15 POTRES 6. MAJA 1976 V FURLANIJI – REEVALUACIJA MAKROSEZIMČ NIH PODATKOV Ina Cecić * , Rita Meurers ** , Andrea Tertulliani *** , Gottfried Grünthal **** , Diethelm Kaiser ***** , Jana PazdirkovÆ + , Ivica Sović ++ Povzetek 40 let po nizu moč nih potresov, ki so zahtevali skoraj 1000 življenj in razrušili mesta in vasi v Furlaniji (severna Italija) in sosednjih področ jih, ugotavljamo, da ne obstaja enotna č ezmejna karta s prikazom potresnih uč inkov. Odloč ili smo se ponovno oceniti vse obstoječ e in dosegljive podatke, tokrat s pomoč jo EMS-98 lestvice. Č eprav štiri desetletja niso ravno dolgo zgodovinsko obdobje, in č etudi količ ina podatkovnih virov obsega več sto kilogramov papirja (vprašalniki, analize poškodb, č asopisi, študije itn.), smo prišli do pretresljive ugotovitve, da so mnogi originalni podatki že zgubljeni. Ta raziskava je imela za cilj odkriti in uporabiti nove, do sedaj neznane podatkovne vire. Namen raziskave je združevanje različ nih podatkovnih skupin iz vseh evropskih državah, v katerih so prebivalci č utili potres 6. maja. Podatkov iz področ ja nižjih vrednosti intenzitete (Švica, Madžarska, Č eška, Poljska) nismo ponovno vrednotili. Vsi podatki za Avstrijo, Hrvaško, Nemč ijo (posebej za vzhodni in zahodni del) in Slovenijo so bili prevrednoteni in ocenjeni po EMS-98. V č lanku so predstavljeni rezultati raziskave, objavljene septembra 2016 na skupšč ini Evropske seizmološke komisije. V nekaterih državah so bili kasneje rezultati še dopolnjeni. Abstract Forty years after a devastating earthquake sequence, that has demanded almost 1000 lives and destroyed towns and villages in Friuli and adjacent regions, we have decided to take another look at the macroseismic data using the EMS-98 scale. Although four decades are not, historically speaking, a long period, and the quantity of existing data can be measured in hundred of kilograms of paper (questionnaires, damage analysis, newspapers, studies etc.) it was disturbing to find out that many of the original data are already missing and are probably lost forever. Effort was put into finding additional and yet unknown primary data, e.g. photographic material of damaged localities and eyewitness’ reports. The earthquake was felt in large part of Europe. For intensity data points (IDPs) with only low intensity values (especially in Switzerland, Hungary, Czech Republic, Poland) it was decided that the data will be included into the joint dataset without the EMS re-evaluation. For IDPs with higher intensity (especially in the countries closer to the epicentral region like Austria, Croatia, Germany – ex West and East part separately, Slovenia) the re-evaluation was performed. A particular and more complicated case concerns Italian data: the two main current Italian catalogues record two different data sets, both in IDPs number and in intensity values. Due to the methodological differences in a number of cases the EMS intensities are different than the previous MSK or MCS ones. * MOP, ARSO, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija, ina.cecic@gov.si ** ZAMG, Dunaj, Avstrija, rita.meurers@zamg.ac.at *** INGV, Rim, Italija, tertulliani@ingv.it **** GFZ, Potsdam, Nemč ija, ggrue@gfz-potsdam.de ***** BGR, Hannover, Nemč ija, diethelm.kaiser@bgr.de + IPE, Brno, Č eška Republika, jana@ipe.muni.cz ++ PMF, Zagreb, Hrvaška, sovic@irb.hr 16 The paper discusses the state of the art and the used methodology and data, as well as gives some insight into the collected data. Ključ ne besede: seizmologija, potres, Furlanija, makroseizmika, intenziteta, EMS-98 Key words: seismology, earthquake, Friuli, macroseismology, intensity, EMS-98 Uvod Šestega maja 1976 ob deveti uri zveč er se je v Furlaniji zgodil potres z momentno magnitudo 6.45 (CPTI15, 2015), ki je v nadžarišč nem območ ju dosegel intenziteto X EMS-98, naredil velikansko gmotno škodo in ubil skoraj 1000 ljudi. To je bil uvod v dolg in intenziven niz moč nih potresov, ki so prizadeli Furlanijo in sosednje pokrajine. Štirideset let po tem, smo se seizmologi boleč e zavedali, da enotna karta potresnih uč inkov za glavni potres, ki se je zgodil 6. maja 1976, ne obstaja. Obstoječ a karta, ki jo je leta 1978 objavila skupina evropskih seizmologov pod vodstvom Víta KÆrníka (KÆrník in drugi, 1977; KÆrník, 1978), je dejansko nastala na podlagi podatkov, ki so bili ocenjeni po medsebojno zelo različ nih metodologijah in z uporabo različ nih intenzitetnih lestvic. Zato so na karti vidni »preskoki« vrednosti intenzitete, predvsem na državnih mejah. Odloč ili smo se pregledati in ponovno oceniti vse dostopne primarne in sekundarne makroseizmič ne podatke, tokrat po enotni metodologiji, ki jo predpisuje Evropska potresna lestvica EMS-98 (Grünthal, 1998). Poleg tega smo sklenili poiskati nove, še neuporabljene podatke in na koncu združiti rezultate za posamezne države v enotno intenzitetno karto. Glede na prič akovano količ ino podatkov in s tem povezanega dela smo bili udeleženci raziskave razdeljeni v dve skupini: države s visokimi vrednostmi intenzitete (Italija, Slovenija, Avstrija, Hrvaška) in področ je nižjih intenzitet (Nemč ija – nekdanja Vzhodna in Zahodna, Č eška, Slovaška, Švica, Madžarska in Poljska). Obstoječ e raziskave in objavljene karte potresnih uč inkov Po potresu 6. maja 1976 so seizmologi za različ na geografska območ ja izdelali nekaj kart intenzitet in izoseist. Italijanske podatke je prikazal Calvino Gasparini (1976) (slika 1a). Ta karta se omeji na podatke znotraj italijanskih meja in le nakaže situacijo v Jugoslaviji in v Avstriji. Podatke za Avstrijo je obdelal in objavil Julius Drimmel (Drimmel in drugi, 1979) (slika 1b). Že na prvi pogled se vidi velika razlika v pristopu in filozofiji risanja izoseist. Za področ je takratne Jugoslavije je podatke zbrala in ovrednotila skupina strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije, na č elu z Vladimirom Ribarič em (Ribarič , 1976; Sikošek in drugi, 1979) (slika 1c). Podatke za zahodni del Jugoslavije je na skupni karti izrisal Dragutin Cvijanović (v Milošević , 1977) (slika 1d). Znani č eški seizmolog Vít KÆrník, ki je navezal stike z vsemi seizmološkimi institucijami že v šestdesetih letih 20. stoletja, ko je koordiniral izdelavo evropskega kataloga potresov, je bil prava oseba tudi za vodenje projekta skupne karte potresnih uč inkov furlanskega potresa. Rezultat tega sodelovanja je bila karta (slika 2), na kateri so prikazani podatki za devet evropskih držav (KÆrník in drugi, 1977; KÆrník, 1978). Na kratko povzemamo vhodne podatke za to karto po posameznih državah: Italija: 528 intenzitetnih toč k, več inoma iz vprašalnikov, je zbral Genio Civile Regionale regije Furlanija – Julijska krajina; po zbranih podatkih je bilo 965 mrtvih, 2400 ranjenih ter 17 189000 oseb brez strehe nad glavo. Število unič enih zgradb je bilo ocenjeno na 17000. Največ ja intenziteta, dosežena v petih furlanskih krajih, je bila X MCS (Boschi in drugi, 1977). Francija: Podatki obsegajo področ ja Haut-Rhin, Bas-Rhin, Vosges, Meurthe-et- Moselle in Moselle. Intenzitete v razponu od II do V MSK. Potres so moč no č utili v Renskem jarku. Švica: Podatke je posredovalo 200 opazovalcev na postajah za merjenje količ ine dežja. Največ ja intenziteta je bila IV MSK v vzhodnem delu države. Avstrija: Zbrani so vprašalniki iz približno 1600 precej enakomerno razporejenih krajev, mnoge so izpolnile lokalne oblasti. Na meji z Italijo je bila dosežena intenziteta VII-VIII MSK. Izoseiste so izrisane z mnogimi detajli. Področ je intenzitete VII MSK in več je bilo veliko približno 800 km2 (Drimmel in drugi, 1979). 18 19 Slika 1a: Izoseiste potresa 6. maja 1976 v Italiji (Gasparini, 1976); 1b: v Avstriji (Drimmel in drugi, 1979); 1c v Sloveniji (Ribarič , 1976); 1d v Jugoslaviji (Milošević , 1977). Figure 1a: Isoseismal lines of the earthquake on 6 May 1976 in Italy (Gasparini, 1976); 1b: in Austria (Drimmel et al., 1979); 1c in Slovenia (Ribarič , 1976); 1d in Yugoslavia (Milošević , 1977). Zvezna Republika Nemč ija: O potresu so poroč ali prebivalci iz 65 krajev. Intenzitete so bile v razponu od II do V MSK. Največ ji uč inki so bili na meji z Avstrijo. Potres so č utili tudi v mestih severno od Hannoverja (Schmedes in Leydecker, 1978). 20 Slika 2: Izoseiste potresa 6. maja 1976 v evropskih državah (KÆrník in drugi, 1977; KÆrník, 1978) Figure 2: Isoseismal lines of the earthquake on 6 May 1976 in European countries (KÆrník et al., 1977; KÆrník, 1978). Demokratska Republika Nemč ija: Potres so č utili v več kot 200 krajih, tudi v Berlinu in celo na obalah Baltiškega morja. Največ ja intenziteta (IV MSK-64) je bila dosežena na severovzhodnem Saškem (Grünthal, 2016). 21 Poljska: Podatki so dostopni za približno 100 krajev v jugozahodnem delu države. Intenzitete so v razponu od II do IV MSK-64. Potres so č utili v več jih mestih, predvsem v visokih nadstropjih. Č eškoslovaška: Potres so č utili na Č eškem in Moravskem, na Slovaškem pa le v dveh krajih. Največ ja intenziteta je bila IV MSK-64. Jugoslavija: Potres so č utili v severozahodnem delu države (v Sloveniji in na Hrvaškem). Intenzitete so bile v razponu od II do VIII MSK-64. Izoseiste VII, IV in III so dobro usklajene z avstrijskimi, pri izoseistah VI in V pa je viden preskok na državni meji. Največ ja intenziteta v Sloveniji je bila VIII MSK-64, ena oseba je umrla; na Hrvaškem je bila največ ja intenziteta V-VI MSK-64 (Ribarič , 1976; Milošević , 1977: Sikošek in drugi, 1979). Nova raziskava V prevrednotenje podatkov o furlanskem potresu smo se vključ ili bolj ali manj vsi seizmologi, ki se ukvarjamo z makroseizmič nimi podatki v Evropi. Dogovorili smo se, da bomo prevrednotili vse podatke za Italijo, Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, obe Nemč iji in Č eško; dodatno bomo vključ ili podatke za Švico, Madžarsko in Poljsko. Za delo smo uporabili evropsko potresno lestvico EMS-98 (Grünthal, 1998) in metodologijo, ki je opisana v njej, med delom smo se veliko medsebojno konzultirali in diskutirali posamezne primere. Sledi kratek povzetek poteka in rezultatov nove raziskave po posameznih državah: Italija: Prevrednotili smo vse podatke za naselja z doslej ocenjeno intenziteto I > V MCS; zaradi razlike v metodologiji oz. intenzitetni lestvici smo intenziteto V-VI MCS (v 136 naseljih) prevedli v vrednost V EMS-98. Nekateri zaselki so združeni v skupne lokacije (10 primerov). Za 19 lokacij ni bilo možno oceniti EMS intenzitete, ker obstajajo podatki le za spomeniške zgradbe. V petih primerih je EMS intenziteta več ja, kot je bila MCS. Skupno je bilo prevrednotenih 573 intenzitetnih toč k. Med raziskavo je bilo ugotovljeno, da je več ji del originalnih vprašalnikov žal izgubljen. Intenziteta za 67 krajev še ni prevrednotena. Avstrija: Pregledani in prevrednoteni so bili podatki iz 1600 vprašalnikov, 10 č asopisov, več različ nih poroč il in dokumentov o poškodbah. Na splošno so vrednosti EMS manjše, kot so bile MSK (predvsem zaradi neupoštevanja podatkov iz visokih nadstropij). Največ ja intenziteta je zdaj VII EMS-98 na Koroškem. Avstrijski podatkovni seznam zdaj vsebuje 981 intenzitetnih toč k. Slovenija: Pregledani in prevrednoteni so bili podatki iz vprašalnikov, č asopisov, fotografskih arhivov, ter podatki iz poroč il o poškodbah za obč ini Tolmin in Idrija. Določ ili smo intenziteto za 248 novih intenzitetnih toč k, maksimalna vrednost VIII-IX EMS-98 je bila dosežena v Podbeli. Na slovenskem seznamu je zdaj 300 intenzitetnih toč k. Hrvaška: Do septembra 2016 so bili znani le preliminarni izsledki raziskave o uč inkih potresa na Hrvaškem za 18 krajev. Največ ja intenziteta je VII EMS-98 v Pazinu. Nemč ija: Več ina podatkov je bila zbrana v takratnem vzhodnem delu države, ker so v ZRN v takratnem obdobju stavkali tiskarji in mnogi č asopisi niso izhajali, številne zvezne države takrat še niso imele svojih seizmoloških služb. Analizirani so vprašalniki in poroč ila, č asopisni viri in dokumenti iz arhivov različ nih institucij. Za vzhodno Nemč ijo je ocenjena intenziteta za 204 krajev, za zahodni del pa za 55. Zaradi metodoloških razlik so vrednosti za nekatera naselja z intenziteto III-IV MSK prevrednotene v III EMS-98, (Grünthal, 2016). 22 Č eška: Pregledana so originalna poroč ila o uč inkih potresa. Opredeljene so intenzitete za 460 krajev, kot tudi za dva kraja na Slovaškem. Švica: Švicarski kolegi so posredovali podatke za 153 krajev. Ker so bile vrednosti MSK intenzitet za vse kraje nizke v primerjavi z drugimi državami, smo se odloč ili, da jih bomo nespremenjene upoštevali kot vrednosti EMS. Madžarska: Do septembra 2016 nismo imeli nobenega podatka o tem, ali so potres č utili tudi na Madžarskem. Podatki o tem so bili najdeni naknadno in niso vključ eni v prikaz rezultatov v tem č lanku. Poljska: Do septembra 2016 nismo dobili ocenjenih intenzitet, od kolegov smo pa izvedeli, da še hranijo originalne podatke. Seznam ocen intenzitet smo prejeli pozneje in ni vključ en v ta č lanek. Nova karta potresnih uč inkov S preuč itvijo novih podatkov in z opisanim prevrednotenjem intenzitet smo izdelali novo karto potresnih uč inkov za potres 6. maja 1976 (slika 3), na kateri je prikazanih več kot 2700 intenzitetnih toč k (Cecić in drugi, 2016a; Cecić in drugi, 2016b) Glavne izboljšave na novi karti so naslednje: • vsi podatki so ocenjeni s pomoč jo iste lestvice • ni izoseist (ker je določ anje preveč subjektivno) • ni več preskoka vrednosti intenzitet na mejah posameznih držav • dodali smo veliko novih intenzitetnih toč k. V preglednici 1 smo povzeli razliko v vrednosti največ je dosežene intenzitete po posameznih državah za staro in novo raziskavo. Za Slovenijo in Hrvaško je nova največ ja intenziteta višja, v obeh primerih smo tudi pridobili dodatne podatke. Preglednica 2 kaže skupno število intenzitetnih toč k po državah za obe raziskavi. 23 Slika 3: Rezultati nove raziskave, prikazani na karti intenzitete EMS-98 za potres 6. maja 1976 v Furlaniji (not defined = intenzitete ni bilo možno določ iti; not felt = niso č utili) (Cecić in drugi, 2016a; Cecić in drugi, 2016b). Figure 3: New intensity map for 6 May 1976 Friuli earthquake, in EMS-98 (Cecić in drugi, 2016a; Cecić in drugi, 2016b). 24 Preglednica 1: Primerjava največ jih ocenjenih intenzitet (Imax) potresa 6. maja 1976 v prejšnjih in novi raziskavi, po posameznih državah. Table 1: Comparison of maximum intensities (Imax) for the earthquake on 6 May 1976 in the previous studies and in this study, for each country. Država I max MSK-64 prejšnje raziskave I max EMS-98 ta raziskava Avstrija VII-VIII VII Č eška VI IV-V Hrvaška V-VI VII Nemč ija - Vzhodna IV IV Nemč ija - Zahodna V V Madžarska č utili? niso č utili Italija X MCS X Slovaška III-IV III Slovenija VIII VIII-IX Švica IV IV Nadaljnje raziskave Prve rezultate raziskave, ki jih povzema ta predstavitev, smo pokazali na generalni skupšč ini Evropske seizmološke komisije v Trstu, septembra 1976 (Cecić in drugi, 2016a; Cecić in drugi, 2016b). Nato smo sodelovanje še razširili in pridobili podatke iz Francije in Belgije, izboljšani so bili podatki za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Nemč ijo in Hrvaško. Prikazani rezultati niso dokonč ni, ker nas č aka še veliko dela. Obstajajo še številni podatkovni viri, ki jih je treba pregledati. Potres so zagotovo č utili v še več oddaljenih državah, in te podatke je treba šele poiskati. Največ ji izziv bo spopadanje z nizom popotresov, ki je bil dolg in moč an. Avtorji prič akujemo, da bomo prvi dve nalogi dokonč ali spomladi leta 2017, ko bomo gradio pripravili za mednarodno objavo. Preglednica 2: Skupno število intenzitetnih toč k (IDP) za prejšnje in to raziskavo, po posameznih državah. Table 2: Total number of IDPs for the earthquake on 6 May 1976 in the previous studies and in this study, for each country. Država Število IDP prejšnje razisk. Število IDP ta raziskava Avstrija 909 981 Hrvaška 17 18 Č eška 460 460 Nemč ija – vzhodni del > 200 204 Nemč ija – zahodni del > 65 55 Madžarska ? 0 Italija 770 573 + 136 + 67 Slovaška 2 2 Slovenija 52 300 Švica 153 153 25 Zahvala Švicarske podatke za to raziskavo je posredoval Donat Fäh. Madžarske arhive je pregledala GyöngyvØr Szanyi. O poljskih podatkih je poroč ala Barbara Guterch. Novo karto in njene številne iteracije je potrpežljivo izrisal Uwe Lemgo. Literatura Boschi E., E. Guidoboni, G. Ferrari, G. Valensise in P. Gasperini, 1977. Catalogo dei forti terremoti in Italia dal 461 a.C. al 1980, ING e SGA Bologna, 973 p. Cecić , I., R. Meurers, A. Tertulliani, G. Grünthal, D. Kaiser, I. Sović , 2016. 6 May 1976 Friuli Earthquake – Re-evaluation of Macroseismic data. Predavanje na 35. Generalni skupšč ini ESC, Trst, ESC2016-516 Cecić , I., G. Grünthal, D. Kaiser, R. Meurers, I. Sović , A. Tertulliani, 2016. 6 May 1976 Friuli Earthquake – Re-evaluation of Macroseismic data, a New Map and a Comparison With Old Intensity Estimates. Poster na 35. Generalni skupšč ini ESC, Trst, ESC2016-517 CPTI15 - Catalogo Parametrico dei terremoti Italiani. http://emidius.mi.ingv.it/CPTI15- DBMI15/ (zadnji dostop 20.12.2016) Drimmel, J., E. Fiegweil in G. Lukeschitz, 1979. Die Auswirkungen der Friauler Beben in Österreich. Arbeiten aus der Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, Vol. 236, Heft 38, 83 p. Gasparini, C., 1976. Parametri ipocentrali dai dati macrosismici del terremoto del Friuli, Maggio 1976. Annali di Geofisica Vol 29, No 3 Grünthal, G., 2016. Rich Macroseismic Material of the 1976 Friuli Earthquake in Central- and NE Germany – Revisited at its 40th Anniversary. 4th ICHEM, Vienna, May 2016. Grünthal, G., 1998. European Macroseismic Scale. Cahiers du Centre Europeen de Geodynamique et de Seismologie, 99 p. KÆrník, V., 1978. Map of isoseismals of the main Friuli earthquake of 6 May 1976. PAGEOPH 116 KÆrník, Vit, D. Prochazkova, L. Ruprechtova in Z. Schenkova, 1977. Macroseismic field of the Friuli earthquake of May 6, 1976. Publ. Inst. Geophys. Pol. Acad. Sc., A-6, 117, 71-74 Milošević , A., 1977. Seizmološke karakteristike riječ kog područ ja za 1977. godinu. Manuscript Ribarič , V., 1976. The earthquake in Friuli, May 6, 1976. A contribution to the Study of Seismic Fields in Slovenia. Bolletino di Geofisica XIX/72, Parte 1, 861-874 Schmedes in Leydecker, 1978. Macroseismic Intensity Map for the FRG for the Friuli Earthquake of May 6, 1979. J.Geopsy, 44. Sikošek, B. , D. Prosen, V. Ribarič , S. Nedeljković , M. Krstanović , B. Metović in V. Tešić , 1979. Zemljotres od 6.05.1976 i njegov odraz na teritoriju SR Slovenije. ASI 5/1979