnčarico. Tkano steklo uporabljajo že v veliki meri za zavijanje blaga. Za marsikaterega kopalca, oziroma kopalko, ki ne pozna dostojnosti, bi bila najprimernejša kopalna obleka — šop kopriv. Duhovščini naj nil\če ne podtika narodne nezanesljivosti Ob začetku vsenemškega katoliškega kongresa na Dunaju je kardinal Innitzer izprego-voril tudi to-le: »Mi katoličani se ne damo od nikogar prekositi v ljubezni do ljudstva. Mi smo vselej varovali svojo domovino, tudi če je bilo treba žrtvovali se za njo. Katoliški duhovnik pozna potrebe svojega ljudstva. Z njim je v krvnem sorodstvu in ve, da ga mora varovati pred tujim vplivom. Zato naj nam nihče ne očita narodne nezanesljivosti. Kdor ljubi svoje ljudstvo, ne bo mogel pogrešati katoliškega duhovnika pri narodnem obrambnem delu.« Zobozdravnik: »No, 110, nikar se tako ne de-rite, saj se vašega zoba še niti dotaknil nisem.« »Ne, zoba ne, ampak na kurjem očesu mi stojite.« Vrtine si na hnvite obleke, krila in plato, pišite p« ■ •vi veliki ilustrirani cenik In vzorce v ■nsmzi- nt» ItrumckL OVAKftA-KSiiA-ri-flBtK Celje št. 19 Obleke po Din 77 — 99 -. 110 — Plašči po Din 199—. 250—. 340-Kostumi po Din 320'—. 450'—, 560 — Bluze po Din 33-, 46—, 52 — Krila ,io Din 70-. 74— 128-Obleke kakor tudi plašči in druga konfekcija se po meri lakoj izdela v lastni tovarni. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. Cenik zaslonfl Naznanila n Posmrtninsko zavarovanje »Karitas« nepri čakovano lepo napreduje. Število članov hitro narašča. »Karitas« je pač popolnoma varna ustanova ki nudi ljudem možnost, d* si na lahek način pravočasno oskrbijo dostojen krščanski pogreb in rešijo domače vsaj prvih skrbi in težav. Možje in očetje! Muči vas skrb, kaj bo, ako vas smrt nenadoma loči od nepreskrbljene žene in otrok. Zavarujte se njim v korist, da jih poleg žalosti vsa) v začetu nc bodo mučile še druge skrbi. Sinovi, hčere! Zavarujte svoje starše pri »Karitas«. S tem jim oskrbite dostojen krščanski pogreb in da vam ob njih bridki izgubi ne bo ireba skrbeti še za kritje pogrebnih stroškov. Navodila daje brezplačno: »Karitas«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice »Karitas«, Maribor, Orožnova 8. Kari-tativna zveza, Poljanska cesta 28 (Marijanišče). Pojasnila dobite tudi v vsakem župnem uradu. 11 Prosvetno društvo v Hrušici priredi v nedeljo, dne 22. oktobra zanimiv Koroški večer ob 4 popoldne. Program: Koroške narodne pesmi, poje domači pevski zbor; veseloigra »Paglavec«, igrajo Križarji-Bizovik; govor: govori g. p. Krizostom in deklamaeije Vstopnimi globoko znižana. Ne zamudite! n »Ljudska samopomoč«, reg. pom. blagajna v Mariboru, je imela v nedeljo, dne 8. oktobra 1933 svoj 2. izredni občni zbor, na katerem se jc sprejel tudi 17. § (Prehodne določbe) novih pravil z znatno znižanimi mesečnimi prispevki. n Družba sv. Rafaela za varslvo izseljencev v Ljubljani skliče tem potoni v smislu družbenih pravil in sklepa družbenega odbora svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v torek, dne 24. oktobra 1933 ob 16 popoldne v posvetovalnici Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 22a. Na ta občni zbor se vabijo vsi člani Družbe sv. Rafaela in vsi dobrotniki in prijatelji izseljencev. — Predsednik. n Grosuplje. V nedeljo 22. oktobra bo vprizo-rilo dijaštvo iz Grosupljega in okolic'.- zelo zabavno veseloigro »Pri belem konjičku« v Gasilskem domu v Grosupljem ob i popoldne in ob 8 zvečer Vsi prijatelji poStenc zabave vljudno vabljeni! »Jaz ne morem živeti brez vaše hčere« »Prav. Boni že jaz plačal pogrebne stroške.« ?' Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ^Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poelov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe. Sibn čevlje dobite pri Jerneju Jeraj, Zapoge 10 Smlednik. flbllr v nedeljo, dne IIHIIb, 22. oktobra 1933 ob »/s 10. uri v Sp. Pir-ničah št 21 se vrši prostovoljna javna dražba na licu mesta raznih poljedelskih stro ev. kakor mlatilnire. sla-morezmce, na rofni in živinsk: pi goii. čistilnika in dru°ih Nadalje razno poljsko in domače orodje ter več ve'.ov. .To'a levni draž-beni pigoii se bodo razglasili pred pritetkom dražbe. Hran s teletom nacrodaj Ignac Novak. Vnanje Gorice 29 p, Brezovica pri Ljublj. Harmeaii ia Salo ceno prodam. Harmonij zelo dober Ame-riktnski sistem, za 1600 Min. - Moste številka pri Kamniku. ■tLipk. perilo, usujate UBICHK, suknjiče najceneje pri Preskerju, Ljubljana, Sv. Petra 14 Čevljar, psisočniha /a mešana dela, kakor tudi vajenca sprejme Fr. Travnik. Trebnje. iFiflil iz prve roke naprodaj pri Miheliču Ivanu. Stari trt; ob Kolpi Sadno drevje, krasne marelice, breskve j a vsa druva plemena najbolMh vrst ima na proda i Alojzij Podobni kar. drevesni-čar Dobrova pri Ljublj Gospa je ponosno hodila s svojim malim sinčkom po krovu oceanskega parnika, ko se ji približa ladiiski oficir: »Oprostite gospa, bolje bo, da sinkota peljete v spodnje prostore v kabine, da bo zaspal. Kapitan namreč poroča, da se bo parnik v kratkem pričel zibati.« Brez odgovora je mati odšla v spodnje prostore. Čez dobro uro pa zopet pride na krov: »Gospod oficir, prav lepa hvala vam in gospodu kapitanu, a moj sinko je zdaj že zaspal in zibanje lahko ustavite.« On: -Snoči sem pil vino, pa mi je šlo v glavo.« Ona: »Edini prazen prostor, ki ga je še našlo!« Preklic. Traven Marjeta, posestnica, Žiče p Radomlje obžalujem in preklicujem. če sem kaj žaljivega izrekla o Hribarju Fran-retu, mesarskem pomočniku iz Žič, in izjavljam, da mu nimum v nobenem oziru kaj očitati. Z9H69L3 Po smrti moje matere mi ie »KAR1TAS« la'toj izplačala vso zavarovmo vsoto in se ji za to javno zahvaljujem. »KARITAS« ie varno in pošteno zavarovanje ter ga vsem priporočam. V Kamnici, 6. 10. 1933. Čepe Alojzija, I. r. Brci reklame Brinje in fige kak0VM" FRAN POGAČNIK, d.zo.z. Ljubljana. Tyfševa (Dunajska) St. 67 nasproti mitnice. n Citrašil Izšel jo II. zvezek »Slov. nar. pesnil za citre in petjec v peti pomnoženi izdaji. V zvezku je tudi za .samouke in začetnike pojasnilo o flažo-letu Cena 20 Din. Seznam zvezkov na razpolago. Ivan Kiferle, Ljubljana, Gosposka 9. tudi v špecerijski stroki ne gre. 1 udi tukaj se vrste blaga vedno menjavajo, tudi tu so »novosti«, s katerimi je treba odjemalce seznaniti potom časopisja. - Tednik »Domoljub« Vam bo v ta namen prav uspešno pomagal. Prodaiftina n. M£man lloblfano, Kopitar ene ulica 2 opozarja cenjeno občinstvo jo« ravnokar došle novosti devocijonalij, križev, kipov, nastavkov, kropivčkov na kamnu in lesu, rožnih vencev, svetinj itd. v veliki izberi do najfinejše kvalitete Cene koj)Nnren€ne Za obilen obisk se priporoča tvrdka n. Nlftnan Najboljša nogavica! VINA vseh vrst kupite najugodneje pri Centralni vlnirnl v Ljubljani Električna ceslna železnica r Ljubljani prodaja stare tramva|ske tračirce po ceni Din 50— za meter, pri odjemu nad 12 m pa po ceui Din 45 — /.a meter tranko remiza v Zg. Siski. Tračnice so izvrstno |>orabne pri zgrail-bah ni- sto traverz kot nosilci za oboke, stopnire, strope itd. Dolžina tračnic znaša 12 m, višina 15 cm, težina cca 30 kg na meter. SUHE GOBE ku uje po najvišji dnevni ffni SKVEh A KOM P. L.ITBLJANV Gosposvetska cesta št. 5. Joka je bil v mestu in pravil, ko je prišel domov, da se je na kolodvorski tehtnici tehtal in da telita 78 kilogramov. »Gotovo si se tehtal, ko si imel suknjo na sebi.< mu je dejala žena. »Ne, ne, ka j pa misliš, dr/al sem jo v roki. * »Kaj pa ti je rekla žena, ker si snoči lako pozno domov prišel?« »Ati še ni vsega povedala.« Modna in manufaklurna trsoviua F. in I. Goričar - ,pn Ivanki' Ljubljana. Sv. Petra cesta 29 priporoča za jesen in zimo vsakovrstno blago za moške in ženske obleke, plašče in površnike, žamete in barhente za obleke, flanelo i a perilo od 750 Din naprej, koče, deke. kovtre, zimske rjuhe, triko maje in hlače, volnene vestje in jope, otroške jop-ce od 28 — Din naprej, moške delovne in priiž-nje srajce, kravate, dežnike itd. — V konfekcijskem oddelku nudimo izgolovliene damske in otroške plašče v veliki izberi, po nainižjih cenah. — Kupujte vsi v tej trgovini, kjer dobite res dobro blago in po solidnih cenah. T e ž k o č e pri dihanju in pomanjkanje sape so težke muke, ki store človeka nervoznega in ga spravljajo v obup, do nima miru ne podnevi ne ponoči. Proti temu se z vel kim uspehom uporabljajo: ASTM0L prašek za kajenje, ASTM0L bronhial cigarete za pušenje. Dobivajo se v lekarnah. Pazite vedno na ime ASTMOLI Oilnbreno od Ministrstva aocljnine politiko in narodnima zdravja S. Stov. 20CS od 8. II. 198». izdajatelj: Dr. Oreferij Pečjak. Urednik: Jože iiošiček Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cei.