DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-411. - tel. 3-62-75 Uiprava: Trst, ulica S. Anas-tasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 300, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun.: Trst štev. 11-7223.
Leto XI. - Štev. 10
Trst - Gorica, 8. marca 1957
Izhaja vsak petek
Pred novo nevihto?
Dvakrat je že treščilo med naše komuniste, vsatj tu na Tržaškem in Goriškem, kjer svobodno tekmujeta titovska in mor skovska struja. Pravzaprav marata za to, biti hvaležni samo demokraciji, pa ne »ljudski«. Prepuščeni sami sebi, bi namreč že davno ena drugo, požrli. Tako se pa morata prenašati, podobno kot morata trpeti soseščino raznih drugih levičarskih, sredinskih in celo desničarskih strank. Snno pač v demokraciji zahodnega tipa, kjer je življenje zajamčeno vsem, ne pa samo eriim.
V	teh okoliščinah je torej že dvakrat treščilo med naše komuniste in pripravlja se, da bo morda še, tretjič.
Prvič je zagrmelo leta 1948. Komin-form je izobčil Tita, in prej enotna komunistična druščina se je razdelila na dvoje. Eni so prisegali na Beograd, večina je ostala zvesta Kremlju. Sledila so leta prepirov in spopadorv, ki niso bili navadne praske. Slo je zares na življenje m smrt. To so občutili mnogi jugoslovanski kominformisti, ki so pustili svoja mlada življenja in zdravje v titovskih ječah in koncentracijskih taboriščih. Nič bolje ni bilo v satelitskih državah, kjer so uprizorili na titovce pravi srednjeveški lav na čarrovnice.
Pri nas, kjer, hvala Bogu, nimamo komunističnega režima, je imela borba pretežno besedno in papirnato, toda vkljub temu skrajno brezobzirno in prostaško o-bliho. Z združenimi močmi sta komunistični skupini izkopali med seboj tako globok jarek in nalili vanj toliko gnojnice, da se je zdelo, da je tako rekoč nemogoče, da bi ga še kdaj zasuli ali premostili.
Toda to, kar je težko demokratom in načelnim ljudem stare šole, je za. komuniste prava igrača. Posebno velja to za izšolane aktiviste, za take, ki vedrijo in oblačijo ter se Moskva in Beograd nanje zarres lahko zaneseta. Zadostuje kratek in rezek »Controardine, campagni!«, pa že stečejo v popolnoma nasprotna smer.
Tako se je zgodilo tudi pri nas. Umrl, je Stalin, likvidirali so Berjo. Hruščev, Mika jan in Bulganin so na beograjskem aerodromu zmotili kesanje, v. Moskvi so pogostili Tita in Jovanko. Vsemu so sledili novi ukazi, oblikovalci strele, ki je treščila med naše komuniste še hujše 'kat prvič.
Medtem kci so se tovariši' leta, 1948- še lahko izgovarjali na nepričakovanost odkritja, je šlo zdaj za nekmj- drugega: ena in druga stran sta morali požreti- marsikaj, kar sta'si sami izrekli, kar sta-si sami napravili. Posebna vidalijevci so bili zadeti, in zadeva ni šla tako gladko od rok kot prvič.
Vkljub temu pa je stekla. Tito in Hruščev sta preživljala medene tedne svoje mlade ljubezni. Kje bi se periferna komunistična para, lahko upirala taka visokim zgledom? Začelo je sodelovanje. V okoliških občinah smo imeli na občinskih volitvah enotne, komunistične liste. Prirejale so se skupne kulturne manifestacije, Naj je bil pelin še tako grenak, komunisti so morali plesati tako, kot sta Beograd in Moskva igrala. Ker jim ni preostalo drugega, so se tolažili, da je to zadnja nerodna sprememba linije, ki jo bodo doživeli, ki jo morajo požreti.
Toda njihovo upanje je bilo kratkotrajno. Komaj so nekako prilagodili svoje korake novemu taktu, že so se začeli ■ zbirati grozeči oblaki. Na Madžarskem in na Poljskem je zabobnelo. Kremlju je postala Titova juha prevroča. Zopet je padlo nox>o povelje: udari po tem krivovercu, po tem krivcu razdora in nadlog, v komunističnem taboru* In začeli so se vrstiti napadi. Najprej iz. satelitskih dežel, H imajo z Jugoslavijo tudi mejne špare (Bolgarija in Albanija), nato pa iz Sovjetske zveze, Romunije in Češkoslovaške. Se oddaljeni Cuenlaj je pritekel v Evropo in rekel svojo!
In glej ga vraga! Komaj se je to zgo-
aiimpijshe igre leta 196Dv Rimu
Rimski župan Tupini je izjavil, da bodo olimpijske igre, ki Se bodo vršile leta 1960 v Rimu, imele zares dostojen okvir. Ce bo vlada dala potrebno podporo, bo, občina širokogrudno poskrbela za vso potrebno opremo in primerno uporabo krajev, ki jih lahko nudi samo Večno mesto. Precej izdatkov iza izvedbo raznih načrtov hodo lahko krili z dohodki, ki jih’ že »daj cenijo na kakih 60 milijard lir. »Rim, Ici ima svoj poseben čar iin je središče krščanstva — je dejal Tupini — 'bo tako poskrbel za olimpijske igre, da bodo res vredne njegovega imena.«
Tudi mnogi drugi znaki pričajo, da se Rimljani in z 'njimi celotna italijanska športna, tujskoprometna, razvedrilna in druga javnost z vso vnemo ie sedaj u-kvarja z načrti in pripravami za olimpia-do 1960. Ze zaradi številnih kulturaIh in 'tujskoprometnih zanimivosti in podnebja 'računajo na rekorden obisk.
Tudi v tujini so prepričani,, da bo Malija odlično izvedla zaupanoi ji nalogo. Posebno po tem, kar so videli na zadnji 'zimski olimpjadi v Cortlni, tjjdci kar pričakujejo, da Ibodo v 'Rimu prav prijetno presenečeni.' .
dilo, že je tudi na Tržaškem zapihal nem veter. Obnovljena, ljubezen se je hitro ohladila. Kakor da se ne more izogniti tisti narodni:	»Pesem dvakrat peta, je
kakor jed pogreta.« Tržaški kominformisti, posebno pa njihov voditelj Vidali, ki se nikdar ni ogreval za novo bratenje s titavci, se vedno bolj odkrito vračajo na nekdanje pozicije. Ze vržene mostoue zopet vlečejo nazaj, kjer so bili zgrajeni, jih podirajo.
Pogreto razmerje ni preživelo niti ene, zime. »Primorski dnevnik« je preteklo, nedeljo že tožil, da so članice njegove, »Neodvisne socialistične zveze« in To-gliattijeve »Italijanske ženske zveze« lani za 8. marec dogovarjale skupne proslave, ki so bile, v pomnoženi izdaji, v načrtu tudi letos. Zdaj pa jih te presnete članice kominformistian-e KP za Tržaško ozemlje že sabotirajo. Dobile so ukaz, da smejo na proslavah govoriti samo zastopnice njihove organizacije. Kominformistke to-; rej obračajo titovkam hrbet!
To je prvi odkrit spor, ki se ne omejuje na časopisno polemiko, temveč zajema že samo »bazo«. Kaj takega že od lanskega zbližanjai sem še ni bilo. Ce bo razvoj šel po tej poti — po kateri mora nujno iti, vsaj v kolikor bodo med Kremljem in Titom obveljali sedanji odnošaji — potem lahko pričakujemo, da si bodo naši komunisti kmalu zapet pošteno v Uv-seh. Lahkoverni možje in žene, ki so jim še vedno zaupali in sledili, se bodo v zadregi lahko zopet praskali za ušesi. Mi pa ne želimo dragega, kot da, bi jim vsaj ta nova izkušnja kaj zalegla in jih kaj naučila, jih pripravila do spoznanja, da ni vredno biti backi.
* * *
Kmetijsko vprašanje so odložili
Razpravo o kmetijskih najemninah so preložili na prihodnje zasedanje
Kmetijsko vprašanje, ki leži ministrskemu predsedniku S-egniju posebno pri srcu, ograža prav v teh dneh z vso resnostjo njegovo Vlado. Gre namreč za usodo spolovinarjev, zemljiških najemnikov. Ti najemniki predstavljajo v na pol fevdalni sestavi italijanskega kmetijstva .skoraj polovico vseiga kmetijstva. Veleposestnik, latifundist, najemnika lahko vsak čas spodi z zemlje, oziroma mu odpove najemninsko pogodbo. Na ta način ne uživajo najemniki - spolovinarji nobene socialne zaščite.
Raziskovanja v Toskani, kjer so v, srednjem veku bogati florentinski trgovci spremenili obsežna poljska zemljišča v najemniško spolovine-rstvo-mezzadrijo, so odkrila .katastrofalne pogoje, ki jih je u-stvarila nezakonitost ustroja. Medtem ko latifundisti, ki so zemlji popolnoma tuji, udobno lenuharijo po mestih na račun kmečkih žuljev, zapuščajo spolovinarji v stalni negotovosti pred bodočnostjo' v čedalje večjem obsegu svojo rodno zemljo. Njihovi sinovi, ki so izgubili zaupanje v obstoj očetove domačije, si iščejo boljšo in zlasti varnejšo zaposlitev drugod.
Posebno značilna za ta pojav so vinogradniška področja. V florentinski okolici, kjer uspeva svetovno znani »chiant-i«, je zapuščenih nad 3 tisoč spolovinarskih domov. Tudi po drugih predelih zapušča-
spolovinarji podeželje.
Vse ostale evropske države, razen komunističnih, so vprašanje svobodnega srednjega in malega kmetijstva uredile z likvidacijo fevdalizma. V Italiji je bila ta ureditev ,na programu 'že v prejšnjem sto-
letju, za časa »risorgimemta«, ostala pa je le na papirju. Prav tako so ostale neizpolnjene obljube vojakom na fronti za časa prve svetovne vojne.
Sedaj se ,z zadevo končno preganja Segni. Njegova vladat 'je izdelala zakonski osnutek za novo ureditev zemljiških najemninskih pogodb. Zakonski osnutek obsežno zadovoljuje koristi in zahteve kmetijstva. Osrednje vprašanje pa je »giusta causa«, »opravičen vzrck«, po katerem latifundist najemninsko pogodbo lahko odpove.
Segni sam prihaja iz -kmečkih vrst. Znano je, da je pred leti prostovoljno odstopil svojim najemnikom velik dal svoje posesti. Od drugih veleposestnikov tega ne zahteva. Od njih pa' terja gotovost, da spolovinarjev po dolgih letih in dese-tle-j tj ih trdega dela ne bodo poganjali na cesto s trebuhom za kruhom. Zakonski o-snutek zahteva zakonito utrditev pravic in dolžnosti obeh pogodbenikov, ki bi dovedla do socialne zadovoljitve kmetijstva.
iSegnijev zakonski osnutek je doživel pod pritiskom konservativnih in katoliško - konservativnih članov njegove vlade — znaten del teh elanov izhaja prav iz latifundističnih vrst — kar preveč o-mejevalnih modifikacij, ki dopuščajo lokavemu latifundistu, da se v gotovih primerih lahko izogne -zakonitim -določilom. Kmetje zahtevajo trajnost »opravičenega vzroka«, kar bi spolovinarje še tesneje, povezalo z zemljo, ki jo obdelujejo. Socialdemokrati in krščanski levičarji so na strani spolovinarjev. Za njih je to vprašanje ne samo političnega, pač pa tudi
Izrael se je končno vdal
Posredovanja Združenih držav so zagotovila mir na Bližnjem vzhodu
.Pretekli. teden je. bilo rešeno glavno vprašanje, ki je kalilo mir na Bližnjem vzhodu. V petek je Izrael sporočil Glavni skupščini Združenih narodov svoj sklep, da 'bo nemudoma in popolnoma u-ma-knil svoje čete z vsega egiptovskega-ozemlja, to se pravi s področja Gaze in z obalnega pasu Akabskega zaliva, kjer so se še .zadrževale. -Svoje sporočilo je Izrael pospremil z upanjem, da se bodo sile Združenih narodov po odhodu izraelske vojske razmestile na • področj-u- Gaze in da bodo Združeni narodi prevzeli izključno civilno upravo tega področja. S tem naj bi bilo podano jamstvo, da Egipčani ne -bi več uporabljali Gaze za izhodišče teroristov, ki bi jih pošiljali na izraelsko ozemlje. Mednarodna uprava in zasedba tega področja naj bi trajala vse dotlej, dokler ne bo sklenjena mirovna pogodba z Egiptom in ne bo dokončno odločena usoda tega ozemlja. Ce bi vkljub ■temu pričakovanju- in pogojem v Gazi znova nastal tak položaj, kot je bil pred egiptovsko-izraelskim spopadom, si Izrael pridržuje proste roke za obrambo svojih pravic. Glede umika s področja Akabskega -zaliva je pa- -Izrael izrazil pričakovanje, -da bo v tem za-Iivu učinkovito zajamčena svobodna plovba .za ladje vseh držav, vključno izraelske.
Jasno je, da se je Izrael pri tem zanašal predvsem na ameriška jamstva. Američani so po drugi strani stremeli za tem, da se Izrael umakne pod takšnimi pogoji, da jim Arabci ne 'bodo mogli očitati pristranosti v korist Izraela. Cim bi I-zrael umaknil svoje čete in bi s tem zadostil glavni arabski zahtevi, bi bila odprta pot, da tudi Egipt nekaj popusti, predvsem da čimprej dovoli skozi 'Sueški prekop svobodno plovbo za ladje vseh držav in da pristane na primemo ureditev upravljanja tega važnega prekopa. Kakor poročajo, je Egipt že nakazal to svojo pripravljenost.
Zadeve -seveda niso tekle popolnoma gladko. Od -sobote na ponedel jek je celo prišlo do zapleta, ki je grozil, de bo dosežena rešitev zopet padla v vodo. Izrael se ni zadovoljil; z nejasnimi izjavami a-meriškega zunanjega ministra Dullesa, ki so vsebovale določene poglede, ne pa sprejema obvez. In ko bi se morala v soboto sestati načelnik izraelskega glavnega stana in poveljnik -sil 'Združenih narodov, general Burite, je Izrael sporočil, da se je premislil, češ da mu morajo Združene države dati stvarnejša jamstva, in sicer z izjavo v Združenih narodih. Poleg tega so v -Izraelu izbruhnile hude demonstracije. Predsedniku Ben Gurion-u so očitali, da je sprejel svoj sklep, ne da bi se prej posvetoval z ostalimi člani vlade, ne da bi v tako važnem vprašanju zahteval predhodni pristanek parlamenta. Celo socialistična vladna stranka je grozila, da bo Ben Gurionu odrekla svojo podporo.
Vkljub temu pa se je Ben Gurion, po dvodnevnem oklevanju, uklonil in je še enkrat potrdil prvotno sprejete obveze. Poveljnika izraelskih čet in sil Združenih
narodov sta se sestal« 4tar se dogovorila' za umik izraelskih čet s področja Gaze in Akabskega zaliva. Ben Gurion pa je sklical parlament, v katerem je poročal o razlogih, ki so ga prisilili k hitremu postopanju in sprejemu omenjenih odločitev.
Ben Gurion je razčlenil vojaške in politične dogodke, ki so sledili začetku nastopa proti Egiptu. -Priznal je, da nima nobenega jamstva glede osnovne zahteve Izraelcev, da se Egipt ne sme vrniti na področje Gaze. -Pripomnil pa je, da je predsednik Eisenhower prevzel moralne obveznosti do Izraela. To go storili tudi predstavniki mnogih drugih držav. Obžaloval je sovražno razpoloženje, ki ste ga pokazali do Izraela Sovjetska zveza- in Indija. Predsednik Ben Gurion je nadalje izjavil, da se Egipt v nobenem primeru ne s-me vrniti na področje Gaze in de bo Izrael ščitil svobodo plovbe svojih ladij po Akabskem zalivu. Ob zaključku je Ben Gurion pozval parlament, naj odobri njegovo politiko, kar je večine poslancev
mm uaiK IZRAELCEV
ZAHTEVAMI UMU	Y~v
ORGANIZACIJE XI	Q
<?•
itrUlAUm -
redozl
P0t0TO*_
■h RRe&UA-j
7v’" ‘ yv;t• i •••*
■ . ■ ; ■ ;'
tud-i storila. Opozicijske resolucije, ki so izrekale vladi nezaupnico, so odklonili.
■Se medtem ko je Ben Gurion govoril, so se po Sinajskem polotoku začele priprave za umik izraelskih čet, ki je zdaj v polnem teku. Švedski, danski, norveški in kolumbijski oddelki zasedajo Gazo, finski oddelki pa obalni pas ob Akabskem zalivu.
Tako je -Izrael, kot demokratična država, ki se je uklonila svetovnemu javnemu mnenju, že enkrat dokazala, na kateri strani je doma spoštovanje mednarodnih načel in obveznosti. Iz nepremi-41 jene poteze, s katero se je prenaglila in
zaletela, je potegnila vse posledice. Organizacija združenih narodov in Združene države so nad uspehom lahko zadovoljni. Žalostno pa je, da doslej niso "mogli doseči podobnih uspehov še v nobenem izmed tistih primerov, v katerih je bil prizadet kakšen zaveznik ali varovanec Sovjetske zveze. Po ureditvi najbolj perečega dela egiptovsko-izraelskega vprašanja meče zdaj posebno madžarski primer ina Organizacijo ZN, na njeno moč in vpliv ter sploh na vso mednarodno politiko toliko bolj temno in turobno senco.
Lesna trgovina
med Jugoslavijo in Italijo
Mešani tehnični odbor, ki sta ga ustanovili italijanske in jugoslovanska vla-da, je pretekli teden zaključil svoj sestanek, na katerem so razpravljali o lesni trgovini med obema državama. Lani je precej upadel izvoz žagen-ega lesa iglavcev v Italijo. Zato so se zdaj dogovorili o .novem plačilnem ustroju, ki naj bi temu jugoslovanskemu izvoznemu predmetu zopet omogočil, da se uspešneje -uveljavlja na italijanskem tržišču. Delo odbora je potekalo v prisrčnem ozračju in je končalo z obojestransko željo po izboljšanju trgovinskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo.
(Italijansko odposlanstvo je na pogajanjih vodil ing. Camaiti, jugoslovansko pa ing. Branko Matič.
9 Siamu obsedno stanje
;V Siamu so bile 26. februarja volitve, na katerih naj bi v večini dežele zmagala vladna stranka,, ki je /naklonjena Zahodu in sodelovanju v obrambi proti prodirar-, n ju komunizma v severnih obrobnih pokrajinah pa' levičarska, sodelovanju s komunisti naklonjena stranka. Ker je vlada več dni zavlačevala objavo rezultatov, so se začele širiti govorice, da je v teku po-, t var jam je volilnih rezultatov, duhovi sq se razburili in sledile so demonstracije, ki so grozile, da se razširijo v pravi u-por. Z namenom, da prepreči državni -u-dar s strani opozicije, je vlada preteklo soboto oklicala izjemno stanje. Vrhovno oblast je previzel poveljnik vojske, general Šarit Thaneret. Pod zaščito bajonetov so bili nato proglašeni uradni rezultati volitev, iz katerih je razvidno, da je vladna stranka zmagala z malenkostno večino. Opozicijska levičarska stranke, ki se -naziva »gospodarska«, oziroma »demokratska« stranka, je naznanila, de -bo zahtevala razveljavljenje volitev. General Thanaret je s svoje strani izjavil, da se je pri volitvah zares pripetilo več ne-red-nosti. Siamce kitajskega porekla je obtožil, da so skušali potvoriti volilne rezultate. Zanikal je, da bi hotel ohraniti o-blast v svojih' roke h in odstraniti .zakonito vlado. Njegova naloga je samo, da napravi red v deželi. Kako bo to napravil, se bo šele videlo.
moralnega -značaja-. Segni se je moral zateči h kompromisni rešitvi, de bi rešil vlado.
Težave pa so nastale tudi zaradi trenutnega socialističnega združevanja. Nen-nijevci vztrajajo sedaj, ko so na beneškem kongresu stranke prevladali levičarji, na zatrjevanju, da je vprašanje najemninskih -pogodb vprašanje življenja in smrti Segnijeve vlade. Vprašanje naj bi postalo nekaka ognjena preizkušnja Sa-j ragatovega sooializma. Novo politično geslo socialistov bi lahko formulirali takole: Ali naj socialdemokrati glasujejo za Segnijev kompromisni -zakon, da s tem rešijo vlado, obenem pa odbijejo socialistično združitev ali naj glasujejo proti, -s tem prekucnejo vlado in istočasno omogočijo socialistično združitev.
Ta izbira je bila pravo politično izsiljevanje, ki mu ni mogoče odrekati spretnega izigravanja socialističnih načel. Sa-i->gat se je odločil za prvo izbiro, republikanci za drugo. Pri glasovanju o 'zaupnici vladi je Segni prejel le pičlo večino -glasov.
-Razpravo v podrobnostih so odložili na drugi ipe-sec.
Titovci se potegujejo za socialistično čast
Potem, ko so -zadnje čase doživeli novo razočaranje nad .Sovjetsko zvezo, se predstavniki sedanjega jugoslovanskega režima zopet vneto potegujejo, da bi -bili sprejeti v krog zahodnih socialistov. Za to so se potegovali že vsa leta po sporu s Ko-minformom, vendar brez uspeha, kajti socialni demokrati niso mo>gli dati demokratične legitimacije režimu, ki je izrazito totalitaren. 'Nedavna obsodba Dji-lasa jasno dokazuje, da titovski režim ni tak sam-o napram tistim, ki jih smatra za »reakcionarje«, -marveč uveljavlja splošno znane totalitaristične postopke in načela tudi napram socialistom, čim ne soglašajo s politiko trenutnih ministrov. Zato je kaj malo verjetno, da bi se zahodni socialisti pustili preslepiti prev. zde j, ko .so vendar ie v preteklosti pokazali celo več načelnosti iti smisla za pravilno presojo kot pa razne zahodne konservativne stranke.
Toda poskušati je trebe, si verjetno mislijo v Beogradu. In tako je pretekli ponedeljek odpotoval v Belgijo jugoslovanski .zunanji minister Popovič. Uradno vrača obisk belgijskemu .zunanjemu ministru in socialističnemu voditelju Spaa-ku, ki je bil pred enim letom v Beogradu.
Istočasno se mudi v Londonu jugoslovansko parlamentarno zastopstvo. Na povratku iz Londona bo tudi to obiskalo Belgijo. V obeh državah bo imelo pogajanja s socialističnimi voditelji.
Jugoslovanski tisk pripisuje obema- potovanjema velik pomen, zahodni komentatorji pa vidijo v tem dokaz, -da skuša Tito navezati stike in priti do sodelovanja z zahodnimi socialističnimi strankami.
Volitve na Irskem
Na Irskem so bile preteklo sredo parlamentarne volitve. Za 146 poslanskih mest se ie potegovalo 288 kandidatov. Volivcev je bilo 1,750.000. Svoje kandidate so predložile tri stranke: stranka, ministrskega predsednika Costella, De Vale-rova stranke »Fiamma Fail« in stranka »Sinn Fein«. Slednja je ekstremistična nacionalistična stranka in vodi med drugim podtalno borbo za osvoboditev Severne Irske izpod angleške oblasti. Od kandidatov, ki jih je ta stranka postavila, jih je sedem zaprtih zaradi terorističnega delovanja. Stranka ministrskega predsednika Costella se med drugim zavzema za priključitev Irske k skupnemu evropskemu tržišču.
Prvi delni izidi so že nakazali, da bo zmagala stranka starega političnega voditelja Eamona de Valere aFianna Fail«. De Valerov glavni tekmec, dosedanji ministrski predsedjvik Costello, ki je voditelj stranke »Fine Gael«, je bil tudi ponovna izvoljen, vendar s precej manjšim številom kot pri prejšnjih volitvah.
Volitve i Sovjetski ntii
Še vedno 100-odstotni rezultati
■V osmih sovjetskih zveznih republikah so bile v nedeljo upravne volitve. Po pisanju moskovske osPravde« je volilna u-deležba znašala že okoli 18. ure 99 in pol odstotka. Ker je ibila povsod samo ena1 lista, so pač vsi udeleženci glasovali za režimske kandidate. Tako je režim zopet dobil 100-odstotno potrdilo svoje priljubljenosti. Koliko je to vredno, se najbrž sam zaveda. Volilne komedija koristi v takšnih okoliščinah pač samo v toliko, v kolikor vrže naivnežem nekaj peska v o-či in d A propagandi nekaj materiala, da ge lahko izkorišča.
Tudi zahodnim komunistom pa take volitve izvabljajo na zboljševizirana o-, bličja en sarkastični nasmeh več. Bog jim ga blagoslovit
VESTI z GORIŠKEGA
VPRAŠANJE STATUTA REGIONALNE AVTONOMIJE
Protislooja socialistov in komunistov za popolno zažčlto Slouenceo o Italiji
Zdaj so skpra vse italijanske stranke na nogah zaradi statuta regionalne avtonomije. Boj pa je nekam čuden, kajti borba gre v različne smeri in medtem, ko so si videmski, goriški, pordeoonski in tržaški demokrščani v laseh .zaradi prestiža 'Trsta in ‘Vidma, ki bi eno in drugo rado postalo sedež regionalne vlade ter zaradi medsebojne nezaupljivosti, kajti Go-, ričani in Tržačani menijo, da si bodo Vi-demčani, številčno močnejši, jemali levji del ugodnosti in koristi od’ regionalne avtonomije, beležimo na drugi strani pristanek levičarskih strank na Trst kot sedež regionalne vlade in zahtevo, da se prefekture odpravijo.
Kar pa se zaščite nas Slovencev tiče, so nam demokrščani popolnoma nasprotni in upajo, da nas bc. regionalni statut prezrl. Socialisti in komunisti pa sicer res mislijo vnesti v statut tudi določilo, ki proglaša enakopravnost vseh državljanov v deželi, ne glede na njihovo jezikovno pripadnost in da bodo zaščitene vse -e-tr-iške in kulturne značilnosti deže-lanov, toda že takoj v naslednjem stavku socialističnega osnutka je zapisano, da bo uradni jezik italijanski. Pripadniki jezikovne manjšine bodo imeli pravico posluževati se svojega materinega jezika v odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi avtonomne dežele, toda le tam, kjer jezikovna skupina tvori vsaj vet odstotkov vsega prebivalstva ene province.
Kako nas bodo šteli in preštevali, da nas ne najdejo vsaj pet odstotkov, osnutek statuta ne pove!
Isto menijo in mislijo z nami komunisti, sodeč tudi po tem, -kar je poročal »Primorski dnevnik«.
Na Goriškem bi nas bilo devet tisoč. Več kot pet odstotkov vsega prebivalstva.
V	videmski provinci, brez pordenonske, bi dosegli morda tudi več kot pet odstotkov. Na Tržaškem pa še več! Toda vprašanje je, ali število Slovencev v Italiji vzamemo širokosrčno ali pa bodo hodili po hišah občinski in še kaki drugi policaji poizvedovat, ali so Slovenci za Jugoslavijo in prati Italiji in ali govorimo slovenski ter smo zato sovražniki države! . . .
'Člen- socialističnega osnutka regionalnega statuta, ki govori o šolah, pravi, da bo pouk v javnih šolah, osnovnih in vrtcih, teh ko tudi v materinem jeziku ueen-cpv. Pri obstoječih šolah se morajo otv-o-riti novi razredi na prošnjo družin in za število učencev, ki ne more biti nižje od onega, ki ga bo regionalni svet določil.
Socialisti stojč torej na stališču vladnega zakonskega osnutka za ureditev slovenskih šol ali pa- gredo morda še nekoliko nazaj v našo škodo. To so Nenni.jevi socialisti!
Tudi levičarji se poslužujejo starega pravila in metode rimskih politikov: Tvojo pravico ti sicer generično priznam in zapišem, hkrati pa- napišem tudi taka določila, -da se -tvoje pravice ne boš mogel posluževati.
Regionalni svet
V	pogledu izvolitve deželnega (regionalnega) sveta se levičarji strinjajo z de-irjokrščani, im sicer, da- naj bodo volitve s proporcionalnim sistemom in da na-j se
izvoli po enega svetovalca -na vsakih 15 tisoč ali u-lo-mka višjega od 8 tisoč prebivalcev.
Pravzaprav stoje demokrščani na stališču, da ne sme biti več kot 60 vseh deželnih svetovalcev, in torej po eden na vsakih 20 odnosno 21 tisoč prebivalcev.
Eno in drugo pravilo' je krivično, ker deželo tvorijo province in bi morala imeti vsaka provinca svoje določeno število svetovalcev, recimo najmanj vsak po 15 Trst, Pordenone in Gorica, Videm pa 30, kar -bi vsega skupaj zneslo 75 svetovalcev. -Z ozi-rom na posebnost naše dežele, ki ima raznolike province in -tudi jezikovno- mešane kraje, -bi število- 75 regionalnih svetovalcev ne bilo nedopustno in previsoko!
Sicilijanski regionalni svet šteje 90 svetovalcev, na Sardiniji- volijo po enega svetovalca na vsakih 20 tisoč prebivalcev, v Dolini Aosti volijo 25 svetovalcev, čeravno šteje dežela le kakih 110 tisoč prebivalcev, na Tridentinskem in v 'Poadižju pe po enega svetovalca na vsakih 15 tisoč prebivalcev. To pcmeni, da se deželni svet lahko voli v ra-zličnem številu, pač po potrebi ene ali druge dežele. To pravilo potrjuje našo zahteva, da veli vsaka provinca določeno število svetovalcev, ne glede na število njenega prebivalstva.
V šolah tudi furlanščina?
Kot znano, je ustavna skupščina izglasovala posebno avtonomijo naši deželi Furlaniji - Julijski krajini na prizadeva-
nje furlanskih parlamentarcev, ki so svojo zahtevo opirali tudi na etni-ški značaj Furlanije in pa na potrebo, da se s posebno avtonomijo zaščitijo jezikovne manjšine. .
Toda Furlansko avtonomistično gibanje je svojo živahnost sedaj*že precej go-vodenelo. Pojavljajo se le posamezni glasovi, ki zahtevajo, naj se v šolah poučuje tudi furlanščina. Eden -takih glasov se je ■oglasil na nedeljskem zborovanju Furlanskega filološkega društva (Filologiea Friu-lana), kjer je dr. Giceri stavil predlog, naj se v regionalni statut vnese določilo, po katerem naj bi se v osnovnih šolah poučevala tudi furlanščina. Predsedujoči senator Tessitori pa je ugovarjal, češ da zakonodajne praksa ne dovoljuje, -da bi -tako določilo vnesli v regionalni statut. Dejal pa je, da boro tem lahko sklepal regionalni svet. Zato je prosil dr. Cicerija, naj svoj predlog umakne, in ta ga je res -umaknil »iz obzira do gospoda predsednika«.
Tessitorij-eva trditev pa ne odgovarja dejstvu, ker taka jezikovna določila vsebujeta tako statut Doline Aosta in statut S Tridentinskega in Paadižja.
Menimo, da je ser.ator Tessitori premišljeno tako nastopil in prosil za .umaknitev dr. Cicerijevega predloga, da bi se s tem ne ustvaril preeedens im poved za določila, ki bi zadevala slovenske jezikovne pravice v statutu.
Slovenci bedimo budni in odločni, -da nam naših pravic zopet -ne prezrejo!
NOVICE IZ SLOVENIJE
HOSPITACIJSKE SOLE IN EKSPERIMENTALNI RAZREDI -V .Sloveniji in posebno v ljubljanskem okraju se vneto ukvarjajo s šolsko preo-snovo. V ta namen je bilo treba najprej strokovno izboljšati. obstoječi profesorski in učiteljski kader. ■Ustanovili so višje, popolnejše tečaje, ki jih je obiskovalo 236 učnih moči. Ti tečaji so bili dejansko ho-spit-acijske šole -z nazornim poukom, kjer so se učitelji v praksi seznanili z novimi načeli pouka in -z novimi nalogami šolstva.
V	letu 1956-57 je bilo 17 takih šol. Od teh šol je 7 s poukom od prvega do četrtega razreda, ostale pa imajo le prvi in drugi. V bodočnosti bodo take šole ustanovili tudi za višje šole.
iPcle-g hospitacijskih šol pa je bilo ustanovljenih še nekaj eksperimentalnih razredov, v katerih posamezni strokovnjaki preizkušajo nove učne metode in oblike dela.
OBSODBA VOHUNOV NA REKI
Na Reki so po tridnevni obravnavi pred reškim sodiščem obsodili skupino vohunov. Obsojeni so bili: Elizabeta Mi-1-utin na 12 let, Marija Prosen na- 15 let, Eleonora- Muci na 18 mesecev, -Nada Tončič na 3 leta in Amato Superina na 4 leta in 6 mesecev strogega zapora.
POENOTENJE STANOVANJSKIH NAJEMNIN
Trenutno je v Jugoslaviji v hišnih svetih nad 260.000 prebivalcev, ki -upravljajo hiše, vredne 380 milijard din.
Analize, ki jih je izdelala stalna konferenca mest, kažejo, da sedanje najemnine
S seje provincialnega sveta
156 milijonov 950 tisoč lir primanjkljaja leta 1956 - Umestne pripombe dr. Sfiligoja
V	soboto 2. -t. m. ,se je nadaljevala seja goriškega provincialnega svete, na kateri so svetovalci imenovali svoje .zastopnike v številne odbore razm-ih uradov in ustanov na Goriškem.
Dolgo časa So se potem svetovalci zadrževali pri obravnavanju obračuna iz leta 1956, ki izkazuje 156 milijonov in 950 tisoč lir primanjkljaja. Prvotno je primanjkljaj -znašal ‘177 milijonov 950 tisoč, lir, toda centralna finančna' komisija je ukazala fttjoži-ti kmetovalcem nove dodatne davke in provincialna uprava jih je bila po zakonu dolžna izterjati. Na ta način pa se je primanjkljaj znižal le za 21 milijonov lir, ki so jih plačali kmetje. To dejstvo ie v soboto sprožilo živahno debato in precej ogorčeno protestiranje, ker so bili kmetovalci tako težko prizadeti, medtem- ko je poljedelstvo na Goriškem ie tako in -teko v kritičnem položaju.
Tudi slovenski svetovalec dr. Sfiligoj je o stvari govoril i-n -soglašal z demokr-ščanskimi in komunističnimi govorniki v grajanju zakona, ki tako težko prizadeva kmetovalce na Goriškem.
»Od kmetov se zahteva vse, le -malo pa, se kmetom nudi. Njihovo davčno breme je veliko in neznosno, ko pa kmetom toča pridelke pobere, ni za njih nobene pomoči ali pa je ta zelo neznatna. Sicer pa mi,
Bospodarshe težhočeTitope vladavine
Pod gornjim naslovom prinaša u-gledni švicarski dnevnik »Neue Zuerčher Zeitung« obširen pregled gospodarskih pogreškov v Titovi Jugoslaviji, ki jih komunisti sicer priznavajo, pa se iz njih vendar ničesar ne naučijo. Iz članka prinašamo nekaj glavnih misli na vpogled našim bralcem.
J.
V	uvodu ugotavlja člankar V. M., da nudi današnji Beograd obiskovalcu po dveh letih odsotnosti vtis, ki ni neugoden. Na Terazijah je nastala vrsta novih stavb. Odprli so nekaj restavracij in e-leg&ntnih kavarn. Cez Savo se v elegantnem loku boči drugi most za cestni promet. Tudi na ogromni vladni palači v Zemunu so po -sedemletnem odmoru obnovili gradbena dela.
Meščani so bolje oblečeni. 2ene in dekleta sicer še ne nosijo 'klobukov, zato pa vsaj čepice. Stanovanjske razmere so ostale nespremenjene. Ko je med našim bivanjem v Beogradu Tito obiskal »Be-o-gradsko Komedijo« z veseloigro »Pot o--koli sveta«, so Si bili Beograjčani soglasni, da -bi -bolje storil, če bi si ogledal naslednji večer burko »Skupno stanovanje«, ki poskuša glosirati beograjsko stanovanjsko vprašanje.
Osnovno vprašanje jugoslovanskega gospodarstva ,bi lahko popisali -tako, da vsako leto dosežejo določene uspehe, da pa ti uspehi tako absolutno, kot relativno daleč zaostajajo za hrupnim razvojem zahodnih dežel, V zadnjem letu se je razvojni tempo še poslabšal, saj govori Vtrk-manivič-Tempo v »Komunistu« izrecno o »stagnaciji narodnega dohodka, ki vodi do stagnacije in celo do ponovnega po-, slabšanja življenjske ravni prebivalstva«.
Najbolj trnjev problem- jugoslovanskega gospodarskega -življenja pa je skozi ■leta akutna, in sedaj že kronična poljedelska kriza. Predsednik hrvaške vlade, Vladimir Bakarič, ki že nekaj let sem r»zvi-| ja »hrvaško pot« v kmetijski politiki, je v tedniku »MIIN« povedal, da se razkosanje posameznih kmetij nadaljuje in da -je-vedno manj kmečkih obratov, ki bi lahko pridelovala potrebščine za trg. Medtem ko je leta 1953 bilo le 28 odstotkov -zasebnih kmetij manjših od pet hektarjev .zemlje, jih jč bilo leta 1955 že 34 odstotkov. Agrarno gospodarstvo .sedanje jugoslo-i vanske strukture mora biti nujno pasivno.
V	prejšnjih letih je Bakarič zagotavljal, da samostojno kmetijstvo tudi brez upravnega pritiska lahko dvigne produktivnost svojih pridelkov. Danes Bakarič posredno -priznava, da so državne zadruge v vsakem oziru popolnoma odpovedale in da se na zasebnem -sektorju stalno razvija namera za pridelovanje potrebščin samo za lastno upoTabo. Hrvat-ski par-ti-, jec v -tedniku »MIN« ne navaja nobene rešitve tega problema. Pravijo pa, da se je prepričal, da -bi samo zadružništvo zahodnega 'ustroja lahko premagalo sedanjo stagnacijo jugoslovanskega kmetijstva.
To misel so zastopali že pred tremi leti tudi drugi -komunistični politiki, nikoli pa se niso povzpeli tako visoko, da bi jo tudi uresničili. 'Doktrinarski črnogorski in srbski partijski mogotci vztrajajo še nadalje na kolektivizaciji. Investicije za 'kmetijstvo, ki so v zadnjih letih dosegle komaj 10 odstotkov tega, kar prejema industrija, so bile namenjene izključno kolektivizaciji, v kolikor -teh zneskov niso -uporabili za Izboljševalna dela in podobno.
(Konec prihodnjič)
tu v prc/vincialnem -svetu le- analiziramo -hude finančne slabosti provincialnega preračuna, motimo, pa se', če mislimo, da-, jih -bomo zboljšali ali popra-vili samo s protesti. Mein-i-m, da bi se za stvar morali-pobrigat, ganski- parlamentarci in zavzeti -odločno -akcijo v. našo pomoč. 'Potrebno je tu-di, da z našim težkim gospodarskim in finančnim položajem seznanimo tudi komisijo, ki se fc^vi z vprašanjem spremembe zakona o financah -krajevnih- ustanov, in -naš predsednik naj zadevno' razpravlja tudi na -zasedanju zbora zastopnikov vseh provinc države. G-oriška provinca se je -namreč znašla po vojni z -zoženim področjem. Njeni izdatki pa so o-stali visoki. Morda bi -kazalo predočiti u-mestnost oprostitve nadobdavčevamja (su-percontri.buzioni) kmetovalcev do deset njiv lastnine, da ne bo -njihovo davčno breme pretežko.«
iD.r. 'Sfiligoj je omenil še nujno potrebo, -da- se popravijo stare in skoro že razpadle kmetske takse, za kar pa je treba tudi poi-ska.ti sredstva. Končno je dejal, da se strinja, da ne preostaja- drugega, kot da se točka na -dnevnem redu, spričo -določil zakona in v nemožnosti izteknitve novih virov, odobri. To je svet z večino glasov tudi storil. -Hkrati pa je svet soglasno odobril resolucijo, ki ugotavlja -te-ižak polo-žaj goriškega kmetijstva, -obžaluje, da so prav kmetovalce za olajšanje primanjkljaja nadobdavčili in predlaga raztegnitev takih bremein na vse proizvajalce province, na-do-bdavčevarije pa na-j bf se reši-l-o samo po progresivni lestvici.
V	soboto 9. t. m, se bo seja nadaljevala, in svet se ‘bo takrat bavil_ z vprašanjem regionalne avtonomije.
*	* *
Na ponedeljkovi seji, dne 4. t. m. je po daljši in izčrpni debati goriški občinski svet z veliko večino glasov odobril člen 45 bis pravilnika o vožnjah po mestu (in ne tudi v okolici mesta), po katerem so zvočne znamenja voznikov motornih vozil po mestu prepovedana pod globo o d400 do 8.000 lir.
Nekateri svetov,alei so sicer -bili proti tej prepovedi, končno pa so le pritrdili. Samo v slučaju preteče nevarnosti bodo vozači -smeli uporabljati kratko zvočno znamenje. Ponoči pa bodo obvezni samo svetlobni znaki.
Dr. Sfiligoj se je v imenu svoje skupine izjavil za odobritev tega člena in prikazal potrebo, da se s tem vozači motorjev močno disciplinirajo. Svetoval pe -je, naj se tujce in mlade domače vozače revnih slojev ne kažhuje -takoj z globo za prekrške, vsaj prvikrat ne.
Nato je občinski svet -imenoval pregledovalce občinskega- obračuna za leto 1956
in prav tako obračuna občinskih podjetij (aziende municipalizza-te) za plin, elektriko -in vodo za leto 1956. Le v občinsko volilno komi-s-ijo, k-i so jo tudi izbrali, je prišel kot namestnik .slovenski izastoppik dr. -Sfiligoj.
Sejo -bo občinski sve-t nadaljeval v petek 8. t. m.
Neveljavnost papirnatih hanhovcevl
31. t. m. bodo razveljavljeni papirnati bankovci po 50 in 100 -lir. iSa-mo do 30. junija t. 1. jih bo moči zamenjati pri Italijanski -ba-n-ki (Banca- dTtalia) s kovanci is-te vrednosti al-i z -drugim, veljavnim denarjem.
VESTI IZ SOVODENJ
Zadnje deževne dni je bila -naša cesta v .izredno obupnem stanju. 'Rdeča napredna, reci komunistična občinska uprava se več kot toliko ne zmeni za potrebe ljudstva in širi glas, da ni prejela kreditov, da -bi cesto 'lahko popravila. 'Pravijo pa, da je ta -nadvse ljudska in požrtvovalna uprava zamudila ro-k za vlaganje prošnje za pomoč, da- bi cesto lahko asfaltirala.
,Ne glede na .resničnost in utemeljenost enega in drugega glasu, dejstvo je, da je cest-a zelo slaba in de jo .je -treba- tako ati drugače popraviti. Prometa je po njej veliko in zato rabi stalno pažnjo in sprotna popravila.
V	ostalem pa se nam zdi, da je sov-o-denjska občinska- -uprava precej -zaspana tu-di kar zadeva vodovoda, ki ga še ni in verjetno zlepa tudi ne bo, kljub zatrjevanju -titovskega tiska, da je v -zadevi vodovoda že vse v redu.
Zvedeli smo -namreč, da se sovodenj-ska občinska uprava prav inič ne -briga za potrebe -ljudstva-, ker ni še predložila nobenega načrta za napeljavo vodovoda, še manj pa proračun stroškov za vodovod.
Ce -bi se bile občinska uprava kaj pobrigala', i?i 'odobritev kreditov -za vodovod bila že gotova. V občini: Dolenje so tudi velike težave- z napeljavo vodovoda, pa -ga bodo vendar gradili prav v okviru vodovodnega konzorcija Vzhodne Fu-rlenije, katerega članica je tudi sovodenj ska občina.
IDrugo je vprašanje š-teverjanske občine, ki se zaradi velike -razdalje ne more poslužiti možnosti včlamjenja v ta 'konzorcij, da bi lahko prejela kako pomoč.
Cas je -torej, da se sovbdenjsko županstvo zgane in predloži -načrt i-n proračun ,za vodovod ter zahteva nakazilo denarne pomoči, ki izgloda da- ne 'bo odklonjeno. Treba- je le nekaj dobre volje!
Mladinski literarni natečaj *
Slovenska prosvetna matica v Trstu razpisuje svoj velikonočni literarni natečaj. Najboljša dela v vezani ali nevezani besedi bodo objavljena v velikonočni številki »Demos kracije«.
Prispevke je poslati najkasneje do torka 9. aprila 1.1. na sedež društva v ulici Machiavelli 22/11. Posebna žirija bo razdelila nagrade, in sicer: prva nagrada tri tisoč lir, druga na* grada dva tisoč, tretja tisoč, četrta in nadaljnje pa v obliki knjižnega daru.
ODBOR S P M V TRSTU
mi
niso dovolj visoke, da bi mogle 'kriti stroške za vzdrževanje stanovanj. Tako znaša v Slove-niji najemnina, za poslovne prostore 45,2 odiS-tc-tka sk-upnih -dohodkov hišnega sveta, ki znaša v svojem povprečju 168.500 din na leto.
V	Srbiji znaša najemnina za poslovne prostore 30,4 odst., v Makedoniji pa. 5,1 odst. Zaradi -tega je pomanjkanje sredstev, in najemnine -bo-do iza-to povišane. Namesto da bi se finančni položaj prebivalstva boljšal, se bo -tako -slabšal!
NOVI INVESTICIJSKI KREDITI
Izvršni odbor J-ugosl-ova-nske investicijske -.ba-nke je -te dni odobril investicijske kredite v višini nad 7 milijard din -za rekonstrukcijo in modernizacijo rudnikov, za- gradnjo semenskih skladišč, za rekonstrukcijo i-n modernizacijo cementnih delavnic in za modernizacijo gradbenega materiala.
Najvišji investicijski kredit je bil odobren senj-sko-resavskim rudnikom, in -sicer 4 milijarde i-n 263 milijonov -din; za rekonstrukcijo ibarskih rudnikov črnega premoga pa je bilo odobrenih 1848 milijonov din. Za pogoj je banka -določila, da morata oba r-udnika graditi s-tanovanja -za delavce.
-Za gradnjo semenskih skladišč je ibilo določenih 274,5 milijonov din.
TELEVIZIJA NA'LADJAH
Ker se na Reki 'televizijski programi iz Italije zelo dobro sprejemajo, je televizija zelo ra-zširjena. Zanimivo pa je, da se podjetje »Jadranska slobodna plovba« ukvarja z mislijo, da na-ba-v-i -televizijske aparate za -nekatere večje -ladje, kot ,so »Jugoslavija«, »ProletarkaV -i-n »Parti-iza-nka«.
PROIZVODNJA JEKLA
Na letni skupščini združenih jugoslovanskih železarn v Kre.ki sc- poudarili, da bo Jugoslavija proizvedla milijon ton jekla in da obstojajo pogoji, da se proizvodnja poveča na 2 milijona -ton -letno. Potrošnja jekla na prebivalca je znaša-la lani 14,5 kg, letos bo znašala 95 kilograr mov, leta 1961 pa bo dosegla 148 kg.
KONGRES ZA ZAŠČITO IN VZGOJO MLADINE
V	drugi polovici f-ebr.uarja je -bil v sve-tu društev za skrbstvo otrok in mladine Jugoslavije sestanek, na -katerem so sklenili, da bo aprila prihodnjega leta II. nacionalni -kongres, posvečen zaščiti in vzgoji otrok in mladine.
Potni I i s1 za Francijo odpravi j en
-Dne 21. t. m. stopi v veljavo italijansko - francoski sporazum za odpravo potnega lista iz ene v drugo državo. -Za istovetnost potnikov bo zadostovala osebna izkaznica-, toda -kvesture bodo izdajale posameznikom še neko posebno potrdilo, ki bo veljalo za leto dni.
'Italija-ni v Fra-nciji in Francozi v Italiji se 'bodo ob vsakem potovanj-u lahko zaustavili po tri mesece z-aporedoma.
Smrtna nesreča z granato
V	ponedeljek popoldne 4. -t. m. sta se podala v dolinico pod Osla-vjem (Gorica) brezposelna delavca- iz Gorice, Lorenzo Lucchini iri Umber-to Giudici, da -bi poiskala -in -nabrala- kaj železja ali os-tankov granatnih izstrelkov iz prve svetovne vojne. Udarila sta ob granato, ki se je razpočila -i-n Lucch-inije na -mestu -ubila. Giudici pa je bil težko ranjen- in so ga v obupnem stanju prepeljali v goriš-ko -bolnišnico.
Oblast ,bi morala poskrbeti za očiščenje vojnega- področja, ki je še vedno močno in nevarno posejano s, strelivom. Na drugi štreni pa sta tudi omenjeni dve žrtvi le žrtvi bede velikega -dela ljudstva, zlasti -brezposelnih.
SOCIALNA APBASANIA
ŠtiridesBturni delovni tednih
Skoro po vsej državi in tudi pri ms v- tržiških ladjedelnicah se širi -gibanje z zahtevo po štiridesetu-rnem delovnem -tednu, ne da bi se plače znižale.
Sindika ti so -zahtevo že . predložili prir stojnim či-ni-teljem in vse je pripravljeno, da se -začnejo pogajanja.
.-Zdi »e nam, -da je -zahteva pametna in velikega socialnega pomena in važnosti. Delavci bodo na delu bolj marljivi, ker bodo .imeli manj zaporednih ur težkega dela. Na drugi strani pa bodo delavnice -lahko zaposlile večje š-tevilo delavcev in s tern-, znatno pripomogle -k odpravi brezposelnosti, ki je 'zlasti pri nas na Goriškem živa i-n skeleča rana družbe.
Povsod po svetu, kjer so tak delovni urnik Že uvedli, so lestev produkcije in socialni položaj delavstva izboljšali.
-Zato naj le pride do omenjenega delovnega -urnika po štirideset ur na teden!
Seznam rohodelcev na ogled
Mestno županstvo sporoča, da je v občinski hiši,,soba št. 17, izstavljen na prost ogled, prizadetih seznam gorišklh rokodelcev, ki so po zakonu podvrženi obveznemu bolniškemu zavarovanj«.
Ogled je .dovoljen do 19,,.t. tn. v pred-poldanskih urah.
Polet nked ledom in zvezdami
Ned dva tisoč let je bilo Sredozemsko morje za narode starega s vet ar »morje v sredini«. Svetovna potovanja raziskovalcev pa so Sredozemskemu morju odvzela to mesto. Evropi se je odprl celotni svet. .Letalske poti so pet sto tlet kasneje v severni Evropi in na severu dveh drugih celin postavile novo sredozemsko morje. Proge preko Severnega tečaja so, znalno skrajšale vezi med važnimi, gospodarskimi in političnimi središči severne poloble.
(Najkrajša pa 'tudi ta pot ni; najkrajša pot -bi namreč vodila v vzhodnejši smeri preko Sibirije. Dokler pa Sovjetska zveza zapira mednarodnemu tranzitnemu prometu svoj zračni prostor, so letala primorana izbirati progo čez Severni tečaj, kai; pomeni že precejšnje skrajšanje časa in poti.
Dne 24. februarja je skandinavska letalska družba SAS -otvorila progo čez Severni tečaj. Ta nenavadna proga na Daljni vzhod je za kakih 3.800 km krajša cd proge, ki jo je začrtal Vasco De Gama na svoji poti v Indijo. Pri tem moramo pripomniti, da vzdržuje SAS že dve leti progo Kopenhagen - Groeniandija - Kalifornija, in to s popolnim uspehom.
iProti 11.30 uri se je spustilo štirimo-tomo letalo DC 7 C v Kopenhagenu. S kosilom so bili potniki zaposleni skoraj do samega polarnega kroga. Letalo potrebuje za skok če.z Severni tečaj okrog 30 tisoč litrov bencina.
Vremenski pogoji .za letanje so v teh predelih izvrstni. Zrak je suh in navpičnih zračnih valovanj sploh ni. V polarni noči zimskega poletja je mogoče stalno opazovanje ozvezdja. Zvezde so tudi najzanesljivejši kažipot za. navigacijske častnike, kajti kompas tu odpoveduje svojo službo zaradi prevelike bližine magnetie-nega Severnega tečaja.
V	strop pilotove kabine so postavili sekstant, ki izgleda kakor nekak periskop pri podmornicah. S tem .sekstantom .»streljajo« po izvezdah po starih mornarskih metodah. Kljub temu pa tudi po teh predelih ne vlada popolna tišina. Komaj se je poslovila postaja Bodoe na severnem Norveškem, že se je javila postaja Thu-le, ki so jo postavili Američani kot svoje letalsko oporišče, za kar so porabili nad.
Praameričani
Preiskave, ki jih je vodil prof. James B, Griffin -na vseučilišču v Mivhiganu, kažejo, da so prvi prebivalci. Severne A-, merike prispeli fz Sibirije. Ta selitev se je izvršila pred kakimi 15.000 leti. Vsekakor pa kažejo nekateri znaki, da so ljudje že 9.000 let pred tem živeli po severnih predelih Amerike. Prvi sibirski izseljenci naj bi bili lovci jki so uporabljali kamenito orožje.
■Nadaljnja naselitev iz Sibirije naj bi se izvršila pred kakimi 6.000 leti. Tudi ti izseljenci naj bi bili lovci. Kultura katriej ne dobe se je po mnenju prof. Griffina s, temi nomadi razširila po vsem arktičnem predelu Severne Amerike. Na današnje ozemlje ZDA pa je ta kultura posegla le v neznatnem merilu. Cisto drugače pa je bilo z naslednjo skupino sibirskih vse-Ijenicev, ki je dosegla okrog leta 1500 pr. Kristusom velika severno-ameriška jezera. Ta skupina se je posebno odlikovala po lončarski umetnosti, ki se je že kmalu razširila po vsem vzhodu ZDA. Prof. Griffin je v tej izvezi navajal naravnost nepričakovane podobnosti med zgodnjim ameriškim in sibirskim lončarstvom. Profesor je mnenja, da so prvi sibirski izseljenci dosegli ameriško celino po kopnem mostu, ki naj bi takrat vezal Azijo in A-meriko med seboj.
.Zaključki prof. Griffina temeljijo na izkopaninah v Severni Ameriki in v primerjavi teh izkopanin z izsledki ruskih antropologov v osrednji Sibiriji. 'Podobnosti se ne nanašajo le na izkopanine, pač pa bolj na skupne metode obdelovanja orožja, domačih predmetov in orodja.
300 milijard lir. Postaja leži .na skrajnem severu Groenlandije. Antena radijske postaje je 315 m visoka in služi v slučaju nezgod tudi kot orientacijski stolp za letala v nevarnosti. V ostalem pa vlada tu živahen letalski promet. Ameriška in sovjetska leta a so skoraj' stalno v zraku.
Letajo je že pred časom preletelo Severni tečaj io se bliža letališču Anchora-. ge 'na južni obali Alaske, da bi napolnilo izpraznjene tanke goriva. V širokem lo* ku okrog Kamčatke — sovjetska letališča so zahodnim letalskim družbam zaprta — nadaljuje letalo polet dalje proti Tokiju.. Skok i.z Evrope čez Severni tečaj na Daljni vzhod, ki meri 12.875 km, je letalo preletelo v 30 urah in 52 minutah.
Pustolovščina polarnega letalskega prometa je bila mogoča šele .sedaj, ko so bila vsa tveganja odstranjena. Danes so najvažnejšega vprašanja arktičnega zračnega prometa rešena. Potniška letala so zgrajena tako, da na poti lahko vedno pristanejo na številnih letališčih, ki so bila zgrajena seveda v vojaške namene. V arktiki posluje cela vrsta novih radijskih postaj, .ki predstavljajo važen navigacij-
ski pripomoček in .stalno javljajo vremensko stanje na progi. Piloti arktičnih poletov si morajo osvojiti poseben polarni pilotski patent. Vse kaže, da bo v naslednjih letih Severni tečaj važno križišče svetovnega letalskega prometa. Arktika bo to mesto toliko časa 'uveljavljala, dokler Sovjetska zveza ne bo odprla svojega zračnega prostora mednarodnemu letalskemu prometu.
Pri planiranju nove 1'etajske proge so iz varnostnih razlogov progo začrtali ta-, ko, da ima letalo na vsej progi največ dve in pol uri leta do najbližjega civilnega ali vojaškega letališča. Med Kopenhage-) nom in Alasko so na razpolago tri groen-landsika' zračna oporišča in tudi arktična postaja kanadskega vojaškega letalstva.
Tako smo v teh dneh prišli v razvoju civilizacije .tako daleč, da je človek prej zavzel svetovno ozračje kot pa kopnino. Medtem ko svetovni zemljevidi še vedno-kažejo na kopnem bele, neraziskane lise, ne pogrešajo nikjer v ozračju brnenja letalskih motorjev. Miru na .svetu res ni več, pred ropotom in hrupom ni več zavetja
DVOJNA MERA
m9m
V	trenutku, ko se j.užnotin»Lska narodna manjšina 'bori za svoje narodnostne pravice in jo pri tem podpira vsa av^ strijska in deloma tudi nemška javnost, pričenja na Koroškem in Štajerskem si-; stematična gonja proti slovenskemu šolstvu na Koroškem. Leta 1945 so zavezniki izdali uredbo, po kateri so vsaj deloma zadostili osnovnim pravicam naših bratov na Koroškem, da njihovi otroci vsaj v skrčeni in nezadostni obliki uživajo sadove Ijudskošolskega pouka v materinščini.
Ta uredba je določala, da se v določenih, t. j. v mešanih krajih poučuje v ljudskih šolah polovico v nemškem, polovico v slovenskem učnem jeziku. Uredba je, obsegala 107 ljudskih šc.l in 9 glavnih šol v 62 koroških občinah (po podatkih »Al-pemlaend. Kulturverband«). Graška »Ta-gespost« trdi v svoji nedeljski izdaji, da so »domovini zvesti« Slovenci, za katere da se je uveljavila označba »Wind'ische« z Nemci soglasni, da bi bilo potrebno to uredbo »revidirati«, kar se pravi odpraviti. Isti list tudi zatrjuje, da. so protesti proti dvojezičnim šolam dosegli že tak
Fotografiranje norosti
Na tisoče ljudem, za katere do sedaj ni bilo rešitve, bo najnovejša iznajdba morda pripomogla k ozdravljenju. Dunajski zdravnik dr. Ernst Klausberger je že od svojega 12. leta dalje navdušen, fotografski amater. Temu mlademu zdravniku se je v teh dnsh posrečilo, da je pr-vič filma! človeške možgane.
S (tem je možganska kirurgija stopila v popolnoma nov razvoj. .Seveda je tudi še danes zelo tvegano odpirati lobanjo bolnika zaradi izločenja kake otekline a-li tumorja. Celo najbolj izkušeni specialisti se na take operacije pripravljajo kar po več dni. Medtem pa, ko do danes kljub najtemeljitejši diagnozi zdravniki še niso vedeli, na. katerem mestu točno naj lobanjo načnejo, jim bo od sedaj dalje pomagala točna fotografija človeških možganov, ki jo je iznašel dunajski zdravnik.
Pred nekaj dnevi je na. psihiatrični kliniki dunajskega vseučilišča dr. Klausberger ugasnil luč in razkazoval svoje posnetke na kinematografski zaslonki. Številni prisotni zdravniki in zlasti kirurgi so svojemu kolegu navdušeno ploskali. Za mladega zdravnika je pomenil ta trenutek krono njegovih dolgoletnih' znanstvenih raziskovanj.
■Do sedaj j-e bilo sicer mogoče-z uporabo kontrastnega sredstva, ki ga je iznašel portugalski nevrolog in Nobelov nagrajenec Egas Moniz, fotografirati krvno ožilje v možganih z roentgenskim a-paratom. Monizevo kontrastno sredstvo pa ostane v žilah vidno samo petnajst sekund po vbrizganju. Seveda je mogoče v petnajstih sekundah napraviti en. ali pa tudi več fotografskih posnetkov, ali pa smo pri tem tudi z|deli na pravo mesto, je odprto vprašanje.
Zdravnik-kirurg potrebuje namreč posnetek, 'ki ga napravimo v trenutku, ko
Občni zbor SPNI
Slovenska prosvetna matica vabi članstvo na redni občni zbor v nedeljo 31. marca t. I. ob 10,30.
Dnevni Ted:
1) Poročilo predsednika in odbornikov;
2) Razprava o poročilih;
3) Razrešnica staremu odboru in poročilo revizorjev;
4) Volitev novega odbora;
5) Slučajnosti.
se ;>e ožilje napolnilo s kontrastnim sredstvom. Samo v tem trenutku je mogoče ■spoznati sedež obolelih sprememb. Ta trenutek traja pa v najboljšem slučaju komaj eno desetinko sekunde.
To razmišljanje ;e pripeljalo dr. Klaus-bergerja na misel, da bi namesto fotografskega aparata uporabljal filmsko kamero. Problematično pa ;e bilo vprašanje osvet-lj.en.ja. V človeških možganih ni niti svetlobnih reflektorjev, miti svetilk .za bliskovito razsvetljavo. Končno pa je dr. Klausberger našel posrečeno rešitev: s pojače-valno cevjo spreminja dunajski zdravnik pri svojih filmskih posnetkih roentgen-ske žarke y elektronske. Svetlobna ;akost
posnetkov se na ta 'račin tisočkrat poveča.
Kamera dr. Klausbergerja napravl.a v petnajstih sekundah po tri sto posnetkov. Operater izreže iz filma odložilno fazo in s »fotografijo' norosti« je ustvarjena sigurna podlaga za točno diagnozo, kakršne do sedaj niso poznali. Številni primeri obolenj, ki jih do sedaj niso tvegali odstranjevati z operacijo, so sedaj mogoči. Bolniki vsega, sveta lahko -upajo na o-zdravljenje.
Na prvi pogled ,rovo odkritje morda laiku še ne odkriva senzacij, zdravniki pa si od tega obljubljajo dragoceno pridobitev. Vsekakor je to 'korak napredka.
tmva
monae
Jitrmts
SEVERNI TEČAJ
A
'fmlutBiv
POLARNA PROGA
(Kopmhugen-(Tokio
Andcnu
12820 km - 31 ur , Letališča prof/e Vremenske postaje
obseg protestov, da jih oblasti ne morejo več prezirati.
V nadaljevanju pa je pisec udaril pošteno samega sebe po glavi. V trenutku namreč, ko se Južni Tirolci in z njimi tudi sama. avstrijska vlada pritožuje nad priseljevanjem Italijanov na južnotirol-sko narodno ozemlje, katerega etnična sestava se na ta način izpreminja, člankar v »Tagespost« takole kliče na pomoč o-blasti:
»Omenjena uredba (zavezniške namreč iz 1. 1945) otežkoča priliv Nemcev ha ta ozemlja, ker ise zahteva od njihovih otrok po šolah znanje slovenskega jezika, ki -ga ti otroci ne poznajo in niti nočejo poznati.«
V nadaljnjem operira člankar ,z avstrijskimi statističnimi podatki iz 1. 1952, medtem ko njegovim rojakom služijo za ugotavljanje prebivalstva- na Južnem Ti-, rolskem v glavnem statistike, izpred prve svetovne vojne.
Gotovo nimamo ničesar proti upravičenim težnjam južnotirolskih Nemcev, naše simpatije so na njihovi .strani, vendar pa zahteva čisto človeška pravičnost, da merimo pravičnost po enakih merilih. ■Statistike iz leta 1952, to je po času, ko je Hitler poskušal iztrebiti slovenska manjšino na. Koroškem, ne delajo časti demokratičnemu narodu. Sicer pa ni bil Hitler prvi, ki ie pričel z raznarodovanjem koroških Slovencev. Ce bi urednikom pri »Tagespost« bili potrebni dokazi o raznarodovanju slovenske manjšine na Koroškem v zadnjih petdesetih letih, mu lahko postrežemo z nemškimi, ne slovenskimi viri.
Kdor hoče dobro svoji lastni manjšini izven matične države, ne sme sam grešiti proti osnovnim človečanskim pravicam!
Mladinska zabava
Slovensko akademsko društvo je priredilo preteklo .nedeljo »Veselo mladinsko predpustno zabavo s plesom«. Ob zvokih valčka in tanga in v prijazni družbi so naši mladi prebili nekaj uric v veselju in sproščenosti. Ni manjkalo smeha in pre-šernosti v lepo in okusno okrašeni dvorani Slovenskega dobrodelnega društva. Prijetno so nas presenetile značilne maske; mno-ge izmed njih so hotele ohraniti »tajnost«, kakor tudi lepo petje' nadarjene mlade Barkovljanke, gdč. Pertotove.
Prav lepa hvala vsem. ki so pripomogli, da j-e zabava tako lepo uspela.
Vesela družba
TAKO POTEKA NOVA POLARNA LETALSKA PROGA 3VEDSKE LETALSKE DRUŽBE IZ STOCKHOLMA V TOKIO, iKI VEZE EVROPO Z DALJ. VZHODOM
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 9. marca ob 17.30 uri v Prosvetnem domu
na OPČINAH HANS FITZ
Srebrna lilija
mladinska igra
V nedeljo 10. marca ob 16.30
na KONTOVELU RENATO LELLI
Na no&nih poteh
V nedeljo 10. IH. ob 16. in 20. uri v Prosvetni dvorani v GORICI
JOHN PATRICK
Vroča kri
V torek 12. marca ob 17.30 uri v kinodvorani v SKEDNJU
Srebrna lilija
UUiiliiil
POP CBTO
POUČNO BERILO ZA iNOVOLISTARJE 'IN DRUGE SOPOTNIKE
KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečih tiranov
X.
V	smrtni celici, v kaiteri je Trajko Kos to v čakal na smrt na vešalih, je bil na steni izpraskam križ. Pod njim pa je bil napis: »23. september 1947, Nikvlat Peikavti. Petkov je bil voditelj bolgarskega kmečkega gibanja. Kos tov, ki je sedaj čakal na vis lice, ga je s celotno meičainsfco elito likvidiral. Taka je usoda vseh nasilnikov in morilcev.
'Ko je leta 1945 Rdeča armada zasedla skoraj ves Balkan, so bili komunisti1 v Vseh teh deželah le neznatna, komaj o-ifaembe vredna manjšina. Kremelj pa j« ftnel pripravljene peklenske načete. -'V neprestanih krvavih valovih so fcomuni-iti .iztrebili vse meiščanske in kmečke voditelje. Prvi udar komunističnega maščevanja je zadel Bolgarijo. Prvi procesi proti vojnim zločincem so, spočeli v deželi že meseca januarja 1945. To je bil po Številu obtožencev verjetno tudi največji množični proces v zigodovini jaslice. Obtožencev je bilo 162, med njimi princ kran ■ljeve hiše in dva regenta, trije vladni .predsedniki, 26 ministrov, 8 kraljevih svetovalcev in 122 narodnih poslancev. V petih dneh so bile razprave zaključene. Sodišče je obsodilo 96 obtožencev na smrt, ostale pa na dosmrtno ječo.
Nekaj ur po razsodbi so komunistični
krvniki 96 kandidatov smrti postrelili. Najprej tri kraljeve regente: princa Ki-rila, prof. .Filova in generala Mihova.. Ti trije so po smrti kralja Borisa vladali v imenu šestletnega kralja Simeona II. Nato so prišli na vrsto bivši manistrski predsedniki, zatem kraljevi svetovalci, ministri in končno narodni poslanci.
Vladala je izredno mrzla zimska noč. Toplomer je kazal 19 stopinj pod ničlo. Obsojence iso naložili na dvorišču osrednje sofijske kaznilnice na kamione in jim sporočili izvršitev smrtnih obsodb. Pred izkopanim dolgim jarkom na južnem sofijskem pokopališču je nekdanji ministrski predsednik’ prof. Filov šepetal princu Kirilu: »Tega ne 'bodo storili! To je samo peklenska igra!« Kmalu pa se je prepričal tudi prof. 'Filov, ki je z ruskotfiiskimi nagnjenji v srcu branil Bolgarijo pred Hitlerjem, da se komunistični morilci lie šalijo.
Miličniki so Filova slekli, smejali so se njegovim raztrganim spodnjicam. Print} Kiril in tretji član regentskega sveta, general Mihov, sta si morala sleči celo perilo in čevlje. Kljub strahotnemu mraz ti je princ Kiril zaklical:	»Živela Bolgar-
ska!« Vojaki so se zasmejali in streljali. Pa ne s puškami in na povelje izvlečene sablje ter ob zvokih bobna; strojnice ,so zadostile .»komunistični pravičnosti«. Tru-j pla so popadala s hrbtom v jarek. Nastopili so naslednji.
To je bil val likvidacije stare Bolgarije. Grozoten prizor aziatskega barbarstva. Ko so po Sofiji zvedeli za pokol na južnem sofijskem pokopališču, se je vsa Bolgarska zgrozila, posebno pa še tisti sopotniki obeh .nekomunističnih levičar-
skih skupin »Domovinske fronte«, ki so sedeli v vladi Gčor.gijeva: socialdemokrati in kmečka stranka.
Režiserka prvih množičnih komunističnih zločinov, pri katerih so pobili 50.000 »vojnih zločincev«, je bila .ženska., glavna tajnica »Domovinske fronte«: Zola- Dra-gejičeva. Pri vsaki usmrtitvi je' morala biti osebno navzoča. IFo ustVelitVi 96 žrtev komunistične maščevalnosti, je izjavila: »Se nikoli nisem tako dobre spala kot tisto jutro po usmrtitvah, ko je zamrl zadnji strel.« Ta sadistična ujeda je izvrševala Stalinove zločinske ukaze v prvih mesecih sovjetske zasedbe Bolgarije.
Orgije perverzne komunistke
Mlado, po naravi grdo dekle, je iskalo utehe svojih nagonov v KIP. Leta 1925 je ■bila zaradi soudeležbe pri atentatu na bolgarskega carja — pri čemer je zletela v zrak sofijska katedrala — obsojena na smrt. Rešila se je vešal z originalno kof mu^istično lokavostjo. Sama je zgodbo takole prikazovala: .»Vedela sem, da nosečih žensk v Bolgariji ne smejo usmrtiti. Mojemu odvetniku sem zato naročila, da mora izvršitev obsodbe zavleči z vsemi sredstvi vsaj za tri mesece. Zato je odvetnik vložil prošnjo za pomilostitev. Sama pa sem podkupila stražnika, da me zapre skupno z nekim jetnikom. To ni bil kak politični zapornik, pač pa navaden kriminalec. Ko so mi čez tri mesece sporočili, da je bite moja prošnja za pomilostitev zavrnjena, sem jim mimo izjavila: „Pri-| čakujem otroka”. Otrok se je rodil v ječi. Kdo je njegov oče, kako se imteritije, kaj je zagrešil, tega nisem nikoli izvedela,«
Od 1. 1939 do 1. 1942 je bile Dragojiče-|
va v Moskvi na šolanju. Nato se je vrnila v domovino in organizirala komunistični -odpor proti Borisu. Od leta 1944 do povratka Dimitrova iz Moskve je bila glavna zaupnica Berje za Bolgarijo.' Kasneje si je nadela naslov »svetovalke ministrskega1 predsednika«. Kostov — takratni podpredsednik vlade — ji je prepuščal likvidacije protikomunistov. Kasneje, po 1. 1948, so jo osumili narodnega komunizma. Od takrat ni o njeni usodi nobenega sledu.
Zola Dragojičeva je bila že po, naravi perverzna morilka. Delovala pa je po navodilih -glavnega poglavarja KIP, Georgi-, ja Dimitrova, njegovega namestnika . Ko-stova in notranjega ministra Jugova, Ta navodila so se glasila: Celotno protikomunistično opozicijo v Bolgariji je treba obglaviti. Kdor ;e uganjal politiko, ki ni bila .komunistična, -mora umreti. Tu sta. se povezali prirojena krvoločnost in o-bjastna strategija za zasledovanje enega samega cilja: omogočiti neznatni peščici kremeljskih plačancev, da se polasti o-blasti. Ta kremeljski recept je veljal za vse vzhodno- in južnoevropske dežele. Socialno strukturo teh dežel so določevali mali kmetje in obrtniki. Politična moč je bila v rokah 1 e v ičar s-kol iberaln ih sil, v rokah močne kmečke stranke, liberalcev in socialdemokratov. Voditelji vseh teh strank so bili v glavnem razumniki. Pred prvo svetovno vojno so bile te sile v odločni.opoziciji prati fevdalcem in so bile sprejemljive m vse i^ocialistične ideale.
Po vkorakanju sovjetskih čet v Romunijo leta l&fS se je tam boril proti komunistični peščici monarhistični general, ministrski predsednik Radescu. To komuni-
stično peščico so sestavljali: Ana Pauker, Gheorghiu-Dej in Vasilij Luca. Ta peščica je terorizirala vso deželo. Radescu je komunistično trojko javno žigosal s »tujimi plačanci«, »zločinci«, »divjimi zvermi« i. p.
Kako so boljševizirali Romunijo?
’ 'Nenadoma pa se je pojavil v Bukarešti Andrej Višinski in zapovedal kralju, naj' ministrskega predsednika vlade, v kateri so bili zastopani tudi komunisti, takoj odstrani. Ministrski predsednik se je re-| šil aretacije z begom v tujino. Rede si u je bil prvi komunistični sopotnik.
Leta 1946 so pod vodstvom moskovske režije uprizorili v Romunija volitve Polnih pet dni je trajalo, predno so sporočili volilne izide. Od prejšnjih 25 odstotkov komunistov jih ie naenkrat nastalo kar 75 odstotkov. Opoziciji., ki je dejansko prejela 75 odstotkov vseh glasov, so dodelili 25 odstotkov zastopstva. Dokazov za tako potvarjanje volitev niso mogli o-vreči niti komunisti. Na ta način so najmočnejšo stranko v deželi odpravili z 32 poslanci. Bratianujevi liberalci so dobili tri mandate, komunisti pa 379. Resignira-no je meščanstvo prisostvovalo lastnemu uničenju in se zadovoljevalo s pripovedovanjem smešnic: Stara ženica občuduje pred partijskim lokalom ogromno Stali-, novo sliko. Pa pride komunistični funkcionar in ženica ga nagovori: »Kdo pa je ta veliki mož?« — »To je Sitalin, ki na« je osvobodil Nemcev*« Zadovoljno poki-m aženica iri dodaja: »Bog ga blagoslovi, potem nas bo gotovo rešil tudi Sovjetov!«
(Še nadaljnje)
Sestanki in sklepi za nujno ustanovitev avtonomne dežele
.Zadnje dini je 'bila cela vrsta sestankov in sej, na katerih so razne politične stranke in samoupravna predstavništva zavzela svoje stališče do ustanovitve avtonomne dežele »Furlanija - Julijska krajina«.
Tako je bila pretekli ponedeljek izredna seja tržaškega pokrajinskega sveta, na kateri so vse skupine soglasno sprejele tri predložene točke. Pri tisti, ki govori o pokrajinski .zakonodajni avtonomiji, . so se pa vzdržali samo -misini. V splošnem se torej lahko reče, da so vse stranke Trsta- in okolice za to, da se avtonomna dežela čimprej ustanovi, obenem so pa -tudi soglasne glede osnov njene ureditve.
V smislu resolucije, ki smo jo že objavili, bi moialo biti glavno mesto avtonomne dežele Trs-t; posamezne pokrajine, posebno tržaška, bi. morale zaradi svoje posebne narave in potreb ohraniti določeno zakonodajno avtonomijo t-udi v o* kviru dežele; deželni svet naj bi bil. izvoljen na osnovi proporcionalne- razdelitve mandatov, 'toda ker bi ob sedanjem stanju ena sama pokrajina (videmska) ,na ta način imela v njem večino, se Tržačani izrekajo za predhodno ustanovitev posebne pordenonske pokrajine.
.Pokrajinski svet je tudi pooblastil predsednika prof. Gregorettija, da ukrene vse potrebno, da bo deželni posebni star tut, ki ga mora sprejeti parlament, zgrajen na osnovnih načelih, ki jih narekuje odobrena resolucija. 'Prof. Gregoreitti je s svoje strani poročal, da so videmski de- ■ mokristjanski poslanci predložili parlamentu svoj zakonski načrt za statut avtonomne dežele, ki je pa za Trst nesprejemljiv. Tako predvideva -ta načrt sploh ukinitev izvoljenih pokrajinskih svetov. Nadomestili bi jih z imenovanimi konz.ul-ta-mi. Glavno mesto dežele bi mo>ra.l seveda biti Videm. Proti temu načrtu pa tudi Pordenončani in Goričani.
V zvezi z določitvijo stališča, ki naj ga zavzamejo do vprašanja deželne avtonomije, so se v nedeljo sestali v Trstu odposlanci -socialno-demokra-tskih 'edera-cij iz Vidma. Gorice in Trst, kakor tudi predstavniki (Italijanske socialistične stranke iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, Posvetovali so se vsak zase.
Sestanki socialnih .demokratov in socialistov
O sestanku socialnih demokratov so zvečer objavili poročilo, iz katerega izhaja, da predstavniki treh prizadetih federacij gledajo na avtonomno deželo ne samo kot na sredstvo za izvedbo upravne decentralizacije, pač pa še posebej, kot na orodje za gospodarsko obnovo vseh prizadetih pokrajin. Zato smatrajo, da -bi bili potrebni posebni ukrepi za pospešitev gospodarskega razvoja v teh krajih.
V	ta namen so ustanovili posebno študijsko komisijo strokovnjakov treh federacij, ki naj pripravi stvarne predloge.
Sestanku predstavnikov Italijanske socialistične stranke ie predsedoval čl ar. strankinega osrednjega vodstva poslancev Pierracini. Sporazum, na katerem so se zedinili, -temelji na naslednjih točkah: glavno mesto avtonomne dežele mora biti Trst; avtonomna dežela naj zajema videmsko, goriško' in porde-nonsko pokrajino -ter tržaško področje,* ki ga upravlja Italija. Deželni svet bi volili neposredno po propo-rčnem sistemu. Trst pa naj bi imel v okviru dežele poseben statut, ki bi bistveno temeljil na integralni prosti' coni: sedež raznih uradov za kmetijstvo, gozdove, vodo in bonifikacijo -naj bi bil v Vidmu. Tudi socialisti so imenovali po-
sebno komisijo, ki ji bo predsedoval poslanec Tot-loy. Komisija naj bi čimprej pripravila osnutek statuta za avtonomno deželo. Svetovalec Pizzul je zahteval, naj ibo y statutu uzakonjena dvojezičnost in naj imajo volilno pravico samo tisti, ki so v deželi rojeni ali pa v njej vsaj deset -let stalno bivajo.
Sestanki krščanskih demokratov
V	ponedeljek, so se nadalje sestali v Trstu zastopniki krščanskih demokratov iz Trs-ta in Pordenona, ki zastopajo glede ureditve avtonomne dežele enako. Stališče. 'Sestanek bi se sicer imel vršiti v. Pbrder nonu, toda ker sta bila tržaški pokrajinski predsednik in tržaški župan zadržana v Trstu-, je bil sestanek v našem mestu .na sedežu Krščanske demokracije v palači Diana. 'Por-denon so zastopali senator Tome, pordenonski župan ter profesorja Vi-cario in Pradella. Tržaške krščanske demokrate pa so zastopali pokrajinski predsednik Gregoret-ti, župan Bartoli, profesor Romano ter doktorji Franzi-l, Savina, Gregori in Verza. Nadaljevali so s proučevanjem osnutka za statut bodoče avtonomne dežele, ki naj bi ga pordenonski' krščan-sko-demokratski parlamentarci čimprej predložili parlamentu. V senatu foo to nalogo opravil senator Tome, v poslanski zbornici pa poslanec Berzante.
Glavno tajništvo Krščanske- demokracije je za preteklo sredo sklicalo v Rimu sestanek -goriških in furlanskih parlamen-
tarcev svoje stranke, da bi na njem skušali izravnati razlike in se sporazumeli, za enoten nastop. Sestanek so pa v zadnjem trenutku odložili. Tržaško vodstvo Krščanske demokracije je protestiralo,
: ker ga na sestanek1 niso povabili,'
In Slovenci? Kakor vidimo je borba za ; uzakonitev fn«ureditev avtonomne dežele ! v polnem teku.
I	Tudi ,š!<5venske politične otganizačije,’' vsaka v -svojem okviru, proučujejo osnutke določil, ki n®,j”'prebivalstvu slovenske -narodnosti zajatnčijotužiavnje ustavno in ,z Rrug-iml dogovori' priznanih manjšinskih pračie. Vendar' se‘4u he bodo smele zadovoljiti z -ločeninVnastopanjem. Slovenci moramo pri''tem ‘vprašanju skupno dvigniti svoj gldš, kajti' le- 'v -takem primeru lahko -upamo,; da bomo kaj, dosegli,
' SLOV. PROSVETNA MATICA pr 1 r e d i v soboto 9. marca 1957 ob 21. uri v Avditoriju v Trstu
Koncert komorne glasbe
Sodelujejo:
Sancinov godalni kvartet in pianistka . Mirca Sancinova
Nauk našim titovcem
Milovan Djilas in nekdanja obsodba kardinala Stepinca
Naši »pravicolju-bni« titovci so v prejšnjih časih kaj enostavno zagovarjali množične umore in n.epreštete. zločine, ki so jih na tekočem -traku uprizarjali njiho-vi gospodarji in vzorniki. »Zastonj ga gotovo niso spravili na drugi svet.« — »Je že zaslužil!«
S takimi puhlimi izgovori so tolažili lastno vest in vest svoje oko-lice. Za »večje ribe«-.so -se pač potrudili, da s,o ponavljali laži, ki jih je skuhala partija," da je krvnikom1 preskrbela 'javno opravičilo. S temi pripovedkami-sp v -zadnjih, letih prenehati,--,	i
Resnica pa .klije, na dan. kot pomladansko cvetje, ko ga ogreje sonce svobode.. Zakaj so titovci.obsodili sedanjega zagrebškega kardinala, Stepinca? Kaj . je.zagrešil? .	-c.	, , ..	j,.
Na ta vprašanja, odgovarja nekdanji podpredsednik jugoslovanske, komunistične vade, Milovan.'Djilas.
Argentinska revija »Noya Hrvaiška« je- v svoji -zadnji številki.objavila obširen članek, v katerem podaja. največji jugo-slovanski kipar Iv.on, Meštrovič (živ.i y. Združenih državah) nekaj misli ob desetletnici obsodbe kardinala, tedaj še samo za-grebškega nadškofa -Stepinca. Med ostalim navaja Meštrovič v svojem članku tudi razgovor, ki 'ga je imel pred nekaj e-ti- z Milovanom Djilasom. Slednji je -bil tedaj še -Titova desna roka -ter se je mudil v -New Yorku ob priliki nekega zasedanja- Organizacije -združenih narodov. Tako .s-ta se ob tisti priložnosti srečala z Me-štrovičem (katerega so -titovci že nekaj-
ACE6AT in INAM stavkata
Uslužbenci ACEGAT-a so v torek ob 13. uri stopili v splošno stavko, ki -naj ibi trajala nedoločen čas. Sklep so sprejeli na nedeljskem zborovanj-u. S s-tavko protestirajo, ker upravna komisija. podjetja ni sprejela njihovih zahtev gospodarskega značaja.
Stavki uslužbencev ACEGAT-a, ki so, jo proglasile sindikalne organizacije, se je pridružilo vse osebje. Po dogovoru jč ostal na delu samo oddelek za pomoč potrošnikom -na -domu, električne -kabine, vodovod in plinski hrami pa i-tak obratujejo avtomatično. Ravnateljstvo Acegata je pozvalo potrošnike, naj varčujejo z e-> lektriko in posebno s plinom, katerega naj uporabljajo samo v določenih urah. Poskrbljeno je bilo tu-di .za zasi-lno uredi-_ tev mestnih prevozov. Organizira,la jih je prefektura s sodelovanjem Nadzorni^ štva za motorizacijo tako, da je najela o-'krog 30 avtobusov, ki so obratovali -na desetih običajnih progah. V . Milje je začel zopet voziti parnik.
Istočasno z -začetkom stavke je bila sklicana seja -Upravne komisije Acegata. Na seji so še enkrat proučili zahteve u-službencev tega občinskega podjetja. Ob 18.30, p-rav tako v torek, je o nastalem položaju razpravljal tudi občinski od-bor. Iz sindikalnih vrst pa so v podkrepitev -svojega stališča sporočili, da 'bodo sindikalni zastopniki preklicali -stavko šele -tedaj, ko jim bo Upravna komisija predložila sprejemljivo poravnavo spora.
*	* *
Kakor bi ne bila dovolj ena sama velika stavka, so v ponedeljek opolnoči 'začeli stavkati še uslužbenci ustanove IJN. A.M. Tudi ta stavka ustanove -za. bolniško zavarovanje je. za prebivalstvo zelo neprijetna, toliko -bolj, ker se stavke pri tej
ustanovi kar pregosto ponavljajo. Posledice pa nosijo seveda v prvi vrsti -bolniki.
Zavarovanci ustanove s Tržaškega o-zemlja se za čas stavke -lahko poslužujejo nu.jnos.tne službe za zdravniško pomoč, ki deluje v ulici Pie-ta št. 9 vsak dan od 10. do 15. ure. Tam lahko tudi zahtevajo zdravniške obis-ke na dom. Nujne injekcije dobijo -za-varovanci v ambulantah -Rdečega križa.
Stavka -bo menda prenehala da-nes o-polnoči.
8. marec u teoriji in praksi
Komunistični režiserji vneto skrbijo, da stalno privabljajo ljudske množice pod svoj vpliv. Posebno so jim pri srcu mrtvi narodni velikani, ki jih desetletja in desetletja po njihovi smrti »prevzgajajo« v vsaj polovičarske, če že ne v »dograjene« komuniste. V -teh pasjih dneh komunističnega gaganja pri nas pa so komunisti še prav posebno »delavni«.
Za današnji dan komunističnega praznika žena so se komunisti in titovci skregali, ker komunisti — po dobljenih direktivah — t-Rovcev ne marajo za sk-upno proslavo »praznika ženi«. Nad tem odrivanjem se je razhudil tudi nedeljski »Pr. dn.«. Ne sicer v nekdaj tako priljubljenem žargonu, pač pa s taktiko mačke z' vrelo kašo.
Morda ne bo odveč, če tudi »Demokracija« prispeva nekaj resnic k 'današnjemu komunističnemu prazniku žen5. Resnično demokratična žena ;bi tudi rada povedala svojim sovrstnicam nekaj besed:
Mnogi znaki kažejo, da čaka žene v komunističnih satelitskih deželah nova in težka obremenitev. Te dni je bilo notranje zborovanje komunističnih funkcionarjev raznih dežel, na katerem so govorili
o	mobilizaciji »notranjih rezerv« za odpravo gospodarske krize-. Pod »notranjimi rezervami« razumejo komunistični funkcionarji žene, ki še niso uvrščene v »socialističen ritem«. To izhaja med drugim tudi iz sledečega:	Znani varšavski
profesor medicine je v, svoji študiji ugotovil, da se poljski ženi ne more naložiti tistega težkega dela, kot ga opravlja ruska žena, češ da ni tako krepka. Ta študija je silno razburila najvišja komunistična mesta ne samo v Moskvi, ampak tudi v Gomulkovi Poljski. 'Razna komunistična glasila so poudarjala, da je žena sposobna tudi za najtežja telesna dela.
?,e do zdaj ženi v komunističnih deže-
lah ni bilo -lahko, v bodočnosti bo pa še težje. Očitno hočejo popolnoma- zatreti poklic samo-gospodinje. Sicer so pa že zdaj silno redke žene, ki bi samo gospodinjile. Uvedli so -namreč prav peklensk; sistem, tako -imenovano prostovoljno obveznost gospodinj za 'Zidanje rdečih strankinih stavb, cest, za kidanje snega in za podobna dela. Vsa ta težka dela opravljajo gospodinje brezplačno, »iz idealizma za komunistično stvar«. Na vse to je morala žena pristati, če ni hotela tvegati izgube stanovanja in -zaposlitve moža. Razen tega se morajo gospodinje udejstvovati tudi v številnih organizacijah. Tako so milijoni žend stalno v nekakem alarmnem stanju. Mnogo ženA se raje udinja v stalnem delu. Tako so -za svoje delo vsaj plačane.
iP-rišle so pa irz dežja pod kap. V vzhodnih državah iščejo predvsem težke delavke 'za rudnike, livarne, -za dela na cestah in na stavbah. iPred kratkim je n. pr. zmagoslavno poročal neki komunistični list, da je v Romuniji že 25.000 železrn-ških delavk.
Kaj pa dobi na Vzhodu -žena, ki težtko dela? Po uradni statistiki vzhodnonemške republike je -le 8,3 odst. žensk v najvišji plačilni lestvici, v .najnižji pa 84,7 odst., večina ima torej najnižje mezde. To je pa druga plat medalje o tako imenovani enakopravnosti žene v komunističnih vzhodnih državah.
Podgorska
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STimiSLHII PffllMCH
sprejema v svojem airibulaitarljiu v utici Rittmeyer 13, tel. 31-818 dnevno od 9 - 18 ta od 17 - 19 ure
NABREŽINA
Občinski svet sg. je ponovno sestal v 'petek 22. pre-t. m., kakor tudi 1. -t. m. Na prvi seji -so, razen manj važnih -zadev, -sklenili prodajo cele vrste zemljišč. -Značilno pa je, da so gd- štirih prosilpev kar ■trije občinski svetovalci. Najprej so prodali italijanskemu, svetovalcu Casellij-u 900 m -zemljišča, nato pa še odbornikoma Škrku in Markoviču, vsakemu po 700 kv. metrov zemljišča v Sesljanu. Pri tej razpravi, ki je bi-la še'precej živahna, sta -se sporekla odbornik Drago Legiša iz Devina in svetovalec Ado V-isintin. -Slednji je zahteval od Legiše, ki je bil poročevalec za prodajo zemljišč, nekaj pojasnil, na katere ni dal zadovoljivega odgovora. Beseda je dala besedo, nato sta oba, drug -za drugim zapustila sejo.
Na drugi seji preteklega petka so najprej dvignili naj-nižji letni obdavčljivi dohodek za družinski davek od 120.000 na 220.000 lir, -zato bo skoro 300 davkoplačevalcev oproščenih dajatev, kar bo občini zmanjšalo dohodke ža približno 400.000 lir.
Po manj važnih zadevah so prešli na določitev zemljišča -za gradnjo 9-stano-vanj-ske hiše. Prvotno je -bilo določeno, da se bo -ta hiša zgradila v -Sesljanu, a sedaj so se premislili -ter ie župan predlagal, na-j bi to hišo zgradili v Devinu. Ta sprememba pa ni bila pogodu vsem svetoval7 c m ter je prišlo do dveh predlogov: županov za Devin, na-brež-inskih svetovalcev pa za Nabrežino. Vnela se je še precej živahna razprava, toda do zaključka ni prišlo. Kakor že pri več sejah, je tudi tokrat bilo prisotnih le malo več kot polovica svetovalcevi;:zato so razpravo prenesli na prihodnjo sejo, -za katero mislijo pozvati vse -svetovalce, da se o zadevi izrečejo.
Naše mnenje je, da se ta hiša zgradi v
Letošnji pust
Tudi letos, že četrto leto, so priredili Miljčani s sodelovanjem nekaterih -tržaških pomočnikov vsakoletni karneval.
Dosti ljudi in radovednežev se je zbralo že v zgodnjih popoldanskih -urah v tem obmorskem mestecu.
Tudi vrli Skedenjoi niso hoteli letos zaostajati. -Dosti tzabave je bilo po »vasi« in -tudi po mestu. Le škoda, da že najavljenega '»slavnostnega prihoda v mesto« ni bilo. Pa drugič.
Nabrežini, in to iz več razlogov. Prvič je Nabrežina največja- vas v občini, kjer je stanovanjska kriza tudi najbolj pereča. Dru-gič je Nabrežina središče, v katerem je kamena- -industrija, dve železniški postaji za tiste, ki morajo na delo bodisi v Trs-t ali v Tržič. Tretjič, kar je tu-di važno, je to, da če -bo ta hiša -zgrajena, v Nabrežini, je skoro -gotovo, -da bo večina domačinov zasedla -stanovanje, medtem ko je skoro gotovo, -da -bi v Devinu le zelo redek domačin prišel do stanovanja v -tej hiši. -Zadnji primer v Nabrežini ter zasedba stanovanj v Devinu je viden dokaz za to naše mnenje. Tudi zaradi zemljišča je v -Nabrežini -bolje, ker je občinsko in tik železniške postaje, medtem ko v Devinu, če- izvzamemo zemljišče za šolo, ni občinskega zemljišča, pač pa samo jusar-sko, katero bi -se moralo plačata
Upamo, da bodo svetovalci uvideli važnost tega vprašanja -ter da bodo določili, naj se -tudi ta stanovanjska hi-ša -zgradi tam, kjer je najbolj potrebna, to je v Nabrežini.
TRŽAŠKI PREPIHI
Marksizem v pravi luči
V	vseh komunističnih državah in tudi v Titovi Jugoslaviji je na vseh višjih -in najvišjih šolskih zavodih obvez-ni predmet: marksizem - leninizem. Prav . v novem jugoslovanskem -šolskem zakonskem osnutku so' ponovno podčrtali obveznost marksistično - -leninističnega poučevanja.
Pri tem pa je. Marx napisal tudi stvari, ki se kar močno oddaljujejo od marksistične linije. Ma-rxova nemška vzgoja in njegovo dolgoletno bivanje v Angliji mu je vcepilo v mozeg in kri ves tisti strah, ki ga je ve-lenemška propaganda v drugi polovici prejšnjega stoletja s pridom -trosila po Evropi, da bi s tem opravičevala prusko raznarodovanje Slovanov.
Kakor vsem pravim Nemcem in tudi drugim, je -tudi Marxu prihajal v njegovo razplamtelo domišljijo strah z Vizhoda. Ne strah marksi-zma-leninizma, pač pa panslavizma. Ma-rxova domišljija je pod vplivom -nemške vzgoje zaslutila, da bo Zahod nekoč (Marx je bil vendar prerok!) še živo občutil silo panslavizma. Obrambo proti »vses-lovanstvu« si je Marx -zamislil na čisto svojski -način. Tu so njegove be-sede:
»Vseslcvanstvo si postavlja -za cilj, da uniči, kar je bilo v tisočletjih zgrajenega. Ta cilj pa -lahko doseže, če izbriše z zemljevida Turčijo, Madžarsko in predele Nemčije. Tako nam preostaja ena sama izbira: ali se uklonimo slovanskemu su-, ženjstvu ali pa moramo za vse čase uničiti središče te vseslovanske ofenzive, Rusijo.« (Karl Marx v -listu »Oder - Zei-tung« z dne 21. aprila 1855.)
Morda je Karl Marx prav s svojim 'komunizmom iznašel sredstvo za uničenje Rusije. — Teh stavkov Karla Marxn se naši 'komunisti ne učijo na- pamet.
krat za-man snubili, da b-i se vrnil v domovino), -in veliki umetnik, čigar veliči-, ne ne morejo -zanikati ni-ti sedanji gospodarji Jugoklavijč, je vprašal Djilasa, kaj misli o Stepincu in o obsodbi, ki so jd sodniki yo'-ukazu nad njim izrekli.
»Ce hočem pošteno povedati re-snico« — je odgovoril Djilas —• ,»moram priznati, da mislim — in -to -ne samo jaz —, da jd Stčpinae popoln človek, močan značaj, ki ga je nemogoče zlomiti. On je -bil reš nedolžno obsojen. Toda, kolikokrat se je že pripetilo v zgodovini,-da so bili nedolžni obspjeni, ker je to.narekovala politična nujnost.«
Potem ko je dobil tako -tehtno! in od-krit-p! priznanje« .je Meštrovič ^poš-javil. drugo vprašanje; .j^-oda,- ali je zares po-,-litično nujen ta spopad z voljo in čustvi Erva-tskega naroda ih z veliko krščanski) Cerkvijo -ter'dosledno -s tem, z 'vsemi verami, ki ' izpovedujejo Boga?« > -	,
»Mi nima-rmr- nič proti njegovemu hr-va-tskem-u nacionalizmu«	je	-odvrnil
Djilas —. »ne mpramo pa trpeti njegove privrženosti rimskemu papežu.«
»Kdo pa mislite, da ima na Hrvatskem več pristašev,..TitjO ali S-tepinac?« je drzno in odkrito vprašal Meštrovič. .
»Težko vprašanje« — j-e priznal Djilas in nadaljeval — »pa vam bo-m vseeno, pošteno odgovoril. Mi nimamo na Hrvatskem za seboj več kot 3 odstotke, a v vsej Jugoslaviji kvečjemu-. 5 odstotkov prebivalstva . . .«
Kakor vidimo je Djilas že -takrat gledal stvarno na položaj in si -glede priljubljenosti tito-vščine ni delal nobenih utvar. Priznanja, -ki jih je zaupal Meš-tro-; viču — v katerega iskrenost nihče ne more dvomiti — so pa važen zgodovinski dokument. Iz njega jasno izhaja, kako gradi sedanji jugoslovanski režim dober dal svoje propagande na potvarjanj-u resnice in se brezobzirno zateka k preganjanju nedolžn-ih. Djilasove izpove-di pa tudi po -svo-je pojasnjujejo, kako je- tega doslednega komunista, po isti političn-j. nujnosti, s ka-tero je opravičeval Stepin-čev primer, doletelo, da mora zdaj sam čepeti za zidovi jetnišnice, kjer lahko -raz-, mišlja o zlaganosti svo-bo-de -in sreče, kateri je sam vneto pomagal graditi.
Smrtna bosa v Sv. Križu
Pretekli petek je preminul v Sv. Križu 86-le-tni upokojenec Just Gruden.
Pokojnik je -bil skozi vse življenje -zaveden Slovenec in veren katoličan, ki ni svojega narodnega in verskega prepričanja inikdar in pred nikomur skrival in bil kot -tak zvest čita-telj »Demokracije«'.
Naj počiva v miru v domači zemlji, -katero je tako gorko ljubil.
ZAHVALA
V	četrtek 28. februarja t. L je umrl v stairosti 85 let
Just Gruden
poštni uslužb. in pismonoša v pokoju iz Sv. Križa.
Tem potom se zahvaljujemo darovalcem vencev na grob, č. g. žfcpniku in vsem, ki. so kakorkoli počastili njegov spomin.
Žalujoči ostali
DAROVI: V počastitev spomina pok. A-lojza -Zege daruje g. Dominik 'T-ernce iz Sv. Križa L 1.000 za SDD.
(Namesto -cvetja- na grob predragega, prijatelja Josa Puhalja darujeta Viktorija in F-ranci Heinviha-r L 10.000 -za 'SDD in L 10.000 za šolsko -blagajno Višje realne gimnazije.
V počastitev spomina pok. Josipa Puhalja daruje druži-na Karel Pertot L 5.000 za- šolsko -blagajno Višje realne gimnazije.
V spomin g. Josa Puhalja -daruje Silva in -Anton S . ... -1 j:
L 5.000 za SDD,
L 5.000 za revnega študenta K., L 2.000 za sklad- Sergija Tončiča in L. Polojac L 5.000 za sklad Sergija Tončiča.
Vsem prav lepa- hvala!
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v Strada di Fiume 20-111 sprejema od 15. do 17. -ure Tel. št. 54-797
Z nakupom dobrega blaga prihranite
OBIŠČlTb
magazin
ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZINO S T O F P h IN G L k SI)
SkladiA6ei TRST- Ulica S. Nicold 22
Telefon liev« 31-138
denar E
Prodaja na debelo in drobno vsakovrstno originalno A N G L E Š K O IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH
Obračajte se na nas osebno ali pismeno
IZREZITE (joLAŠl
VELJA'ZA POSEBEN POPUSTI