NAJBOLJŠI CASO P IS
N A J C A
N A J Č A
NAJČA, glasilo Osnovne šole Grm, Novo mesto Letnik XXII, februar 2012, št. 1, 2
IZ VSEBINE:
Intervju z ravnateljico Sonjo Simčič /// str. 2
Naša šola praznuje 40 let /// str. 5
Intervju z Nejcem Gazvodo /// str. 8
Spomini, spomini /// str. 11
Intervju z Matjažem Smodišem /// str. 15
Grmsko srečanje /// str. 17
Film, film, film /// str. 20
Evropski projekt /// str. 27
Finale ekipnega atletskega prvenstva /// str. 42
Mala Najča /// str. 46
English pages/// str. 82
POZDRAVLJENI, GRMČANI IN GRMČANKE!
Pa smo končno dočakali prvo številko Najče v tem jubilejnem, štiridesetem grmskem šolskem letu! Novinarke, učitelji in učenci ter naša mentorica Jerica Eržek smo se trudili po svojih najboljših močeh, da bi bila Najča še vedno NAJ CAsopis.
Tema te Najče so praznovanja, ki so del našega življenja. Praznujemo rojstne dneve, državne praznike, obletnice, novo leto, božič ... Lepo je, ko se zbere celotna družina, sorodniki, prijatelji in skupaj obeležimo nek poseben dogodek.
To šolsko leto je praznično tudi za našo šolo, ki praznuje že svoj 40. rojstni dan. V ta namen smo posneli film s sedanjimi in bivšimi učenci šole, s katerim se bo šola predstavljala v javnosti tudi v prihodnjih letih, obnovljena je bila telovadnica, dobili smo nov znak šole, imeli smo slavnostno akademijo in Grmsko srečanje, naš pevski zbor je nastopil v Cankarjevem domu, v okviru projekta Comenius so nas obiskali učenci in učitelji iz več držav ...
Seveda smo vse to dogajanje budno spremljali tudi novinarji in vse zapisali terfotografirali. Predstavili smo vam tudi dva uspešna grmčana - Nejca Gazvodo in Matjaža Smodiša, z učitelji obujali spomine na Grm, učence, učitelje in starše povprašali o praznovanjih, se veselili uspehov naših športnikov in pevskega zbora ... Seveda pa smo ohranili tudi stalne rubrike.
Želim vam veliko uživanja v branju in čim bolj uspešno leto 2012!
Tara Pleško, 8. b, glavna urednica Najče
INTERVJU Z RAVNATELJICO SONJO SIMČIČ
Ga. Simčič poučuje na OŠ Grm, že odkar je imela šola le 7 let. Začela je z učiteljsko kariero in se z leti povzpela na ravnateljski stolček. Zaupala nam je, kakšna je bila šola nekaj desetletij nazaj, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnosti in še mnogo več.
L Naša šola letos praznuje štirideset let. Kaj to zanjo pomeni? V štiridesetih letih je postala prepoznavna po svoji kakovosti dela tako v ožjem kot v širšem okolju. Glede tega je še mlada. Se je pa v tem času postarala stavba, ki je potrebna temeljite prenove.
2.	Pred štiridesetimi leti je bila šola zagotovo drugačna ...
Sola je bila takrat nekaj posebnega. Njene stene so bile sive, betonske, ampak to je bilo takrat lepo. Tla so bila obložena z zelenim tapisonom, ki je bil v tistih časih modni hit. In seveda - imela je bazen, ki je še vedno edini v Novem mestu, pa fonolaboratorij.
3.	Kakšna se Vam zdi naša šola? Ste ponosni nanjo in zakaj?
Seveda sem ponosna. Vsi na šoli trdo delamo in rezultati so vidni. Naša usmeritev je razvijanje vaše
ustvarjalnosti, kritičnega mišljenja, da vas pozimi ne bo zeblo, poleti doseganja znanja, na katerem boste pa ne bo tako neznosno vroče, lahko gradili naprej. Mislim, da naši
učitelji to dobro opravljajo. Skrbimo d. Na Grmu ste začeli delati kot pa tudi za dobro počutje, za dobro učiteljica slovenščine, nato pa ste hrano, učilnice so dobro opremljene, postali ravnateljica. Kaj je v delu imate kotičke za klepete, čitalnico drugače, odkar ste ravnateljica?
za preživljanje prostih trenutkov, veliko krožkov, v projektih lahko delate malo drugače...
In ko berem o današnji mladini, ki naj bi bila nemotivirana, nasilna..., v teh opisih ne vidim vas. Na šoli je red, zelo redke primere nasilja in uničevanja imamo. Ker sem na šoli že triintrideset let, vem, da je bilo tega včasih veliko več. In to me seveda radosti. Je rezultat dobrega dela vseh zaposlenih.
4.	Se naši šoli v bližnji prihodnosti obetajo kakšne spremembe oziroma novosti?
Vsebinsko bo nekaj novosti prinesel nov Zakon o osnovni šoli, a še ne prihodnje leto. Drugače pa upam, da bomo dobili nova okna in izolacijo,
Bistvena razlikuje v odgovornosti - ko sem bila učiteljica, sem bila odgovorna le za svoje delo, sedaj
sem odgovorna za delo vseh ljudi na šoli - od prehrane, vzdrževanja zgradbe, čistoče, dela učiteljev, finančnega poslovanja.
6. Najbrž Vas na poučevanje vežejo tako lepi kot manj lepi spomini... Učila sem (in še) izredno rada. V razredu sem vedno delala z vso svojo energijo. Če je nisem imela
ob vstopu v razred, sem jo prejela od otrok. Z disciplino učencev nisem imela težav, ker sem v razred stopala pripravljena, upoštevala dogovore in bila dosledna. Do vseh. Nisem popuščala pri ocenah in sem
bila kar stroga. Moji odmori, proste 8. Predstavljajte si, da imate v ure, večeri in noči so bili namenjeni rokah čarobno paličico, njeni popravljanju. Ogromno nalog, čarobni učinki pa so namenjeni le spisov, narekov sem popravila, ne OŠ Grm. Kako bi jo uporabili? samo toliko, kot je bilo predpisano. Na vse obraze bi naselila nasmehe In ni lepšega, ko po letih srečam zadovoljstva-odvsehzaposlenihdo nekdanjega učenca in slišim, da učencev in staršev. Kajti ti nasmehi je to delo obrodilo sadove. To je bi pomenili, da imamo dobre pogoje največja nagrada.	za delo, da starši opazijo naše dobro
Neprijetni spomin??? Iz delo, da se učenci v šoli počutijo poučevanja? Ga ni. Lažje bi ga dobro, da učitelji radi prihajajo v našla s področja ravnateljevanja. službo. Ali ni to največ, kar si lahko
želim?
7. Se morda spominjate kakšne anekdote (iz Vaših učiteljskih ali ravnateljskih dni)?
Nekoč davno sem sklenila, da si bom zapisovala anekdote, ki se dogajajo, pa tega nisem udejanjila. In sedaj se ne spomnim nič pametnega. Pa smo se velikokrat nasmejali in se še.
(PROFESOR studeu™ f£ED IZfIToM:
.Videti ste zelo živem.) as je strah mojih j vprašani r ,	^
ItUDEl^T^e. strah
me
je mojih odej
ovorov.
NAŠA ŠOLA PRAZNUJE 40 LET
ANKETA OB SLAVNOSTNI AKADEMIJI OB 40- LETNICI ŠOLE
V četrtek, 8. decembra, je bila v avli OŠ Grm svečana akademija ob 40-letnici šole. Gledalci so lahko prisluhnili pevskim zborom, ki so se pod vodstvom zborovodkinje Sonje Čibej predstavili z bogatim repertoarjem. Več kot 150-članskemu združenemu pevskemu zboru učencev se je priključil tudi učiteljski pevski zbor, k mogočnosti zvoka pa je gotovo prispeval tudi Pihalni orkester Trebnje z dirigentom Primožem Kravcarjem, ki je spremljal pevce.
Zbrane so na začetku prireditve pozdravili slavnostni govorniki: župan Mestne občine Novo mesto, g- Alojzij Muhič, dr. Stanka Preš kar, direktorica novomeške območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, koordinatorica projekta Comenius Rosanna Sorrentino ter favnateljica OS Grm Sonja Simčič. Na koncu so si gostje lahko ogledali že film Za vsakim grmom ne raste grmčan.
Naju pa je zanimalo, kakšna se je gostom zdela prireditev ob 40-letnici šole. Vsi so bili navdušeni, saj se jim je zdela prireditev zanimiva in je poudarjala vrhunskost naše šole. Povprašali sva jih tudi, kaj želijo naši šoli v prihodnjih 40-ih letih.
Marjan Špilar, nekdanji ravnatelj naše šole
Zelo sem vesel, da sem spet prišel na šolo, na kateri sem bil 22 let in imam nanjo izredno lepe spomine. Mislim, da sem z velikim užitkom vodil ta kolektiv, ker sem videl, daje ustvarjalnost teh učiteljev na visoki ravni. Veliko od njih sem tudi sam prosil, da pridejo na šolo, recimo Moškonovo itn. Ne more biti dobre šole brez dobrih učiteljev. Spoznal sem, da so dobra šola starši, učenci, učitelji, pa tudi snažilke, kuharice in hišniki. Vsa ta področja naredijo šolo uspešno
Naši šoli za naslednjih 40 let želim, da bi nadaljevala s takim zanosom in dobro voljo, da bom videl, da v šoli uživate vsi - učenci, starši, učitelji in drugi delavci šole - ter se zavedate, da ste nekaj naredili. Tiste učence, ki so v življenju uspeli, smo videli danes v šolskem filmu, ki je dokaz, da smo ena najboljših šol v Sloveniji.
Želim, da bi se vaše delo nadaljevalo kot do sedaj in da bomo imeli čim več skupnih srečanj. Čestitam vsem.
Olga Golob, nekdanja pomočnica ravnatelja
Bila sem zelo ganjena, saj se je čas, ko sem bila na šoli, zgostil v ta trenutek. Tako so se mi vrnili vsi spomini od takrat, ko sem bila tu na šoli. Ko sem danes gledala tiste otroke na odru, so se mi zdeli kot naši učenci včasih. In to, da sem se vrnila v tiste čase, pove, kako ste dobri. Kako znate še vedno kot grmčani dati vse od sebe, skozi nasmejana usta, skozi nasmejane oči in z dobro besedo. To je tisto, kar grmčani potrebujejo. Saj so vmes težki trenutki, pa zamere, pa
včasih prepiri. Vse tisto, kar pa nas povezuje, je dobro. To, da delamo skupaj, je zelo pomembno. Nič sami. Skupaj.
Naši šoli za naslednjih 40 let želim, da še naprej tako lepo raste, saj je zdaj v naj lepših letih. Kar se lahko naredi, se lahko naredi še boljše in na drug, boljši način. Z drugimi učenci, z učitelji, ki bodo še prišli, in s časom, kajti s časom se šola spreminja. Šolo spreminjajo učenci učitelji, kljub temu pa bo Grm vedno dober. Grm bo vedno Grm, ker ima prave temelje in pot, ki vodi k pravemu cilju. Pot pa ni vedno ravna. Ima ovinke, stezice. Vsak učenec hodi po svoji poti. Imamo pa
vsi skupno vizijo. Želje dozorijo, ko pridejo v srednjo šolo, ko iz tistih malih fantkov in punčk iz 1. razreda nastanejo moški in ženske. Učencem čestitam za 40. rojstni dan in jim želim, da bo vsak našel zaupanje v sebe in da bo vedel.
da lahko naredi vse, kar hoče. Pomembno je, da reče: »To sem jaz!«, pa tudi: »To smo pa mi!«
Ljuba Tovšak, nekdanja učiteljica Sem zelo, zelo navdušena. Take prireditve še nisem videla.
Navdušena sem nad množico nastopajočih in zelo, zelo domiselnim programom. Vidi se, da na šoli delujete vsi kot eden. Učitelji in učenci, kajti tako množičen pevski zbor se zlepa ne vidi na drugih šolah. Predvsem pa mi je bil zelo všeč ta film, kjer so na duhovit način v intervjujih predstavljeni grmčani oz. tisti, ki so hodili na to šolo. Čestitke vsem, ki hodite na to šolo, in vsem delavcem šole.
Jožica Plantan, nekdanja učiteljica Zelo z veseljem sem prišla na prireditev. Vesela sem, da Grm dela s takim žarom in gre z veseljem naprej. Prireditev je bila neverjetna.
Lepo je bilo biti grmčan.
Marija Pavlin, nekdanja učiteljica Moji današnji vtisi so super, enkratni. Lepo je bilo. Zelo sem bila presenečena. Vem, da so učitelji sposobni marsičesa, vendar nisem
Pričakovala takega prereza in tega, da bom tako uživala. Bilo je res enkratno.
Imejte se radi, spoštujte starejše in uživajte mladost.
Stanka Vukšinič, nekdanja učiteljica
Super, super, super. Zelo lepi ste bili, tako da vas ne morem prehvaliti. Pevski zbor, pa film, v katerem sem slišala in videla svoje nekdanje učence. Kaj vse jim je uspelo v življenju!
Davorin Gazvoda, krajinski arhitekt, eden izmed uspešnih grmčanov, predstavljenih v jilmu Zelo luštno, lepo narejeno, čudovito. Fajn je bilo, ker ni bilo predolgo, filmček je bil dober, dinamičen. Naši šoli za naslednjih 40 let želim
\ >
še enkrat toliko, pa še enkrat večji bazen.
v
Borut Škerlj, odvetnik, eden izmed uspešnih grmčanov, predstavljenih v jilmu
Res zelo lepa, čustvena prireditev.
Naši šoli za naslednjih 40 let želim, da bi imela občina posluh za vas in bi vas oblekla v malo več izolacije,
ker bi potem imeli več denarja za vaše dejavnosti in bi ga manj porabili za ogrevanje. Imam pa tudi željo, da bi prihajali tudi novi, dobri profesorji, ki bi nadaljevali že začeto, ker lahko s tem znanjem dosežete mnogo. Veliko zelo znanih ljudi prihaja prav z Grma. Na to sem zelo ponosen.
Dušan Obradinovič - Obra,
glasbenik, eden izmed uspešnih grmčanov, predstavljenih v filmu Moram reči, da mi je bila prireditev všeč, ker je bila kratka in jedrnata. Ni bilo veliko govora, zelo na nivoju, super pevski zbor. Čestitam vsem grmčanom in sem prav vesel, da sem hodil na to šolo.
Rosana Vukojevič, nekdanja učenka, Uroševa sestra Nekaj časa je že preteklo od takrat, ko sem še sama hodila na Grm, a še vedno rada pridem na njegove prireditve, ker so tako čudovite in najbolj slavnostne. Zdaj sem že na faksu. Videla sem mnogo prireditev, a se vseeno vedno rada vrnem na Grm.
Uroš Topič, gimnazijec, eden izmed uspešnih grmčanov, predstavljenih v filmu
Prireditev je bila super. Nikjer ne znajo narediti tako dobrih prireditev
kot na Grmu. Mogoče se mi je zdelo malo kratko, ker sem bil tako navdušen.
Res je, da za vsakim grmom ne raste grmčan, s tem se zagotovo strinjam. Smo najboljša šola. Rosana (Uroševa sestra): »Smo bili, Uroš.« Uroš: »Ne, enkrat grmčan -vedno grmčan.«
Ema Koncilija in Tara Pleško, 8. B
INTERVJU NEJC GAZVODA
»Za slavo in za rdeče preproge mi je popolnoma vseeno.«
Nejc ... Moji spomini nanj segajo v leto njegovega rojstva, leto 1985. Spomnim sega kot majhnegafantka, ki ga je čuvala moja mama, in ki je za zajtrk oboževal pečena jajčka z ocvirki. Spomnim se, kako rad je imel kruh moje mame. Spomnim se, kako se je nekaj let kasneje njegova mama jezila, da hodi v šolo z nogavicama različne barve. In potem - postanem učiteljica slovenščine in Nejc sedi v klopi kot moj učenec. Že prvo uro me je vprašal: »Učiteljica, kaj bo za prvo domače branje?« Šlo mi je na smeh, saj me je prvič poklical učiteljica. Potem so prišli spisi - njegova
pisava je bila res bolj doktorska, vsebina pa taka, da spisov še do danes nisem pozabila. Resnično sem uživala v branju! Seveda je sodeloval tudi pri Najči in bil njen urednik. Najbolj se spomnim njegovih zgodb, jilmskih kritik, pri katerih v Najči še do sedaj ni dobil naslednika, in pa horoskopov, pri katerih sem se vedno do solz nasmejala. Ko je odšel na gimnazijo, se je redno javljal v Najčo - no ja, res ga je bilo treba večkrat spomniti, saj je rad kaj pozabil, a tak pač Nejc je. Umetnik. Pisatelj, režiser, scenarist. Sicer pa kljub medijski prepoznavnosti še vedno preprost fant, ki te objame, ko ga srečaš.
Nejc je moj sorodnik. In zelo sem ponosna nanj!
Kot nekdanjemu grmčanu vam seveda že moramo postaviti vprašanje, kako se spominjate svojih osnovnošolskih dni... Spominjam se jih kot prijetnih, čeprav ne bi šel še enkrat skozi to dobo. Ne zaradi Grma, ki je super šola, ampak zaradi samih let in procesa odraščanja, ki zna biti neverjetno naporen. Osnovnošolska leta so lahko čudovita, so pa večkrat tudi neprijetna. Ampak minejo, kar je njihova najboljša lastnost.
Pri katerem predmetu ste takrat najbolj uživali in zakaj?
Pri likovni vzgoji, ker je bil moj razrednik Branko Šuster res izjemen pedagog in človek. Pa pri slovenščini, ki sem jo imel strašno rad. Nasploh sem imel rad
pouk. Včasih mi je še vedno žal, vas to zanima. Ni nujno, da pišete da se pri katerih stvareh nisem še novinarske prispevke - objavljajte bolj potrudil, tudi za gimnazijo svoja razmišljanja, vse, kar vas obžalujem, da se nisem kdaj več učil. teži in kar se vam zdi zanimivo. Samo dopovedati to mladostniku pa Najča je pomembna, ker ti ostane je seveda nemogoče.	kot nek pokazatelj tega, kaj si bil
Se morda spominjate tudi kakšne anekdote iz vaših grmskih dni?
Nisem preveč anekdotičen človek, ker si raje izmislim stvari. Smo počeli traparije in lumparije, seveda.
To je tudi del tega, ko si mule.
Slišali smo, da ste še celo v srednji šoli pisali “pisma grmčanom” za Najčo ...
Ja, skozi celo srednjo, se mi zdi.
Najča je bila izjemnega pomena za moje nadaljnje ustvarjanje, saj sem kot mladenič oziroma mladenka, imel proste roke pri pisanju, kar si še posebej zdaj, ko se vse seli na si izmislil, si lahko napisal. Nikoli internet, ko je komunikacija tako si nisem želel biti novinar, sem pa površna, vedno blazno rad pisal. In Najča mi
je to omogočila. Izkoristite jo, če	V javnosti ste se prvič pojavili še kot
gimnazijec z zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide, za katero ste prejeli več nagrad. Kaj vas je sploh vleklo v pisateljske vode?
Bil sem slab v športu, pa sem raje pisal. Hecam se. Od nekdaj sem rad pripovedoval zgodbe. Rad sem bral, gledal filme, hodil v teater. In potem sem si želel povedati tisto, kar me tare. V Najči je bila objavljena moja
prva kratka zgodba, recimo. Na koncu osnovne šole sem začutil to potrebo, da spregovorim. Bile so stvari, ki so mi šle na živce. Krivice, ki se dogajajo, človeške usode, ki so žalostne. In seveda stvari, ki so se dogajale meni in sem jih na tak način lažje razumel. Zame je umetnost zelo bistvena, ker skozi njo bolje razumeš pomembne stvari v življenju, se lažje spopadeš z njimi.
Tudi vaš prvi roman Camera obscura je bil nominiran za nagrado kresnih. Od kod sploh črpate ideje za pisanje?
Ideje so preproste. Vedno mi gre na živce, če kdo reče, da ne ve, o čem bi pisal. Vam dam takoj eno idejo - srečata se fant in dekle in se zaljubita. Recimo. So stvari, o katerih je vedno vredno ustvarjati -medčloveški odnosi. Ljudje pravijo, da ne vedo, o čem ustvarjati, a hkrati se jim dogajajo težke, žalostne stvari. Če pa se ne dogajajo tebi, se
Knjige izdajate v Založbi Goga ... Tudi. Pa tudi v Beletrini.
Diplomirali ste na AGRFT. Ste režiser, scenarist, pisatelj. Katera izmed teh stvari je pravzaprav na prvem mestu oz. je vaša največja strast?
Moja največja strast so ljudje in vse, kar se jim dogaja. Film in literatura sta medija, skozi katera govorim. Ne obstaja prvo mesto, oboje obožujem.
Potrditev za dobro opravljeno delo, ampak nikoli se z njimi ne obremenjujem. Nagrade so zelo relativne in izmuzljive. Pomembno je, da si zvest samemu sebi in da
dogajajo komu, ki ga poznaš. In to so stvari, o katerih je treba pisati. Saditi rožice je prijetno zunaj na vrtu, zabava se zvečer s prijatelji. Ko si v ringu umetnosti, pa je to boj z najbolj pomembnimi človeškimi vprašanji. Ideje so vsepovsod -tvoja umetniška vizija je tista, ki jih na unikaten način predstavi svetu.
V zadnjem času skorajda ni dneva, da ne bi slišali o vas - po televiziji, na radiu, v časopisih ... Zdi se, da vam uspe prav vse, česar se lotite, kar dokazujejo tudi številne nagrade, ki ste jih prejeli tako za knjižna dela kot filme. Kaj vam pomenijo nagrade?
delaš iskreno. Potem pa nagrade pridejo ali pa tudi ne. Tudi brez njih se da pisati in režirati. Je pa včasih s kako nagrado za pasom marsikaj lažje, ker lažje dobiš nov projekt.
Vaš film Izlet ste predstavili na filmskem festivalu v Cannesu,
se sprehodili po rdeči preprogi v Sarajevu in doma zanj prejeli kar sedem nagrad. Povsod so nad vami navdušeni. Kako to doživljate? Se počutite slavnega?
Za slavo in za rdeče preproge mi je popolnoma vseeno. Če bi lahko podpisal pogodbo, ki bi mi omogočila, da celo življenje dobivam podporo za filme in knjige, mene pa ne bi nihče več poznal in se ne bi nikoli pojavil v medijih, bi jo podpisal takoj. Zame film ni šov, nagrade, bliskavice - zame je film umetnost, tista ura in pol v temni dvorani, ki me lahko spremeni kot človeka.
Kakšen pa je Nejc takrat, ko ni ne pisatelj ne režiser in ne scenarist? Ah, to je tako, kot bi morskega psa vprašali, kakšen je, kadar ne plava.
Jerica Eržek
Ob takem jubileju, kot je 40-letnica šole, je prav, da se ozremo tudi nazaj 'n prikličemo spomine ...
Zanimalo naju je, kako se naši učitelji, ki že dolgo učijo na naši šoli, ali pa tisti učitelji, ki so še sami hodili na Grm, spominjajo naše šole. Oobili sva nekaj zelo zanimivih Podatkov o bolj strogi disciplini, številu učencev in nastanku šole. Ugotovili sva, da imajo učitelji res dober spomin za take reči.
SPOMINI, SPOMINI ...
Alenka Dakič
Včasih je grmska šola na zunaj izgledala kot zdaj. Bila je nova. Notri je imela pomanjkljivosti, ki so jih kasneje morali ravnatelji popravljati - od prenizkih hodnikov, belih letvic ... Šola je zahtevala veliko popravil. Zgrajena je bila s samoprispevkom. To pomeni, da so moji starši in celo Novo mesto prispevali denar od plač, da so šolo lahko zgradili. Takrat je bila zgrajena tudi OŠ Bršljin. Potem smo nekateri iz OŠ Katje Rupena (Center) šli na Grm. Prišla sem v 8.
razred, ki je bil takrat zadnji razred OŠ. Hoteli so nam dati uniforme, a jim ni uspelo. Vsak odmor smo hodili po avli v krogu, nismo se smeli poditi po šoli. Izgledalo je kot v kakšnem zaporu (smeh). Učitelji so nas kontrolirali, da nismo naredili kakšne neumnosti. Šola je bila tudi eksperimentalna. Drugi učitelji so se na Grm prihajali učit, kako poučevati. Ena ura je bila, ko smo imeli responderje - vsak učenec je imel napravico, na kateri so bili odgovori A, B in C, učitelj pa je imel zbirnik pravilnih odgovorov. To je bilo takrat zanimivo. To je bila takrat najboljša šola (smeh), pa saj je sedaj tudi.
Spomnim se tudi, da sem ilustrirala prvo Najčo, ki se je takrat imenovala Mladi ob Krki. V knjižnici je še en izvod. Ivanka Mestnik je bila urednica, pri likovnem krožku pa je bil učitelj Niko Golob, ki nam je vedno povedal kakšne smešnice. Mi smo slikali, on pa je vice pokal.
Dušan Plut
Grm je bila takrat nova šola. Delovala je lepo. Glede na druge šole je bila prav moderna. Imeli smo laboratorij in bazen, to je bil takrat luksuz. Imeli smo tudi drugačen režim discipline. Po hodnikih se med odmori ni zadrževal nihče. Vsi smo morali biti v avli, čeprav nas je bilo skoraj 1000. Učilnice so bile polne, v njih je bilo tudi do 35 učencev. Bilo je čisto drugače kot zdaj. Na stenah ni bilo ničesar. V betonu so bile same luknje. Te stene so začeli opremljati šele, ko sem na šolo prišel sam. Z Alenko Dakič sva začela, s prihodom Branka Šusterja pa smo začeli stene pleskati in jih prekitali. Na stene smo začeli dajati izdelke. Sam bi rekel, daje bila šola pred tem bolj podobna »bunkerju« kot šoli.
Zlata Dobovšek
Šola velika, dobro opremljena, število otrok je bilo eno šolsko leto preko 1000. Razredi številčni, 32, tudi 34 učencev. Učenci zelo vedoželjni; zagnani za delo. Nobenega vprašanja: »Kaj bom pa dobil za pripravo referata?« (tako kot danes).
Zanimivo je bilo, ko je vsaka osnovna šola imela nekaj let svoj košček obdelovalne zemlje na Grmu. Urejati smo morali gredice za čim boljši pridelek.
Doživetje za učence je bilo posebno v 1. razredu, ko so cicibani postali pionirji, učenci 7. razredov pa so bili sprejeti v »mladinsko organizacijo«. To je bila za vsakega učenca velika čast.
Vera Kukovič
Bilo je hrupna, ker je bilo vsaj za tretjino več učencev kot danes, v manj prostorih, kot jih je danes. Bilo jih je 1200.
Sebastjan Mikša
V principu je stavba ista, a je veliko obnovljenega. Letos so obnovili tudi telovadnico. Ko sem jaz hodil na to šolo, je bila majhna telovadnica tam, kjer je zdaj mala jedilnica. Ni še bilo prizidka. Učilnice so bile več ali manj enake, nova je računalniška učilnica. Učenci pa smo se tukaj počutili enkratno.
Spomnim se, da smo v prvem razredu malo nagajali. Učiteljica meje takrat za ušesa. Ko sem prišel domov, pa sem jih še tam dobil za ušesa. Ne verjamem, da bi se danes zgodilo isto. V mojih letih pa ni bilo to nič takšnega.
Renata Blatnik
Sola je bila predvsem v zeleni barvi, ker je bila to značilna barva. Vse, kar je tukaj zdaj, je bilo isto, samo zelene barve. Mislim, da je ena učilnica še stara, s tistimi starimi omarami. Na nižji stopnji smo imeli v kotu omaro, v katero smo odlagali torbe. Bilo je starinsko, polno Prahu. Sama šola pa je taka, kot je še danes, razen prizidka. Vzdušje Pa je bilo tako prijetno, kot je danes tukaj z vami, učenci.
Andreja Rahne
Na osnovnošolska leta imam lepe spomine. Prvi spomin na OS Grm je povezan s prvim šolskim dnem v prvem razredu. Spominjam se jedilnice, polne otrok, in slastnega krofa.
Od prvega do četrtega razreda smo učenci ob ponedeljkih prinašali vsak svojo frotirasto brisačko, v katero smo si nato čez teden brisali roke. Gorje, če si jo pozabil! Tako je bila brisačka poleg domače naloge moja glavna nedeljska skrb.
V četrtem razredu je naša družina gostila dve dekleti iz Bihača (BiH), ki sta sodelovali na Zletu bratstva in enotnosti v Novem mestu. Izkušnja mi je ostala v zelo lepem spominu. Jožica Plantan, moja razredničarka od 5. do 8. razreda, je vsako leto na pustni torek presenetila z novim domiselnim kostumom. Koliko smeha je bilo to!
Na OŠ Grm smo verjetno obeleževali dan mladosti vsako leto. Zelo natančno se spominjam nekega 25. maja, ko se je šolsko igrišče spremenilo v svečano prizorišče. Pionirji z rdečo ruto okoli vratu in modro kapo na glavi smo peli ter deklamirali pesmi in na ta način praznovali rojstni dan Josipa Broza - Tita.
Spominjam se številnih nastopov otroškega in mladinskega pevskega zbora, katerega članica sem bila tudi sama. Pa zborov šole, izletov, valete in zaključnega plesa osmošolcev v
zatemnjeni mali telovadnici (danes novi jedilnici).
35000 GRMSKIH ZGODB
Štirideset let se vam, mladim, zdi zelo dolg čas. Gotovo pa grmski šoli v teh štiridesetih letih ni bilo dolgčas.
Veste, koliko mladih življenj se je pretakalo skozi te prostore: učilnice, avlo, jedilnico? Jaz vem. Skoraj 35000! Si predstavljate 35000 zgodb odraščanja, si predstavljate,
koliko strahu pred kontrolkami in spraševanjem je to, koliko je bilo namazane marmelade v kuhinji, koliko veselja ob peticah, zmagah na tekmovanjih? Med njimi so zgodbe odraščanja vaših staršev in tudi vaša zgodba je grmska zgodba. Gotovo so najlepše najstniške, šolske ljubezni. Koliko se jih je zgodilo, ne vem, nisem jih mogel prešteti, ker so skrivnost, vem le, da si jo bo vsak zapomnil do konca življenja. Prvič je pač prvič. Šola so tudi učitelji, tajnice, kuharice, hišniki in čistilke. Tudi njihove zgodbe so grmske zgodbe. Več kot tristo se jih je v teh letih zvrstilo na šoli, daje delo nemoteno potekalo. Nekateri so dali od sebe še nekaj več, te si bodo učenci za vedno zapomnili. To so učitelji, ki sojih znali pripeljati do uspehov na različnih področjih. Teh je bilo res ogromno. Doživljanje uspehov in njihovo podoživljanje pa je najboljša popotnica v življenje. Zapomnili si bodo tudi učitelje, ki sojih razumeli, ko se niso znašli ali so zašli v težave in ki so verjeli, da jih bodo premagali. In sojih.
Tako živi Grm že štirideset let in prav takšna je tudi grmska sodobnost. Želimo biti najboljši! Zavedamo se, da gradimo zgodovino te šole.
Tihomir Troha
Za konec pa še spomin mame ene izmed naših učenk, ki je bila tudi grmčanka ...
Žanet Deželan
Kot bi se še danes dogajalo, se spomnim pouka slovenskega jezika. Bila sem D razred, generacija 1975. Tisti razred, ki je veljal za živahnega, klepetavega in nemirnega pri vseh predmetih. Le pri enem ne. Tistem, ki gaje poučevala profesorica, danes pa ravnateljica, ga. Sonja Simčič. Vsaka njena šolska ura je bila nekaj posebnega. Bila je pestra, razgibana in minila je prehitro. Slovnico je razlagala zanimivo in razumljivo za vse učence. Književniki, pesniki, pisatelji so bili opisovani, kot bi še živeli, kot da so njihova dela v vsakem izmed nas. Vsako njeno besedo, izraz na njenem obrazu smo vsrkavali v svoje možgančke. Tako kot je ona uživala, da poučuje nas, tako smo mi uživali, da nas poučuje ona. In nikoli nas ni bilo potrebno miriti in pritegovati k pouku. Vedno smo bili tiho kot
miške. Prav presenečena je bila, ko je v zbornici slišala govorice o D razredu. Sploh ni mogla verjeti, da je govor o tistem razredu, s katerim ona nima negativnih izkušenj in odnosov. Z njene strani smo bili vedno pohvaljeni.
Ema Koncilija, 8. B
INTERVJU Z MATJAŽEM SMODIŠEM
»DO VELIKIH USPEHOV SE PRIDE ŠELE PO TRDEM DELU!«
Matjaž Smodiš se je rodil 13. decembra 1979 v Trbovljah, a se je kmalu po rojstvu s starši preselil v Novo mesto. Obiskoval je OŠ Grm, kjer je bil najprej odličen metalec krogle. Pri desetih letih ga je za košarko navdušil njegov profesor športne vzgoje na šoli Slavko Seničar, ki ga je opazil in povabil v košarkarsko ekipo. Svojo igralsko pot je začel v novomeški Krki leta 1993, nato pa je šla njegova kariera le še navzgor. Smoki, 205 cm visok krilni center, vsako poletje organizira tudi košarkarski tabor za najmlajše, s katerim želi okolju povrniti delček tistega, kar je bilo njemu omogočeno, da je lahko postal vrhunski košarkar. Sicer pa vsak delček prostega časa nameni družini; sinovom Kristjanu, Luki ter Maksu in ženi Andreji. Zato je tudi sprejel povabilo v zagrebško Cedevito, saj mu veliko pomeni dejstvo, da je blizu Novega mesta, kjer živi tudi njegova družina.
Vemo, da ste tudi vi obiskovali OŠ Grm. Kašni so vaši spomini nanjo?
Lepi. Tukaj se je začelo moje otroštvo, lepi spomini na šolo, lgrišča, profesorje - večinoma v dobrih odnosih ... Lep, lep spomin.
Verjetno je odveč vprašanje, kateri Predmet ste imeli najraje. Pa vendar ...Ali je bila košarka vaša Prva ljubezen?
telovadba je zakon in je vedno bila m vedno bo. Zelo rad sem imel tudi angleščino, vse ostalo pa je bilo bolj tako.
Kdo je bil vaš prvi trener oziroma vzornik?
Moj prvi trener je bil Slavko Seničar, in sicer v šolskem športnem krožku. Vzornik pa Alonzo Mourning.
Kako se spominjate svojih prvih začetkov v K K Krka?
Krka je bila v mojih časih klub, kjer smo gojili pripadnost košarki. Novemu mestu in Dolenjski. To je bila preprosto ljubezen do športa, brez elitizma. Takih občutij nisem doživel več nikjer, zato se še vedno
počutim najprej Novomeščan. Zame ima KK Krka posebno mesto v srcu in prav zato se najraje vračam domov.
V svoji karieri ste se srečali z veliko igralci in trenerji. Kdo od njih je pustil največji vtis na vas in zakaj? Ettore Messina, moj dolgoletni trener v Italiji in kasneje tudi v Rusiji. Kot igralca, ki je name naredil poseben vtis, pa moram omeniti Trajana Langdona, dolgoletnega soigralca pri CSK-ju. Velik vtis name pa je naredi tudi Antoine Rigaudeau iz Kinderja. To je pravi profesionalec, od katerega sem se v prvih sezonah profesionalnega igranja največ naučil. Všeč mi je predvsem njegov način dela in pristop k treningom, igri in soigralcem.
Že zelo mladi ste odšli v tujino. Ali ste pogrešali Slovenijo in Novo mesto?
Ja, to je sicer normalna pot profesionalnega športnika, po drugi strani pa velik preskok zame, da sem odšel iz majhnega Novega mesta v
veliko Bolonjo s pol milijona ljudi. Nisem znal ne jezika ne poznal njihove kulture. Največ mi je pomenilo, da je bila ob meni žena oziroma družina, vendar moram priznati, da so bili trenutki, ko sem hotel pustiti vse in se preprosto vrniti v Novo mesto.
pa reči, da so mi bili velika podpora, ker so bili ves čas z mano. V težkih trenutkih sem črpal energijo ravno pri njih, torej v družini, največ so mi pomenili njihovi pogledi, nasmehi, pa tudi različne neumnosti, ki smo jih ušpičili skupaj.
V Italiji ste dosegli svoje prve mednarodne uspehe. Kako bi lahko primerjali svojo igro takrat in danes?
Takrat sem bil mlad, poln energije, poln želje po dokazovanju, zdaj sem pa izkušen veteran, ki igra bolj z glavo in ne toliko z močjo.
Do nedavnega je bila Moskva vaš drugi dom. Kako ste usklajevali športno kariero in družino?
Težko treniraš, igraš in potuješ, si zelo malo doma. Večino družinskih stvari oz. vajeti v naši družini je v roke prevzela žena. Skrbela je za logistiko, razvažanje otrok po šolah, domača opravila ... Moram
Sestavni del športa so tudipoškodbe. Kako ste se počutili, ko ste vedeli,
■■■ji
da boste zaradi zdravstvenih težav dalj časa odsotni s košarkarskih ignsc?
Sestavni del športa so tudi poškodbe. To je davek, ki ga mora plačevati skoraj vsak športnik. Je grozen občutek, ko začneš razmišljati o realni situaciji, ko vidiš, daje realno, da boš moral prekiniti kariero. Pojavijo se črne misli in začneš se spraševati, kaj boš počel, če ne boš mogel igrati. Ampak mislim, da so me moja vztrajnost, želja in ljubezen do košarke, posebno pa pomoč družine, spet vrnili v šport.
Vaš trenutni klub je Cedevita. Kako se počutite v novem klubu glede na to, da ste na tekmi proti Krki zmagali, vi pa ste prispevali kar 13 točk?
Zelo sem zadovoljen, da sem praktično prišel domov. Enajst let tujine, enajst let domotožja. Enostavno sem začutil, daje čas, da pripeljem družino domov. Sam sem se odločil za zagrebški klub, kar pomeni, da sem praktično doma. 50 km od Novega mesta, se pravi, sem praktično doma. Mislim, daje to velik plus ne samo zame, ampak tudi za ostale družinske člane. Moja starejša sinova hodita na OŠ Grm. Vesel sem, da lahko tudi onadva okusita lepote odraščanja v
majhnem mestu, v Sloveniji, tako kot sem jaz.
V vsakem trenutku moje kariere je bila tekma proti Krki nekaj posebnega. In tako je bilo tudi na tekmi med Cedevito in Krko. Vesel sem, da smo jih premagali, po drugi strani sem pa tudi vesel, da se je Krka, kljub težavam, ki jih je imela v prejšnjih letih, uspela postaviti na noge in je spet eden izmed najboljših slovenskih klubov in dobro funkcionira. Zelo sem ponosen, daje temu tako.
Kaj svetujete vsem mladim nadobudnim košarkarjem, ki šele začenjajo svojo športno pot?
Da je košarka čudovita igra in da morajo predvsem uživati v igri, to se pravi, da morajo priti z veseljem na trening, kazati voljo po znanju... Zavedati pa se morajo, da se do velikih uspehov pride šele po trdem delu in da je potrebnih mnogo let za uspeh. Tako naj zaenkrat samo uživajo v igri.
Manja Može
GRMSKO SREČANJE
V	petek, 9. 12. 2011, je bilo v avli šole Grmsko srečanje. Osrednji gostje tradicionalne kulturne prireditve naše šole so bili BRANKA in MARJAN MOŠKON ter njuni prijatelji.
Branka Moškon je naša učiteljica, nosilni steber folklornega društva Kres, leta 2005 Najmeščanka našega mesta. Marjan Moškon je bil filmski snemalec TV Ljubljana, ustanovitelj in direktor TV Vaš kanal, novinar in tehnični urednik Dolenjskega lista, pisec strokovnih prispevkov iz različnih področij, jadralni letalec, potapljač, violinist, svetovni popotnik. Čeprav rojen daljnega leta 1935, je še vedno aktiven in poln idej. Na srečanju sta gosta v zanimivem pogovoru predstavila nekaj drobcev iz njunega bogatega življenja, doživeto so nastopili člani tamburaške in plesne skupine folklornega društva Kres, ki so se jim na koncu pridružili pevci našega učiteljskega pevskega zbora.
V	drugem delu srečanja so v jedilnici sodelavci iz šolske kuhinje pripravili degustacijo tradicionalnih slovenskih jedi, učitelji iz tujine, ki sodelujejo v projektu Comenius, pa so predstavili nekaj tradicionalnih jedi iz njihove domovine.
Branko Šuster
LEPO JE BITI GRMČAN
Minilo je že kar veliko let, odkar sem se iz Logatca z družino preselil v Novo mesto in se 1. 9. 1977 zaposlil kot glasbeni pedagog na OŠ Grm. Glasbeno vzgojo sem poučeval od 5. do 8. razreda in bil razrednik trem generacijam. Vsa moja službena leta v šoli sem bil tudi zborovodja otroškemu in mladinskemu pevskemu zboru. Delo z obema zboroma me je izredno veselilo, zato sem bil zelo ponosen, ko je bil MPZ že čez eno leto izbran za sodelovanje na republiškem tekmovanju mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi. Vesel sem bil tudi zaradi tega, ker se je MPZ OŠ Grm prvič uvrstil na tako visok nivo tekmovanja. Udeležba na republiških tekmovanjih se je nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Omenjeni pevski zbor je bil 1. 1984 izbran tudi za nastop na zaključni prireditvi MPZ Slovenije in nekaterih evropskih držav v Celju. Za nagrado smo v naši šoli gostili MPZ „Slavčki“ s Poljske. V dvanajstih letih, ki sem jih sam preživel na grmski šoli, sta otroški in mladinski pevski zbor nastopala na številnih prireditvah v ožjem in širšem okolju, udeležili pa smo se tudi vseh pevskih revij na občinski in medobčinski ravni. Kadar poslušam nastope obeh grmskih
zborov, ki sta zelo množična in kvalitetna, me izredno veseli, da je glasbeno vzgojo in vodenje pevskih zborov po mojem odhodu iz šole prevzela izredna glasbenica, prof. Sonja Čibej, ki nadaljuje dolgoletno tradicijo glasbene vzgoje na OŠ Grm. Vsekakor me veseli tudi to, da v njih nastopata moji dve vnukinji Kaja in Alja. Zadnja potrditev kvalitetnega pedagoškega dela gospe Čibejeve je vsekakor tudi novembrski nastop na koncertu združenih izbranih mladinskih zborov Slovenije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Ko se spominjam svojega dela z učenci, ne morem mimo tega, da sem bil mentor trem učencem 8.
razreda, in sicer Gregorju Forteju, Davorinu Gazvodi in Marku Bohu. Leta 1980 smo v Ljubljani tekmovali v kvizu o jazzu in prejeli prvo nagrado. Udeležili smo se 7-dnevnega jazz festivala v nemškem mestu Burghausen, kar je bilo za vse nas štiri udeležence nepozabno doživetje.
Mnogo lepih spominov me veže tudi na čudovit učiteljski kolektiv, s katerim sem preživel mnogo lepih doživetij, druženj in dobrega sodelovanja.
Na prireditvi ob 40-letnici OŠ Grm sem v mislih preletel vsa moja službena leta v tej šoli in zdelo se mi je, kot bi še pred nekaj tedni hodil po
ZNAK ŠOLE
Ob 40-letnici šole je naša šola dobila tudi nov znak, ki nas bo verjetno spremljal še vrsto let. Več o njegovem pomenu in nastanku nam je povedala ravnateljica Sonja bimcic.
Osnovna šola Grm Novo mesto
Letošnje šolsko leto smo začeli tudi z novim znakom šole. Kdo in zakaj se je sploh odločil, da potrebujemo nov znak?
Že dlje časa smo čutili potrebo po enotni celostni podobi šole, to pomeni, da imamo dopise, znak šole, spletno stran, kuverte, pohvale, račune ... urejene enotno. In ko smo o tem povprašali oblikovalce, so nam povedali, da je naš prejšnji znak sicer lep, ampak je čas naredil svoje in bi ga bilo dobro posodobiti.
Kako je potekal izbor oblikovalca znaka?
K sodelovanju smo povabili tri oblikovalce, ki so naredili idejne zasnove in predračune (koliko bi to stalo). Odločili smo se za najcenejšega, pa tudi njegova rešitev - preoblikovanje starega znaka - nam je bila najbolj všeč. Nastal je v firmi Felicijan&Sedmak.
razredih kot učitelj glasbene vzgoje. Vsem nastopajočim in organizatorjem Jskreno čestitam za kvalitetno in lepo prireditev!
V	OS Grm se vedno rad vračam, saj me vsakič, ko stopam po hodnikih 5,moje“ nekdanje šole, prevzemajo lepi spomini na moje 12-letno poučevanje mladih glasbenikov. Še posebej pa se razveselim vseh mojih učencev, ki v tej šoli nadaljujejo s pedagoškim delom.
V	sem učiteljem in učencem želim mnogo uspehov pri njihovem nadaljnjem delu, kajti tako bo OŠ Grm tudi v bodoče čudovita pedagoška ustanova nadaljnjim rodovom.
Slavko Rauch
Kaj znak predstavlja?
Bom kar citirala oblikovalce: »Znak sistematično izhaja iz starega znaka OŠ Grm. Institucijo simbolizira knjiga, ki s svojo pojavnostjo deluje uravnoteženo, centralno in zaščitniško. Na podlagi njenega izobraževanja je prikazan grm, ki ne simbolizira zgolj rastline in lokalnega področja, temveč tudi rast in razvoj.«
FILM, FILM, FILM
ZA VSAKIM GRMOM NE RASTE GRMČAN
»Seveda, v čast in veselje mi je. Tako vabilo bi bilo prav nespodobno odkloniti ... Z veseljem!«
Taki in podobni komentarji so prileteli po mailu, ko sem pisala bivšim grmčanom in jih povabila k sodelovanju pri snemanju filma. Minilo je namreč pet let od mojega prvega filmskega podviga in 40 let šole se je zdela smiselna priložnost za nekaj novega in
predvsem drugačnega. Za kaj takega pa potrebuješ nekoga, ki je ustvarjalen in ki zna združiti svoje zamisli z naročnikovimi. Tako se je Žiga zdel prava izbira in kot se je kasneje izkazalo, je bila to dobra odločitev. Na prvem sestanku mu je kar odleglo, ko je slišal, da ne bo snemal klasike in je dobil zeleno luč za drzne predloge in ideje. Od vsega začetka sem vedela, da naj bi film poudaril grmski duh, ustvarjalnost, občutek pripadnosti in ponos bivših in sedanjih generacij. V 40-ih letih je seznam grmčanov dolg za nadaljevanko v stotih delih, ne pa
za 20 minut. V grmskih klopeh seje kalila množica priznanih umetnikov, uspešnih športnikov, prodornih gospodarstvenikov, akademikov ... Vseh žal ni bilo moč vključiti. Tako sem k sodelovanju povabila predstavnike različnih generacij in z različnih področij, potem pa se je začelo: usklajevanje in dogovarjanje terminov, organizacija snemanj učencev in gostov, priprava prostorov in še mnogo več. Osnovni koncept je bil dogovorjen, nato pa so se po sistemu snežene kepe začele rojevati ideje. Ena je porodila drugo in včasih je bilo težko ugotoviti, čigava je kakšna. Pa saj to ni tisto najvažnejše. Pomembno je to, daje nastal film, ki se te dotakne, pusti vtis in vzbudi občutek pripadnosti.
Grmčani namreč nikoli nismo bili povprečni! Vedno smo želeli seči čim više. Vedno smo bili ustvarjalni in mislim, da to film primemo poudari. Kdor želi in hoče, na Grmu lahko razvije svoje talente in uresniči cilje in sanje.
Pa je bilo vredno vsega napora in časa! Ko sem videla vaš odziv, slišala aplavz in pozitivne komentarje, hihitanje in šepetanje med filmom, sem vedela, da naš trud ni bil zaman. Ni brez napak, ampak saj življenje tudi ni brezhibno, kajne?
Ada Stegnar
(Ali nekaj misli režiserja o snemanju filma ob 40. obletnici OŠ Grm)
Približno dva meseca pred 40. obletnico OŠ Grm mi je Ana (sicer bivša grmčanka), naša organizatorka v Studiu Vire, povedala, da imamo na Grmu sestanek. »Želeli bi imeti film o obletnici šole.« Lagal bi, če bi pocukrano rekel, da sem najprej skakal od veselja. Glede na moje izkušnje v poslu naročenih filmov sem si takoj predstavljal dve varianti, kako bi lahko tak
projekt izgledal. »Ok, grmska šola ziher hoče predstavitveno-dokumentarno-zgodovinski-ampak-še-vedno-rahlo-sodoben-ampak-ne-preveč-film.« Torej, prva možnost je bila, da bi na šoli želeli imeti klasičen predstavitveni film, v katerem bi prikazali vse lepote šole iz različnih arhitekturnih zornih kotov ter nasmejanih šolarjev ter, seveda, še bolj učiteljev. Torej, bal sem se koncepta »one big happy family, vsi-se-imamo-radi, la-la-la, naša telovadnica je naj lepša, la-la-la«. No, druga opcija pa je bila razbiti že mnogokrat videne
klišeje takih filmov in narediti nekaj novega.
S producentom Boštjanom (tudi bivšim grmčanom) sva se oglasila na šoli, kjer sem spoznal Ado in ravnateljico, sicer obe zelo simpatični gospe. Po prvih Pogovorih je zadeva nekako bolj vlekla na zgoraj opisano »opcijo 1«. Ogledali smo si tudi prostore šole. Velika telovadnica, avla, mala telovadnica, učilnica za tehniko, učilnica za kemijo, učilnica za fiziko, učilnica za pozabil-sem-kaj-že, knjižnica za knjige ... Hm. Okej. Fino. »Koliko pa naj bi bil dolg film? Kje bi ga predvajali?«
Kot običajno (in ponavadi to pade na neplodna tla) sem vprašal nekaj v zvezi s tem, če se mogoče ne bi raje lotili tega filma na klasičen
način, ampak bi se ga lotili drugače, neobremenjeno. Ali moramo v filmu res nujno povedati geografsko lokacijo, natančno število učencev, učiteljev, oken, vrat in železnih šale in krožnikov v kuhinji? Ali to koga sploh v resnici zanima? Zakaj ne bi gledalcem, šolarjem, obiskovalcev ali komurkoli povedali raje zgodbe o stanju duha v šoli? Kakšen je »filing« šole, se mi je zdelo veliko bolj pomembno in v resnici več vredno kot pa gole informacije. Informacije ljudje v filmih (preverjeno) pozabijo, čustev ne. Zgornjih neumnosti seveda nisem bleknil na glas, ampak sem si jih pa mislil. Kakorkoli, ideja o bolj kreativnem pristopu je v resnici padla na plodna tla. In to me je resnično razveselilo. Na šoli so (ste) rekli: »Ja, naredili bi nekaj svežega.« Super, res. Sem bil iskreno zadovoljen, saj je bil pred nami očitno zelo zanimiv projekt. Čeprav v tistem trenutku še nisem vedel, kako daleč bomo s tem šli. Osnovna želja je ostala, da bi v filmu nastopili bivši grmčani ter da nekako predstavimo aktivnosti sedanjih grmčanov. To je tudi edino, kar je ostalo od prvotnega koncepta. In tudi edino, kar se mi je zdelo smiselno. Želel sem tudi vedeti, kaj vse se na šoli dogaja. V kakšne aktivnosti so šolarji vključeni? Kaj zanimivega bi lahko še vključili v film? Ugotovil sem, da ima OŠ Grm neskončno število raznih aktivnosti, v katere se učenci vključujejo oziroma vključujete. In priznam, da sem bil impresioniran nad kakovostjo in raznovrstnostjo le-teh.
Zdelo se nam je zanimivo na bolj kreativen način povezati ta dva
svetova (bivše in sedanje šolarje OŠ Grm). Kako njihove zgodbe povezati skupaj? Kaj, če bi bil Obra, sicer bobnar pri Dan D, kuhar? Kaj, če bi igral po loncih v kuhinji? Kako bi nekako združili pevski zbor in košarkarja Smodiša?
Kako združiti likovni krožek in odvetnika Škerlja? Kaj, če bi kar z otroki risal po pročelju šole? Kaj, če bi režiser Berger razlagal o Leonu Štuklju, medtem pa okoli njega tečejo in skačejo atleti na hodniku šole? Bo to sploh imelo rep in glavo? Tako nekako se je začel proces razmišljanja. Z Ado sva tako naredila spisek oseb in skupin, ki bi
skupaj nastopale v različnih scenah v filmu. Za približno polovico scen smo imeli dokaj jasno vizijo, kako naj bi izgledale. Za drugo polovico pa sem raje zaupal svojemu instinktu in izkušnjam po principu »si bomo že na snemanju nekaj izmislili«. To si pač upam storiti glede na pretekle izkušnje, sicer pa takega načina dela ne bi ravno vsakemu priporočil. Filmska ekipa je bila majhna. Z naše strani smo bili trije, če sem bolj natančen - jaz kot režiser, moj oče Andrej (tudi bivši grmčan, mimogrede) kot direktor fotografije oz. snemalec ter asistent /tonski mojster Aljaž.
Prvi snemalni dan seje začel s Tjašo Kastelic, študentko violine. Njo smo postavili v fensi obleki z violino na
sredino bazena na zelo majav oder. Mlade plesalke pa okoli nje v vodo. Ker je bil koncept v bistvu dokaj ohlapen in ker je bila to prva scena sploh, seje to tudi časovno zavleklo. V bistvu smo porabili dvakrat več časa, kot je bilo predvideno. Plesalke so v vodi že zmrzovale, za Tjašo pa sem bil prepričan, da bi mi po neskončnih ponovitvah kadrov v glavo vrgla violino, če ne bi stal
predaleč stran. Pa če ne bi bila violina predraga za to. Kakorkoli, scena je izpadla super. Obra je medtem že čakal na svojo vlogo. Ko je izvedel, da ga bomo oblekli v kuharja, se ni najbolj razveselil. Še posebej ne, ko smo mu na glavo dali kuharsko kapo. Kakorkoli -sceno smo posneli in Obra ter vsi delavci v kuhinji so se izkazali kot super igralci. Tudi tukaj sem sicer pričakoval, da bom v glavo dobil
kak pisker, vendar se to ni zgodilo. »Obra, še enkrat bomo ponovili, par detajlov bomo spremenili« »Kaj? Kaj nismo že fertik?« »Ne, v bistvu smo naredili šele prvi kader, ki pa itak ni dober ...« Potrebno je pustiti veliko prostora tudi za nepredvidene
spremembe ali zanimive stvari, ki se ponujajo kar same po sebi.
Tako je bila ena od zanimivih
scen prizor z Igorjem Primcem in folklorno skupino. Vse, kar smo imeli splanirano, je bil Igor, njegov disk in folklorna skupina z glasbeniki v mali telovadnici. To je bilo vse. Nobene zgodbe. Seveda, ko kot režiser prideš na set, te vprašajo: »Kaj naj naredimo?« In vsi gledajo vate. Seveda je na tej točki glavno to, da vzbujaš ljudem občutek, da imaš vse pod popolno kontrolo in da veš, kaj delaš. Seveda sem jaz vedel, kaj delam - delal sem impro ligo in iz le-te poskusil dobiti največ. In upal, da se bo iz tega kaj pametnega razvilo, sicer bi bil v težavah. Tako sem predlagal, naj mi pokažejo, kaj lahko kot folklorna skupina počnejo. Ples, metanje


/ - j
r,y.V->

Vire
J£ OK,
,TO
Al^PA K'
DAjHO
sE 4X


PR06.AT-
ItJ^E tW£E-AT IM
ŠE ENfc-R.A’1’ •


FOTO: E. K.

« \
v4.


v iV:
" L » /L
••*4»

L /t

Žiga
mloicl režiser »Z^) Klove^oi mesid Z je dvtor v/eclcrai^ noidrcijenegd f^a Trs-f je nas. <
studio \Zl^csnemc(

iMa
uspešne
^edsfdvitvene
pt
filme .
*


y«m-. -

J ■ -,•	I ? -
^ il
diska. Vrtenje. Ja, to je to, zdela se mi je super povezava in dobra podlaga za razvoj zgodbe. Ker sem želel to narediti bolj estetsko, sem Igorja tudi prosil, naj zato pride v poslovni, resni obleki. Tako smo že posneli začetek prizora (ko začnejo glasbeniki igrati Abraham 'ma sedem sinov ter Igorja, ki koraka na čelu čete). Zdelo se mi je najbolje, da Igorja postavim na sredino kroga.
Naj se vse dogaja nekako v krogih, torej čimbolj enotno. Še sredi snemanja nisem točno vedel, kako bomo sceno zaključili. Porodila se mi je ideja, da bi epski prizor zaključili z obratom, ko Igor razbije okno. Čeprav so nas skorajda že
vrgli iz telovadnice zaradi ostalih aktivnosti, smo sceno posneli do konca. Ada pa je ves čas vrhunsko bdela nad organizacijo, časom in nasploh logistiko snemanj. Pa jaz sem ji najbrž povzročil kak siv las, ker se mi je zdelo določene scene smiselno večkrat ponoviti, da bi bile popolne. Priznam, projekt se mi je zdel vreden tega.
Scenam je na začetku manjkal povezovalni element. Taje bil najprej mišljen klasično - v ozadju bi spiker bral tekst, na katerega bi nalepili posnetke. Meni pa seje zdelo dosti bolj zabavno, če bi raje grmčani povedali kaj o šoli. In tako smo razdelili tekst med šolarje - igralce. Vsak je dobil svoj kostum in tako smo skreirali uvod in zaključek filma.
Tako nekako je izgledalo snemanje vseh scen v filmu - pol stvari vrhunsko
pripravljenih in organiziranih, druga polovica pa impro liga. Vendar je bil ravno to čar in koncept tega filma - ves čas hodi po robu; na trenutke je resen, nato zabaven. Igriv in hudomušen. Po eni strani lahkoten, po drugi resnoben. Predvsem pa dam roko v ogenj, da gledalec res ne more predvidevati, kaj se bo zgodilo v naslednji minuti. In ravno to je to, kar osnovna šola Grm oz. njeni šolarji predstavljajo. Torej smo po mojem s tem zadeli bistvo. In priznam, da mi je bila celotna energija na šoli zelo pozitivna, saj imate odlične učence, učitelje
_ j
in ostale delavce šole. Vsi so / ste bili pripravljeni sodelovati pri projektu z velikim zanosom. In to se v filmu tudi vidi. Tak projekt pač ni odvisen samo od filmske ekipe, ampak predvsem od nastopajočih in ostalih, ki so bili za kamero.
Žal nisem mogel priti na slovesnost ob obletnici šole, vendar sem slišal pozitivne kritike oziroma pohvale. Vedno sem vesel, če je publika zadovoljna, saj je film za to tudi narejen. Čeprav delam na veliko različnih projektih, priznam, da mi je bil ta film res zanimiv izziv - no ja, mi je jasno, da zveni kot oguljena fraza, a je iskreno. Kakorkoli, šola bo čez 10 let praznovala 50. obletnico in menim, da bo kmalu nastopil čas za razmislek o scenariju za nov film!
Žiga Vire
VTISI PEVK
MLADINSKI PEVSKI ZBOR NASTOPIL V CANKARJEVEM DOMU
Gallusova dvorana Cankarjevega doma. Tisoč in ena lučka, tisočglava množica poslušalcev, petsto pevcev,
V soboto, 26. 11. 2011, je Mladinski pevski zbor OŠ Grm nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na koncertu združenih izbranih mladinskih zborov Slovenije v počastitev svetovnega dne zborovske glasbe.
Koncert je bil darilo organizatorja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti najboljšim mladinskim zborom v državi, zborom, ki smo se v zadnjih dveh letih izkazali na regijski in državni ravni. Tako je dobilo enkratno priložnost nastopa na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma 14 izbranih mladinskih zborov Slovenije. Skupaj je zapelo približno 500 pevcev, enakomerno zastopanih iz vseh slovenskih regij.
Slavnostni govornik je bil minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič. Koncert je posnel Radio Slovenija, posnetek pa bo januarja 2012 predvajala tudi TV Slovenija.
Zbor naše šole seje začel intenzivno pripravljati na ta zahteven projekt že med počitnicami. 49 pevk je imelo številne dodatne vaje, saj smo morali v kratkem času odlično naštudirati celoten koncertni spored novih pesmi. Ob tem smo dobili priložnost za osebnostni in glasbeni razvoj, odkrivanje
novih načinov pri učenju partitur, povezovanje mladih in sodelovanje s skladatelji, saj smo na koncertu izvajali kar šest novitet (skladb, napisanih prav za to priložnost). Uspešen koncert, užitek ob skupnem muziciranju in navdušeni poslušalci so poplačali ves trud. Dogodek je bil enkraten, neponovljiv in nepozaben.
Sonja Čibej, zborovodkinja
orgle, petje ... Kar zmrazi me, ker tako dobrega občutka ne doživim vsak dan. Ta nastop je name naredil
velik vtis. Sicer je bilo zelo naporno. Veliko vaj in truda zborovodkinje, naša zbranost ... A vseeno bom soboto, 26. 11. 2011, ohranila v lepem spominu.
Lina Drenik, 9. A
Ko sem stopila na oder, me je bilo strah, a me je strah hitro minil, saj sem pomislila, da znam vse pesmi. Že pri prvi pesmi smo se razpeli in troglasje je zazvenelo. Od radosti in užitka se mi je na obraz narisal nasmešek. Ta nastop mi bo vedno ostal v spominu! Rada pa bi se
tudi zahvalila učiteljici, ki nam je omogočila ta nepozaben nastop.
Azra Sumar, 9. c
Že od septembra smo dekleta na vajah poslušala, kako pomemben je ta nastop: »Vaja, vaja, vaja!« Kmalu mi je postalo dolgčas, saj smo kar 3 ure na teden pele iste pesmi in poslušale iste stvari. Ko je končno nastopil dan koncerta, ko smo se že v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti Ljubljani, mi je spet postajalo všeč. Takoj ko smo stopili na oder, sem vedela, da je to res velika priložnost. Bilo mi je zelo lepo, saj sem stala na odru Gallusove dvorane, spoznala sem nove prijatelje in mislim, da se je splačalo truditi.
Ulla Turk, 9. d
Ta dogodek je nekaj nepozabnega, saj sem prvič v življenju nastopala v Gallusovi dvorani. Nastop na
tako velikem odru je bil tak, kot da bi se na novo rodil. Na začetku, dokler se koncert še ni začel, smo bili vsi "živčni”, ker nas večina še ni nastopila pred tako veliko publiko. Na koncu pa smo bili veseli in ponosni, ker nam je koncert lepo uspel.
Nika Staniša, 8. B
Bilo je nepozabno, ni mi žal, da sem se udeležila tega koncerta.
Albana Žogaj, 9. B

c
i-EA K\OC
Povabilo na ta koncert je bilo priznanje za naš zbor, eden izmed najboljših pevskih zborov v Sloveniji. Na koncertu je bilo zelo zanimivo. Skupaj je pelo 500 pevcev, slišati je bilo zelo lepo. Spoznala sem nove prijateljice. Upam, da bo naš šolski pevski zbor še kdaj povabljen na kakšen tak koncert. Neizmerno sem uživala.
Neža Turk, 8. C
EVROPSKI PROJEKT
RESPECT@ENVIRONMENT.
EU
V	šolskem letu 2010/11 smo pričeli s sodelovanjem v mednarodnem projektu v okviru programa Vseživljenjsko učenje - podprogram Comenius - in v šolskem letu 2011/12 s projektom nadaljujemo ter ga bomo tudi zaključili. Pri projektu sodelujemo s šolami iz Italije, Cipra, Španije, Norveške, Portugalske in Belgije.
V	letošnjem letu je naša tema racionalna raba vode kot vira življenja. Glavna cilja projekta sta spodbujanje in razvijanje spoštovanja okolja pri otrocih in širši javnosti ter razvijanje zavesti o drugih narodih, kulturah, drugačnosti in spodbujanje otrok za iskanje različnih rešitev problema. Končni izdelki projekta so med drugimi tudi skupni časopis (https://sites.google.com/site/ respectenvironmentnewspaper/ home), potujoča maskota ter spletno mesto za komunikacijo ter izmenjavo materiala (http:// "'ww-elearn.pi.ac.cy/respect-environment).
Kar nekaj aktivnosti se bo odvijalo tudi v tem šolskem letu. Začeli smo s kratkim vprašalnikom, kjer so učenci pokazali, kaj so se naučili v prvem letu. Ena izmed najbolj
Comenius
Education and Culture DG
voda, ocenili situacijo, naredili načrt za izboljšanje ter ga uresničili. O rezultatih in dejavnostih bodo učenci razpravljali v spletni učilnici. Učenci z veseljem sodelujejo pri spletnih videokonferencah, kjer lahko razpravljajo o tekočih temah. Raziskali bodo tudi oskrbo z vodo

pomembnih ter najbolj opaznih aktivnosti je bil za nas prav obisk ravnateljev, učiteljev in učencev iz sodelujočih šol na začetku decembra. Naši učitelji pa so že oktobra obiskali šolo v Belgiji, v marcu nas bodo sprejeli na šoli v Španiji ter ob koncu šolskega leta v šoli na Norveškem. Izšel je tudi tiskani skupni časopis, ki na kratko predstavlja aktivnosti, ki so se odvijale v prejšnjem šolskem letu na temo odpadkov. Na ogled je v avli šole. Sicer pa bo v letošnjem letu naša maskota ponovno potovala od šole do šole. Učenci bodo tako pregledali, kaj je dobila v kovček prvo leto ter dodali še nekaj daril za prijatelje. Raziskovali smo tudi onesnaženost
in njeno uporabo ter njen pomen v preteklosti in danes. Spoznali in predstavili bodo zgodbe in legende, povezane z vodo. Nastali bodo letaki, pesmi, brošure, predstavitve, fotografije in risbe. Učenci z Norveške bodo napisali problemsko zgodbo o vodi ter jo poslali partnerskim šolam, kjer bodo učenci skušali najti rešitev. Ob koncu leta bodo učenci rešili kviz o vodi, ki bo pokazal, koliko so se naučili. Izšel bo tudi končni skupni časopis.
OBISK RAVNATELJEV, UČITELJEV TER UČENCEV IZ SODELUJOČIH ŠOL V EVROPSKEM PROJEKTU
V	času od 6. 12. do 10. 12. 2011 so našo šolo obiskali učenci in učitelji partnerskih šol. 14 učencev so na svoje domove gostoljubno sprejele grmske družine. V dopoldanskem času so skupaj z gostitelji obiskovali pouk in se udeležili različnih izletov in predstavitev. 19 učiteljev in ravnateljev pa seje najprej udeležilo uvodnega sestanka, nato pa so si ogledali šolo in pouk. Razkazali smo jim tudi Novo mesto z okolico, Ljubljano, Bled, Radovljico, Otočec, Šmarješke toplice in Postojnsko jamo ter jim pripravili družabni večer. Prisostvovali so tudi kulturnim prireditvam, ki so potekale na šoli ob 40-letnici.
V	sredo, 7. 12. 2011, so učenci grmske šole gostom pripravili pravo glasbeno, plesno in filmsko poslastico. V bogatem kulturnem programu so obiskovalci lahko slišali, kako zveni slovenska pesem, saj so se združeni zbori predstavili z Odo radosti, Zdravljico, venčkom ljudskih pesmi in tremi Ježkovimi pesmimi. Program so popestrili folkloristi in premierna predstavitev filma, ki na svojevrsten način predstavlja ustvarjalnost in bogate dejavnosti šole.
Prav vsi obiskovalci so bili nad videnim navdušeni in karniso mogli prehvaliti naravnih lepot Novega mesta in Slovenije, kvalitete dela na šoli in ustvarjalnosti ter gostoljubja. Vsi grmčani pa smo lahko zadovoljni, da smo s skupnimi močmi pokazali, kdo smo in kaj vse zmoremo.
Helena Šterk, vodja projekta
OBISKŠOLE V BELGIJI
V času od 16. do 21. oktobra smo štiri učiteljice obiskale sodelujočo šolo v Belgiji. Sola se nahaja v majhni vasici Charneux, do katere lahko pridete z vlakom iz Bruslja po dveurni vožnji. Sola, ki jo obiskuje 131 učencev od prvega do šestega razreda, se nahaja v francosko govorečem delu Belgije. Osnovne šole v Belgiji vključujejo tudi jasli in vrtec in tako zajamejo otroke od 2,5 do dvanajstega leta. Pripravili so nam zanimiv program. Učitelji iz vsake sodelujoče dežele so izvedli eno uro pouka v razredu. Jaz sem jim predstavila našo šolo in državo, učiteljice Mavsar, Moškon ter Sonc pa so jih naučile pesem Abraham ima sedem sinov. Ogledali smo si vrtec, ki je del njihove šole, in njihove okoljevarstvene dejavnosti (čiščenje okolja, potoka, saditev dreves). Eno popoldne pa smo v šoli pripravili predstavitev dežel za učence, starše ter lokalno skupnost. Peljali pa so nas tudi v Bruselj, kjer smo si z otroki ogledali Mini Evropo, nato pa še Parlamentarnim ~ Centre za obiskovalce Evropskega parlamenta.
Le kaj bo delalo z njim v zraku? Kmalu sem ugotovila, daje bil moj strah popolnoma odveč. Čudovit polet je bil, k čemur so prispevale tudi prijazne stevardese in lepo vreme. Prekrasne slovenske Alpe, ki jih tako občujem, pa globoko pod menoj.
Pristanek v Bruslju. Neverjetno, res sem tu, v prestolnici Evropske unije! Kaj pa zdaj? Sama se ne bi znašla, ampak saj je tukaj Helena. Vam povem, punca obvlada! Lahko daš
VTISI Z OBISKA BELGIJE V OKVIRU PROJEKTA COMENIUS
Nedelja dopoldan okoli enajste ure. Imam vse v kovčku? Česa ne smem imeti v ročni prtljagi?
Dobro, to je urejeno. Letalsko karto imam, ima pa jo tudi Helena, tako da ni panike. Pred šolo čaka hišnik Janez. Vse štiri, Branka, Helena, Stanka in moja malenkost, naložimo prtljago in same sebe v službeni renault in .. .via Zagreb.
Katero letalo je naše? Ojoj, pa menda ne tisto malo tamle!? Jaz pa prvič na avion! To je vendar avtobus s krili!
možgane na pašo, pa se brez vseh skrbi prepustiš njenemu vodenju. Bruseljska podzemna železnica, svet v malem. Mislim, da ni narodnosti, ki je tu ne bi srečala. In že naš vlak. Kovčke smo zvlekle v vagon in eno uro na vlaku poslušale glasno flamščino neke zelo zgovorne gospe. Kaj je povedala, pa res ne vem.
Ob dogovorjenem času nas je prišel na postajo iskat lastnik turistične kmetije, kjer smo petkrat prespale. Malo po angleško, malo po francosko, pa smo si izmenjali pozdrave. Čakala nas je skromna, a prijetna in topla soba. Gospodarjeva družina s tremi otroki nas je prijazno sprejela in ves teden skrbela za naše dobro počutje in pravočasne odhode v šolo.
Naslednjih pet dni je bilo nepopisno bogatih z novimi poznanstvi, ugotovitvami,	izkušnjami,
presenečenji, vtisi, znanji. Vse, kar se mi je dogajalo v zvezi z gostujočo šolo v belgijskem Chameuxu, je pustilo v meni velik pečat.
Skromna šola, zabavni učitelji, gostoljubna ravnateljica, učenci pa ... v učilnicah so obuti, malico, ki je hkrati tudi njihovo kosilo, in jim ga zjutraj pripravijo starši, nosijo s seboj v majhnih plastičnih posodicah. V vsaki učilnici so metle
in smetišnice, samoumevno je, da vsakič pospravijo za seboj. So pa enako živahni in prisrčni kot otroci v Sloveniji. Za dobrodošlico so nam zapeli nekaj pesmi, dobili smo darilca, ki soj ih izdelali sami, z nj imi pa smo obiskale tudi Mini Europe v Bruslju, kjer smo se fotografirale pod pravim Atomiumom.
Kot velika ljubiteljica narave in dejavnosti, ki so povezane z njo, pa je moje bivanje v Belgiji doseglo vrhunec na 13-kilometrski kolesarski stezi od Herva do Val Dieua. Če kaj pogrešam na moji poti v službo, je primerna pot za vožnjo s kolesom. Ampak, vsega človek ne more imeti. Oni pa »mojih« Gorjancev in reke Krke nimajo.
O,	saj res! Ne smem pozabiti omeniti sirupa iz starih sort hrušk in jabolk, ki ga pridelujejo v njihovi sirupami. Izreden okus, ki pa, za moje pojme, ne gre na meso, solato in krompir, kamor so nam ga tako radodarno nalivali. S kruhom in maslom pa mi ga je sin pojedel v enem tednu. O njihovi čokoladi raje ne bom izgubljala besed, ker mi jo je doma že zdavnaj zmanjkalo. Le zakaj?
Zaradi čokolade, sirupa, sira, prelepe zelene trave, posute s čmobelimi kravami,	nekompliciranega
razmišljanja,	neskončnih
kolesarskih poti, prečudovitega Bruslja, bogatega z znamenitostmi, bi spet obiskala ta del Evrope. Kamor grem, pridem domov bogatejša zaradi ljudi, ki tam živijo, njihovih zgodb, njihovega načina življenja. Zelo dragocen pečat so pustile v meni tudi sodelavke, s katerimi sem potovala, neprecenljivo je spoznati nove karakterje ljudi, od katerih se, če le želiš, lahko ogromno naučiš. Potovati po svetu in skozi življenje je lepo!
Liljana Mavsar
SLOVENSKI PREDSEDNIK SPREJEL GRMČANE
Predsednik države Danilo Turk je bil lani na državniškem obisku na Cipru, kjer si je ogledal tudi razstavo slovenske otroške grafike, ki jo je predstavljalo enainštirideset grafik učencev grmske osnovne Šole. Grafike so nastajale pred leti v okviru dvoletnega razvoj no-raziskovalnega projekta Zavoda RS za šolstvo ter se desetletje uporabljale kot vsebina stalnih strokovnih izpopolnjevanj na domačem in mednarodnem likovno-Pedagoškem prizorišču. Predsednik si je za svoje prostore izbral grafiko Line Vuk, ki jo je naredila, ko je bila v šestem razredu. Sprejema so se udeležili (od desne proti levi) Lina Lfik, Marjan Prevodnik, svetovalec za likovno vzgojo na Zavodu za šolstvo RS, ki je vodil omenjeni projekt in razstavo tudi pripravil, prof. Brane Šuster, likovni pedagog ln Linin mentor, ter ravnateljica Osnovne šole Grm Sonja Simčič.
TRI ZLATE PRI RAZVEDRILNI MATEMATIKI
Vsoboto,8.10.2011, jenaOŠ Center potekalo državno tekmovanje iz razvedrilne matematike.
Učenci OŠ Grm so se odlično izkazali. Trije so prejeli zlato priznanje, trije pa srebrno priznanje.
Zlato priznanje so prejeli: Anja Mitrovič, 6. c, Eva Brudar, 6. c, Luka Keserič, 8. b.
Srebrno priznanje so prejeli: Anja Urbas, 6. c, Blaž Vovko Bučar,
7.	a, Anamarija Kastelic, 9. a. Vsem tekmovalcem čestitam za dosežen uspeh!
ZLATO IN SREBRO PRI LOGIKI
V soboto, 22. 10. 2011, je na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju potekalo državno tekmovanje iz logike.
Od naših tekmovalcev sta bila najuspešnejša učenca sedmega razreda.
Zlato priznanje je osvojil Jakob Hbfferle, Nejc Matoh pa je osvojil srebrno priznanje.
Mentorica: Mojca Kavčič
V petek, 14. 10. 2011, smo izvedli šolsko tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Udeležilo se ga je 15 učenk osmega in devetega razreda. Bronasto priznanje so osvojile Tina Guštin, Tara Pleško, Lea Pavlin, Ana Novak, Tamara Došenovič in Patricija Strojin. Tina, Tara in Lea pa so se udeležile še državnega tekmovanja, na katerem sta Tina Guštin in Tara Pleško osvojili srebrno priznanje.
Tema letošnjega tekmovanja so bile čebele in čmrlji. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 20 tekmovalcev iz 8. in 9. razreda. 13 udeležencev je prejelo BRONASTO PROTEUSOVO PRIZNAJE, 4 od njih pa so se uvrstile na državno tekmovanje. Državno tekmovanje je potekalo 2. 12. 2011 na OŠ Stična. Tina Guštin je osvojila ZLATO priznanje, Lea Mioč in Ana Novak pa sta osvojili SREBRNO priznanje.
CANKARJEVO TEKMOVANJE
Na šolskem Cankarjevem tekmovanju, ki je potekalo v decembru, so tekmovali učenci od 3. do 9. r. Na predmetni stopnji so bronasto priznanje osvojili: v 6. r.: Anja Mitrovič, Eva Brudar, Ciril Cerovšek in Filip Šobar; v 7. r.: Alja Štrbenc, Blaž Vovko-Bučar in Tinkara Moretti; v 8. r.: Ema Koncilija, Andraž Prus, Peter Majcen, Matic Pezdirc, Primož Potočar in Maruša Žibred; v 9. r.: Tina Guštin, Anamarija Kastelic in Lea Pavlin.
Na področno tekmovanje, ki je bilo 26. januarja, pa so se uvrstili: Ema
Koncilija, Andraž Prus in Peter Majcen iz 8. r. ter Tina Guštin iz 9. r.
DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU ANGLEŠČINE ZA 7. RAZRED
Decembra so tekmovali tudi 7. razredi. Njihova naloga je bila, da v skupinah izdelajo voicethread-e na temo How to Leam English Successfully. Zlato priznanje so osvojili Blaž Vovko Bučar, 7. A, Matevž Cimermančič, 7. B, in Jakob Hbfferle, 7. C. Skupina deklet pa je osvojila srebrno priznanje, in sicer: Tara Polovič, 7. a, Ajda Blatnik, 7. b, Laura Turk, 7. a in Špela Šetina, 7. c.
DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU ANGLEŠČINE ZA 8. RAZRED
V ponedeljek, 21. 11. 2011, je potekalo državno tekmovanje iz znanja angleškega jezika za osmošolce. Udeležilo se ga je 5 učencev, ki so se odlično odrezali. ZLATO PRIZNANJE je osvojil BOR ŠTEBLAJ, učenec 8. a
razreda. SREBRNA PRIZNANJA pa so dobili ANJA MIKULAN, 8. a, MARUŠA ŽIBRED, 8. a, TINA KLOBUČAR, 8. b, in ŽIGA SERINI, 8. c.
ŠOLSKO TEKMOVANJE V ZNANJU ANGLEŠČINE ZA 9. RAZRED
V sredo, 23. novembra 2011, seje 34 devetošolcev pomerilo v znanju angleškega jezika. Enaindvajset učencev je osvojilo bronasto priznanje, osem učencev pa se je uvrstilo na regijsko tekmovanje, ki bo v sredo, 1. februarja 2012. Devetošolci Tjaša Kitanovski, Matija Dular Sitar, Gašper Šimic, Gregor Zupančič, Mirta Balažič-Gerič, Jan Bartol, Matej Gorenje ter Luka Vranješ bodo takrat preizkusili svoje poznavanje literarne predloge The Railway Children.
Me 3 (T&A&T)
ŠAH
Na področno posamično šahovsko tekmovanje, kije potekalo v soboto, 17. decembra 2011, na OŠ Drska, so se uvrstili tisti šahisti in šahistke, ki so se na občinskem prvenstvu, kije potekalo 2. decembra 2011 na naši šoli, uvrstili do 15. mesta. To so:
-	fantje (roj. 2000 in mlajši):
Martin Koncilja, 6. B (3. mesto), Žan Kuplenk, 4. B (5. mesto), Matej Rukše, 4. B (14. mesto);
-	dekleta (roj. 2000 in mlajša)
Klara Jordan, 4. A (6. mesto),
Kim Hočevar, 5. C (7. mesto);
-	fantje (roj. 1997 in mlajši);
Peter Majcen, 8. B (7. mesto), Gregor Zupančič, 9. B (15. mesto);
-	dekleta (roj. 1997 in mlajša):
Ema Koncilja, 8. B (3. mesto).
Mentor: Tomaž Koncilija
ŠOLA V NARAVI
Med 10. 9. in 15. 9. 2011 smo se učenci 7. razreda udeležili šole v naravi v Poreču. Plaža je bila super, pomol je bil dolg in morje toplo. V večernih urah smo se vedno zaposlili z zabavnimi dogodki, kot so kviz, športne igre ali pa predstavitev razredov. Ko je napočil čas za spanje, smo izumili brezžični
telefon - klicanje drug drugega čez odprta okna ter s trkanjem po stenah. V popoldanskih urah, ko nismo bili na plaži, smo vedno imeli na voljo različne aktivnosti. Punce smo predvsem tekmovale, ups, igrale odbojko, fantje pa so uživali v nogometu ob sapici morskega zraka. Zadnji dan je bil najboljši. V dopoldanskih urah smo imeli tekmovanje v plavanju (žabica in kravel), večer pa smo zaključili s predstavitvijo vsakega razreda. A-jevci smo imeli oddajo 24 ur, B-jevci so pokazali čarovniške trike, C-jevci pa so brezhibno odpeli svojo himno. To morsko doživetje smo zaključili s plesanjem v disku. Vsi smo neskončno uživali in bi to zagotovo radi ponovili.
Tara Polovic, 7. A
FOTO: Boštjan Pucelj
NOVAZGOŠČENKAŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV-GRM POJE
Ob 40-letnici šole, 8. decembra 2011, je izšla nova zgoščenka s 33 pesmimi obeh otroških in mladinskega pevskega zbora. Na zgoščenki so pesmi iz obdobja 2007-2011: posnetki s tekmovanj, revij, večino pesmi pa smo meseca maja posneli v šolski avli. Kot dodatek so na koncu 3 pesmi združenih mladinskih zborov s koncerta v počastitev svetovnega dne zborovske glasbe v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in pesem Otrok, ki jo je OPZ posnel skupaj z Društvom mrtvih pesnikov. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Radiu Slovenija in založbi Menart Records za dovoljenje za objavo pesmi v dodatku.
OŠ GRM POJE je druga zgoščenka šolskih pevskih zborov, prva POJE VAM MLADOST je izšla leta 2006.
Z obema se ohranja bogata pevska kultura številnih generacij grmskih pevcev.
ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA
Letošnja jesenska zbiralna akcija starega papirja je potekala zelo uspešno. V primerjavi z lanskim letom, ko smo v jesenski zbiralni akciji zbrali 51.402 kg, smo ga v letošnji še eno tono več. Sola z zbranim denarjem dela gospodarno. 2000 eurov nameni socialno šibkim (23 %), 25 % nameni za nagrade, ostalih 52 % pa vzame šola za kakršne koli potrebe. Lansko leto smo s tem denarjem prenovili telovadnico in kupili semafor. To leto šola sprejema nasvete in predloge glede porabe denarja. Svoje predloge lahko sporočite učiteljem ali podravnatelju. Približujemo se rekordu naše šole, ki smo ga postavili leta 2007, in sicer kar 54.796 kg.
In še rezultati.
Razredna stopnja:
1.	5. c (4719 kg)
2.	4. a (3861 kg)
3.	5. a (2833 kg)
Predmetna stopnja:
1.	9. a (3164 kg)
2.	9. b (2873 kg)
3.	7. c (2776 kg)
Risba: Fexhrije Tahiri 6. r.
GRMSKA FRESKA
Pročelje z glavnim vhodom je oktobra 2011 dobilo novo podobo. Na vrhu vhodnih vratih je napis z nazivom šole, nad njim je postavljen nov znak šole, delo oblikovalskega studia Felicijan-Sedmak iz Ljubljane. Na levi in desni strani od vhoda je trideset učencev, od šestega do devetega razreda, v višini treh metrov in v skupni dolžini osemnajst metrov narisalo prizore iz življenja učencev v šoli in doma. Črtne risbe manjšega formata smo na osnutku sestavili v konglomeratno kompozicijo, nato je vsak učenec neposredno ali s pomočjo grafoskopa svojo risbo z voščenko ali z grafitom povečal na ustrezno stensko velikost. Risbe na steni so učenci narisali še z obstojnimi črnimi in zelenimi fasadnimi barvami.
Večina učencev, ki je sodelovala pri projektu »Grmska freska«, redno ali občasno obiskuje likovni krožek. Učitelju likovne vzgoje so predstavili svoje ideje, risbe s prevladujočo figuralno kompozicijo, in se z njim dogovorili o končni rešitvi. Učitelj je učencem razložil nekaj umetniških del slikarjev futuristov in jim predlagal podobne rešitve, saj je gibanje tudi za naše učence ena izmed najbolj pomembnih aktivnosti. Tako so mnogi učenci svoji osnovni risbi v črni barvi dodali še eno ali dve črtni risbi v dveh odtenkih »grmske« zelene barve. Poleg prikaza gibanja na ploskvi smo z dodanimi zelenimi črtami kompoziciji dodali mehkobo in ji povečali zanimivost.
Grmsko fresko so ustvarjali:
Ema Bauer, Staša Balkovec, Ciril Cerovšek, Luka Klemenčič iz 6. a, Martin Koncilija, Nuša Semec iz 6. b, Anja Urbas, Anja Mitrovič,
Melika Hasanbašič iz 6. c, Žiga Jug, Karmen Vrbovšek iz 7. a, Ajda Blatnik, Tinkara Moretti iz 7. b, Ajda Antončič, Maja Rabič iz 7. c, Klemen Kapš iz 8. a, Julija Brudar, Pia Butara, Nika Kastelec, Lea Mioč, Nika Staniša, Lučka Žnidaršič iz 8. b, Žiga Serini, Ana Smolič, Maja Tisovic iz 8. c, Tina Guštin, Sarah J. Carlson, Neža Jurečič, Petra Šmid iz 9. b, Uroš Topič (lanski 9. c).
Mentor učencem pri ustvarjanju velike stenske kompozicije je bil učitelj likovne vzgoje Branko Šuster, pri prenosu osnutkov na steno pa je pomagal učitelj fizike in tehnične vzgoje Dušan Plut.
ROJSTNI DNEVI NEKOČ IN DANES
Tako kot mi danes praznujemo rojstne dneve, so jih tudi naši učitelji praznovali, ko so bili še šolarji. Morda nekoliko drugače in bolj skromno kot danes. Kako so jih praznovali in katero praznovanje se jim je najbolj vtisnilo v spomin, sem jih vprašala kar sama. In takole so mi odgovorili:
Sonja Čibej
Na praznovanja rojstnih dni imam zelo lepo spomine. Moja mami
se je vedno zelo lepo potrudila in naredila pravo praznovanje, na katerega sem lahko vedno povabila veliko prijateljev, naročila je torto in najela fotografa. Z vseh praznovanj imam slike, fotografije, spomine. Praznovali smo doma, otroci smo se igrali razne igre notri in zunaj. Nekateri se še trudimo, da pripravimo podobna praznovanja -doma.
Opažam pa, da starši poskušajo prihraniti delo in veliko današnjih otrok praznuje rojstne dneve v Tušu, v McDonaldsu, gredo v kino, na bazen. Takšna praznovanja se mi zdijo neosebna, saj vlogo staršev prevzamejo tuji ljudje, animatorji. Najbolj so se mi v spomin vtisnila praznovanja ob obletnicah: hčerkin 18. rojstni dan, mamina 70. letnica, 25. obletnica poroke moževih
staršev, na katerih se zbere cela družina, sorodniki, stari starši. Starejša ko sem, več mi takšna srečanja pomenijo.
Branka Moškon
Rojstne dneve praznujemo že ves čas. Praznovanje otrok je tisto, ki je najbolj prijetno, veselo, ko še rastejo.
Najbolj se mi je v spomin vtisnil rojstni dan, ki so mi ga pripravili prijatelji. Napisali so mi pesem in pripravili torto.
Polona Čelan
Rojstne dneve smo včasih praznovali tako, da smo hodili drug k drugemu, zunaj smo se igrali skrivalnice, črnega moža. Vedno smo pili gosti sok s smetano. Bilo je posebno doživetje, ko smo se še posebej posladkali. Praznovanja smo imeli podobna, niso izstopala, a so bila kljub temu nekaj posebnega. Na vsakem rojstnem dnevu smo se zabavali, uživali v družbi in se igrali.
Danes pa praznovanja niso nič posebnega. Zvečer se dobimo s prijatelji na tortici, klepetu, ker se redkeje vidimo.
v
Majda Cengija
Kot šolarka sem praznovala bolj skromno. Spomnim se, da sem vedno morala deliti torto s starejšo sestro, saj imam rojstni dan le osem dni za njo. Ponavadi so prišli sorodniki na obisk, v šoli nismo praznovali. Prav posebnih praznovanj ni bilo. Tudi dandanes ne praznujem prav posebno. Družino in prijatelje peljem na kosilo ali pa sama doma kaj pripravim. Zdi se mi pomembno, da se potrudim za ljudi, ki jih imam rada, pa čeprav včasih ni vse tako okusno, kot bi moralo biti. Kot otrok sem imela samo eno željo. Da bi na moj rojstni dan zapadel prvi sneg. Takrat so
bile zime še zime in ponavadi smo imeli sneg že na začetku decembra. Dolgo sem čakala, da se mi je ta želja izpolnila. Na 21. rojstni dan se je to res zgodilo, vendar sem takrat živela v Londonu in meje sestra vsa vzhičena poklicala in mi povedala dobro novico. Spomnim se, da sem bila ob tem rojstnem dnevu še posebej zadovoljna, saj se mi je zdelo, da se mi ne more zgoditi nič hudega, če se mi je izpolnila tako dolgo željena želja.
K sodelovanju smo povabili tudi starše in jih v pisni obliki poprosili, naj z nami delijo svoje spomine na praznovanja rojstnih dni. Ugotovili smo, da tudi oni ne delajo nalog nič drugače kot mi - dobili smo namreč le dva odgovora ...
Branko Lukšič
Učenci nismo praznovali rojstnega dne za sošolce, kot ga praznujejo otroci danes. Na dom smo poklicali sorodnike, prijatelje ter fotografa Cvetka, ki je vse skupaj poslikal. Zapeli smo kakšno pesem, pojedli praznično pripravljeno kosilo ali

o
r-A-
večerjo in se nazadnje posladkali s slastno torto.
v
Zanet Deželan
Rojstnih dni sploh nismo praznovali tako, kot jih naši otroci danes. Ni bilo praznovanja v šoli. Praznovali smo le doma, kamor smo povabili tudi sošolke in sošolce. Bistvo Praznovanja je bilo druženje in tortica.
Kako pa praznujemo šolarji danes? Preberite, pa boste zvedeli!
Nina Jazbec, 9. c
Rojstni dan praznujem v kinu s Prijateljicami, potem pa gremo na pico. Zadnje dve leti sem Praznovala doma, ampak se bo to Sedaj spremenilo.
Najbolj se mi je v spomin vtisnilo, bo sem za 7. rojstni dan dobila tuobitel in rdečo torbo.
Ana Brudar, 9. c
Rojstni dan praznujem doma ali v kinu, prijateljice pridejo na moj r°jstni dan, mi čestitajo, dajo darilo, Potem jemo in potem se hrana in
pogovor ves čas izmenjujeta. Najbolj se mi je v spomin vtisnil 13. rojstni dan, ko sem dobila vijolično torbo s smo, ki mi jo je prinesla Nina.
Jakob Judež, 7. b
Rojstni dan praznujem doma s prijatelji in družino. V telovadnici igramo nogomet in košarko, jemo pico in torto ter gledamo kakšen film.
Najbolj se mi je v spomin vtisnil 11. rojstni dan, ker je bilo ful dobro, zelo zabavno. Prišli so prijatelji, ki sem jih povabil, in imeli smo se zelo fajn.
Žak Herendič, 8. a
Rojstni dan praznujem doma z družino in sorodniki. Po kosilu mi sorodniki in družina razdelijo darila. Za prijatelje priredim zabavo posebej, ponavadi gremo v kino in igramo biljard.
Najbolj se mi je v spomin vtisnil 11. rojstni dan, ker je bilo zelo zabavno. Najprej smo se zbrali, igrali različne športe in se podili po ulici. Darila so bila zelo izvirna, z denarjem, ki
so mi ga prinesli, pa sem si kupil računalnik. Nekateri prijatelji so pri meni tudi prespali.
Ana Staniša, 8. b
Rojstni dan praznujem doma, ker je to na Silvestrovo. Praznujem v krogu družine, sorodnikov in prijateljev. S sorodniki in prijatelji praznujem posebej. S prijatelji gremo v kino, jemo pico in se imamo fajn.
Najbolj se mi je v spomin vtisnil 9. rojstni dan, ker sem šla takrat 1. sama v kino s prijatelji, brez staršev, in sem se imela zelo dobro. Pa tudi 11. rojstni dan mi je ostal v spominu, ker sem takrat postala najstnica in sem za darilo dobila ličila.
Tara Pleško, 8. B
VEb moč/
KJE PRAZNOVATI V NOVEM MESTU IN OKOLICI?
Praznujemo lahko marsikaj, za nas, šolarje, pa je najbrž najbolj pričakovano praznovanje našega rojstnega dne. Vsi si želimo, da bi bil ta dan nekaj posebnega. V tem prispevku boste našli ideje, kje in na kakšen način lahko praznujete rojstni dan v Novem mestu in okolici.
Novo mesto Planet tuš
V Tušu lahko praznujete rojstni dan v kotičku Oslarija:
-	v igralnici Oslarija od 4-ih let naprej (2 uri),
-	v kinu (ogled filma) od 4-ih let naprej (3 ure).
Poleg animacij nudijo tudi pogostitev, otroci pa lahko zbirajo med različnimi meniji restavracije Tuš. Seveda ne sme manjkati torta. Poleg tega slavljencu poklonijo tudi darilo in knjigo z risbami, ki sojih narisali povabljenci.
Kontakt: 070 881 226
McDonaldi
Trajanje: uro in pol
Ob prihodu vas namestijo v kotiček, ki je namenjen praznovanju rojstnega dne. Hostese organizirajo razne igre in animacije. Poleg tega lahko otroci naročijo še Happy meal, prejmejo pa tudi igračo.
Na koncu povabljenci dobijo majhna darilca, slavljenec pa dobi posebno darilo.
Kontakt: 07 337 70 20
Cubus
V Cubusu lahko izbiraš med več možnostmi.
MALČEK
Ustvarjanje v likovnih delavnicah, mini disco prepevanje in ples ob glasbi za najmlajše, enostavne družabne igre ...
MIŠ MAŠ
Ustvarjanje drobnega pekovskega peciva, izdelovanje prave PIZZE, družabne igre, prilagojene starostni skupini oz. željam, likovna delavnica...
ŠPORT
Program s poudarkom na športnih igrah, štafetah, kviz, ustvarjalne delavnice ...
PRINCESA
Deklice bodo v ustvarjalnih delavnicah izdelovale nakit, krone, se s pomočjo ličil spremenile v princeske in zaplesale ...
Glede na število otrok lahko izbirate med mini, maxi ali jungle programom.
Kontakt: 07/33 444 33
Športni center Košenice
V športnem centru Košenice se otroci lahko zabavajo na bolj športen
način. Tu lahko igrajo odbojko, nogomet, košarko, hokej ... Lahko pa se zabavajo s skakanjem po trampolinu. Po dveh urah odidejo za mize, kjer jih čaka slastna pica. Po tem se posladkajo še z okusno torto.
Kontakt: 07/ 334 71 14
Okolica Novega mesta
Galaksija Trebnie (bovvling!
V Galaksiji vam je na razpolago	šest	stez.
Pogostitev otrok pripravijo po bowlanju; to so lahko pice, pičiči ali meni. Po pici seveda ne manjka torta. Bowling rojstnodnevne zabave za otroke priporočajo od sedmega leta naprej.
Kontakt: 07 30 45 936, vsak dan po 14. uri.
Nazadnje pa lahko zabavo prirediš doma! Potrebuješ samo veliko dobre volje, nekaj prigrizkov in zabava je pripravljena. Veliko lepih rojstnih dni!
Ana Kotar, 8. B
ŠALJIVI NASVETI O PRAZNOVANJIH
1.	Če bi za rojstni dan rad veliko daril, na vabilo napiši: Pa ne pozabi darila!
2.	Če si v denarni stiski in ne moreš prirediti spodobnega rojstnega dne, prijatelje povabi k sosedom, da se bodo tam najedli in napili.
3.	Če si za veliko noč zaželiš imeti barvne pirhe, pobarvaj kokoši.
4.	Če si za božič ne želiš imeti problemov z Božičkom in dimnikom, še pred božičnim večerom pokliči dimnikarja, da bo očistil dimnik.
5.	V noči čarovnic vam odsvetujemo nošenje dolgih plaščev, saj ne odgovarjamo za posledice sežganih plaščev zaradi prevelikega približevanja gorečim svečam.
6.	Če boš za svoj rojstni dan Priredil zabavo leta, a si ne želiš nepovabljenih gostov, zamaši dimnik, vsa okna in vrata, tako da nepovabljeni ljudje ne bodo mogli priti v hišo.
Za pusta vam odsvetujemo, da se našemite v lisico, saj se vas bodo vsi ljudje na široko izogibali, misleč, da imate steklino.
8.	Odsvetujemo vam tudi šemljenje v kakršno koli hrano, saj se vam požrešni ljudje ne bodo mogli upreti.
9.	Če se sosedov pes boji petard m za novo leto pogosto laja, Pokliči policijo in jim reci, da te moti sosedov pes, saj zaradi
njegovega nenehnega lajanja na slišiš petard.
10.	Če si potreben hvale, obišči na dan spomina na mrtve zapuščene grobove na bližnjem pokopališču in preminulim ljudem prižgi svečo. Ponoči pa se ti bodo duhovi zahvalili in te morda 'malo' prestrašili.
Me3 (T. A. T.)
Orvctzl /do/rv.
nrvCt/
-kcKboUrC
'DARILO 41 /UL .
A7utt<VYYV /W/. nK/W-
(^Icrr^xr\d /Aau/w
(YJL /(rodo at A/K/io ^" AT
Mm
/dam/ |\ruA»- Atd, nrunr .
m nrunr
PRODAM LEPo PADALO, m i£oU ODPRTO, enJRRat RA&LJEtOo. ■ŠIFRA; PROSU PAD
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
Tradicionalni slovenski zajtrk je projekt, ki so ga podprla tri ministrstva - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za zdravje ob strokovni podpori in sodelovanju Inštituta za varovanje zdravja ter Zavoda za šolstvo.
Tako smo v petek, 18. 11. 2011, imeli za zajtrk kruh, maslo, med, mleko in j abolko - vse slovenskega porekla, kar so slovenskim otrokom in njihovim vzgojiteljem podarili kmetje in kmetijska podjetja, čebelarji in živilskopredelovalna podjetja. Podarili so 18.000 kg kruha, 2.600 kg masla, 52.000 1 mleka, 3.100 kg medu in 34.000 kg jabolk. Spoštovanja vredne količine hrane.
Namen projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, o pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega
izvora ter o pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva za naše okolje. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.
Zakaj zajtrkovati?
»Po jutru se dan pozna«, »Prazna vreča ne stoji pokonci«, »Zajtrkuj kot kralj, kosi kot princ in večerjaj kot berač«. Le kdo ne pozna teh pregovorov? Zjutraj se zbudite, vaš
želodec se je postil celo noč, ob vikendih takšno postenje lahko traja celo več kot 12 ur. Tako z zajtrkom že zjutraj zagotovimo telesu dovolj energije za dobro delo in igro ter učinkovito razmišljanje, sočasno pa zagotovimo dovolj gradbenih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Zajtrk zaužijemo zjutraj, potem ko se zbudimo naspani, se umijemo in poženemo telo v tek z nekaj razgibalnimi vajami. Za uspešno delo v šoli je pomembno, da užijemo zajtrk še pred začetkom prve šolske ure.
Več kot polovica (60 %) otrok zjutraj ne zajtrkuje doma; po vseh znanstvenih ugotovitvah so takšni otroci v primerjavi s tistimi, ki zajtrkujejo, manj ustvarjalni, manj
dojemljivi, imajo slabši spomin, počasneje reagirajo in zato teže sledijo šolskim obveznostim, kar vpliva na zmanjšanje učnega uspeha.
Ni pomembno le, kako sestavimo obrok, temveč tudi koliko obrokov zaužijemo čez dan in kakšen je časovni razmik med njimi. Zelo dobro je, če skušamo zaužiti 5 obrokov v razmiku 3 do 4 ure. To poleg gibanja prispeva tudi k
vzdrževanju priporočene telesne teže.
Kakšen naj bi bil zdrav zajtrk?
Najbolj primemo je, da izberemo polnozrnati kruh, kašo ali
kosmiče, ki nam dajo energijo za možgane; dodamo mleko ali jogurt, kar še dodatno izboljša zmožnost učenja in razpoloženje. Obogatimo ga še s svežim sadjem, da si zagotovimo dovolj vitaminov in mineralov za višjo odpornost pred obolenji.
Vl^
Zakaj so čebele tako pomembne za naše okolje?
Najpomembnejša naloga čebel je opraševanje. Pri nas oprašijo kar 80 odstotkov vseh rastlin. Opraševanje pomembno vpliva na pridelavo hrane tako za ljudi kot živali. Čebele Pa nam poleg opraševanja dajejo tudi čebelje pridelke, ki nam krepijo m ohranjajo zdravje. Pridelki iz čebeljega panja so med, matični tnleček, cvetni prah, propolis in vosek. Med je popolnoma naravno živilo, ki vsebuje antioksidante, vitamine in minerale ter deluje Protimikrobno.
Zakaj spoštovati kmeta?
Moramo poudariti, da je za Pridelavo hrane najpomembnejši kmet. Kmetijska dejavnost velja za najstarejši slovenski poklic in je tako spoštovanja vreden in lep Poklic. Saj veste, da hrana ne raste
na trgovskih policah, temveč je v to potrebno vložiti veliko trdega dela. Kmetje s skrbnim ravnanjem in umno pašo ohranjajo kmetijske površine. Izvajajo kolobar, med dvema posevkoma posejejo rastline, ki ozelenijo polja. Na tak način ohranjajo rodno zemljo. Tako pridne kmečke roke pridelajo hrano, ki nam je dosegljiva na tržnicah
in v trgovskih centrih. In hkrati kmetje s svojim delom oblikujejo tipično slovensko pokrajino. Zato spoštujmo ljudi, ki pridelujejo za nas nujno potrebno hrano, in spoštujmo naravo, ki nam omogoča takšno pridelavo hrane. Skratka, spoštujmo hrano!!!
Organizatorji projekta so prepričani, da bo le-ta pustil dolgotrajne sledi, kar pomeni, da bo čim več ljudi zajtrkovalo slovensko lokalno pridelano hrano, da se bo v šolah in vrtcih več govorilo o pomenu kmetijstva in čebelarstva, o pomenu pravilne in zdrave prehrane, gibanju ter ohranjanju čistega okolja.
Valentina Žefran
FINALE EKIPNEGA ATLETSKEGA PRVENSTVA
V sredo, 12. 10. 2011, je v Slovenj Gradcu potekalo finale ekipnega atletskega prvenstva za osnovne šole. Nanj se je izmed 132 osnovnih šol, ki so tekmovale na področnih tekmovanjih, uvrstilo 12 najuspešnejših ekip fantov in deklet.
Atleti OŠ Grm so bili ponovno zelo uspešni. Punce so postale državne prvakinje z novim rekordom osvojenih točk. Dosegle so kar 16368 točk. Fantje pa so dosegli skupno 2. mesto.
Najboljši v posameznih kategorijah pa so bili:
DEKLETA:	Tina Guštin, Lea
Pavlin, Saša Kmet, Urška Šetina, Ana Staniša, Kirn Barbič, Urška Radojčič, Lena Zatežič, Manja Može, Špela Cimermančič, Maruša Seničar, Klara Judež, Patricija Agnič, Katja Cesar, Tara Pleško, Urška Didovič; mentorica: Majda Križe.
FANTJE: Marko Lapanovič, Nejc Flrovat, Peter Škrinjar, Andraž Lukšič, Miloš Topič, Matija Dular-Sitar, Jernej Spudič, Gašper Smolej, Jakob Judež, Teo Mahnič, Igor Zupan, Gal Pavlin, Jure Mihelčič, Toni Cesar, Klemen Kopina, Primož Potočar, Matevž Cimermančič, Luka Keserič, Timotej Babnik-Gazvoda, Kristjan Reba; mentor: Darko Cujnik
Dvema finalistoma, Tini Guštin in Marku Lapanoviču, smo zastavili še nekaj vprašanj.
V kateri disciplini si nastopaI/-a na atletskem tekmovanju?
Tina: Nastopala sem v disciplini skok v daljino.
Marko: Vortex.
Kako si se pripravljal/-a na tekmo?
Tina: Na tekmo sem se pripravljala z rednimi treningi.
Marko: 3-krat na teden sem hodil na treninge.
Kakšni so bili tvoji občutki pred tekmo?
Tina: Imela sem kar nekaj treme. Marko: Moji občutki so bili dobri, nisem imel treme.
Kako vas je mentor motiviral, kakšne napotke vam je dal? Tina: Mentorica me je pomirila in bila zraven pri tekmovanju, da me je sproti lahko usmerjala, mi dajala navodila za boljši skok in me spodbujala.
Marko: Govoril je, da sem dober in da bomo zmagali.
Katera športna tekmovanja te čakajo sedaj?
Tina: Hehe,tegapane vem... Majda to pove dva tedna pred tekmo. Marko: Treniram boks.
Fantje ste dosegli 2. mesto... Ste to pričakovali?
Marko: Ne, nismo, saj smo se dogovorili, dabomozmagali. Čeprav je tudi 2. mesto VRHUNSKO!
Manja Može
naslova prvakinj ne bo težko, seveda pa se poškodbe in smola na tekmovanju vedno lahko zgodijo. Ker sem človek, ki si želi izzivov in ima vedno kakšen nov cilj, sem želela nov državni rekord preko 16000 točk in za to je bilo potrebno trenirati tudi med počitnicami. Uspelo je 16368 točk!
D. Cujnik: Večinoma pri pouku športne vzgoje in seveda pri atletskem krožku. To smo počeli že od pomladi v prejšnjem šolskem letu naprej, najbolj intenzivno pa seveda v zadnjem mesecu in pol. Treninge smo opravljali predvsem

Zlata dekleta, srebrni fantje ... Ob takih uspehih naših športnikov v atletiki smo nekaj vprašanj zastavili učiteljema in mentorjema Majdi Križe in Darku Cujniku.
Kako ste se pripravljali na letošnje atletsko tekmovanje?
M. Križe: Priprave na letošnje državno prvenstvo so bile drugačne kot ostala leta. Že lani, ko ste postavile odličen državni rekord, sem vedela, da letos z osvojitvijo
v šolski telovadnici, na šolskem igrišču in zelo veliko tudi na atletskem stadionu Portovald.
Ali je težko izbrati ekipo?
M. Križe: Da, dobre ekipe za atletsko ekipno prvenstvo ni tako enostavno zbrati. Najprej mora biti delo pri športni vzgoji skozi vsa leta šolanja zastavljeno tako, da učenci nekj e v 7. razredu obvladaj o osnovno tehniko vseh atletskih disciplin, ki so na programu tekmovanj. Potem moraš imeti kot učitelj športne vzgoje kar nekaj trenerske žilice, da znaš tekmovalke poiskati. Moraš biti kar nekaj psihologa, da te učenke nato pripelješ na trening
in jih prepričaš, da one zmorejo to, kar sem si zamislila in zapisala. Formiranje ekipe za tekmovanje v naslednjem šolskem letu se tako začne takoj po končanem državnem prvenstvu leto prej.
D. Cujnik: Ni težko izbrati ekipe, težko je pripraviti dobro ekipo.
'
Kako motivirate športnike za treninge in čim boljše rezultate? M. Križe: Jasno postavljen cilj ekipe in vsake posameznice v ekipi je tista motivacija, ki potegne. Najtežje je pridobiti tisto, ki kljub svoji nadarjenosti dvomi v svoje
sposobnosti. Slaba samopodoba je veliko večja ovira kot velika trema. D. Cujnik: Mislim, daje to najtežji del v poklicu, ki ga opravljam. Imam namreč občutek, da današnja mladina pričakuje, da bo vse prišlo samo od sebe in so za uspeh pripravljeni vložiti zelo malo ali nič truda.
Ste z uspehi zadovoljni?
M. Križe: Več kot zadovoljna. V svoji karieri sem delala na treh šolah in na vseh treh sem svoje učence in učenke pripeljala do naslova državnih prvakov. Na Grmu kar 10-krat. Še bolj ponosna pa sem na to, da so do sedaj vsi moji atleti uspešno končali svoje šolanje, pa velikokrat ni bilo lahko, ter postali zadovoljni v svojem privatnem
življenju. Od športa živi malo ljudi, moraš biti talentiran, izredno priden - profesionalen in imeti veliko sreče.
D. Cujnik: Če se ozrem nazaj, recimo za obdobje deset do petnajst let, lahko ugotovim, da so rezultati naših učencev res zavidanja vredni in zelo težko ponovljivi. Mislim, da so učenci naše šole v atletiki tako uspešni, da se z nami tudi približno ne more primerjati nobena šola v Sloveniji.
Mislim, da bi vsakdo, ki je dosegel takšne uspehe z učenci, moral biti
zadovoljen in sem tudi jaz. Težko pa mi je, ko pomislim na to, da je določenemu številu učencev, ne vsem, kot sem že prej omenil, težko narediti nekaj, za kar bi bili potem nagrajeni; da bi se bili pripravljeni za neko stvar potruditi, pa verjetno to ni samo šport ali atletika, in moram reči, da mi to jemlje precej volje do dela.
Kako bi ocenili letošnjo generacijo Športnikov?
M. Križe: Že šesto leto učim glavnino generacije in jo zelo dobro poznam. Generacija 97 je ena izmed najbolj nadarjenih generacij v moji karieri in upam, da boste svoje sposobnosti razvijale vsaj še dvajset let. Dekleta, športnik se ne postane pri petnajstih letih, ampak po 15-ih letih trdega treninga.
D. Cujnik: Imamo res izredno generacijo deklet, kar potrjujejo dosedanji rezultati in mislim, da bo še nekaj velikih uspehov. Pri fantih je malo slabše, pa kljub temu nekaj brcamo.
Ali bo v naslednjih letih kaj možnosti za nov rekord?
M. Križe: Takoj po končanem državnem prvenstvu sem povedala, da mislim, da je letošnji državni rekord višek moje kariere. Težko bo še zbrati 14 deklet, ki s svojimi rezultati spadajo v širši državni vrh med posameznicami. Ogrodje ekipe za naslednji dve leti pa tudi že
stoji in niti ni slabo; naši nasprotniki se bodo še morali ukvarjati z nami. Rekorda pa mislim, da dolgo ne bo nihče ogrozil.
D. Cujnik: Dekleta so letos dosegla rekord, ki ga bo res zelo težko preseči. Podobno se je zgodilo pri fantih pred štirimi leti, ko je bila tudi pri njih podobno izredna generacija in mislim, da takega rezultata še dolgo ne bomo ponovili, bom pa vesel, če se bo to zgodilo.
Manja Može
NAJVIDNEJŠI REZULTATI OBČINSKIH IN PODROČNIH TEKMOVANJ
JESENSKI KROS je bil letos 22. 9. 2011 na Bajnofu. Grmčani smo spet pritekli odlične rezultate in kar 6 tekačev se je uvrstilo na prva tri mesta v posameznih kategorijah. MALI NOGOMET za starejše deklice je bil 15. 10.2011 v Športni dvorani Marof. Grmčanke smo bile prve in se uvrstile na področno tekmovanje, kije bilo 20. 12. 2011 v Šentjerneju. Grmčanke smo postale področne podprvakinje.
KOŠARKA za starejše deklice: občinsko prvenstvo je potekalo 10.
11.	2011 na OŠ Šmihel. Grmčanke smo postale občinske prvakinje. Tudi na področnem prvenstvu smo bile brez konkurence. 17. 12. 2011 smo namreč pometle z vso konkurenco.
ROKOMET za starejše deklice: tekmovanje na občinski ravni je potekalo 19. 11. 2011 v ŠD Marof. Grmčanke so osvojile 1. mesto, 22. 11. pa so na področnem prvenstvu,
ki je bilo na OŠ Šentjernej, postale področne prvakinje.
Manja Može
MODNI KOTIČEK
Dnevi, ki naznanjajo pomlad, bodo kmalu tu in njim se moramo prilagoditi tudi mi.
oblecite oprijete jeans hlače, belo srajco, čez njo pa telovnik, nadenite si ruto in klobuk in široke bulerje (z raznobarvnimi vezalkami). In ne pozabite na črte!
To leto si morate tako fantje kot dekleta upati izstopati!
Ajda Blatnik, 7. B
Modne smernice te pomladi pokažejo dekletovo zabavno plat, kajti v modi so zopet rožasti in črtasti vzorci različnih barv. Dekleta, ne bojte si izstopati in pri zbiranju oblek izberite močne in žive barve, saj le-te popestrijo vaš videz. Ne bojte si nadeti rute in obuti balerink, za piko na i pa si oblecite še dolgo obleko, ki pa naj, prosim vas, ne bo črna. V modi so se zopet pojavile široke zapestnice in ure, kratka krila, pajkice, dolge tunike (do kolen), čipke (pa če vam je to všeč ali ne), gladiatorke, tako imenovana piflarska očala in ozki obroči.
Tudi fantje bodite kreativni in privabite pogled. Za pomlad
januarski ?o?(AT MA VSo Pohodno^ OBUTEV/ .E^KRAlVA UPORABA !
								V	
M	a	i	a		N	A	J	C	A
1. RAZRED PRI GASILCIH
V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo bili prvošolci na gasilski postaji v Ločni. Gasilec nam je razkazal vsa vozila, kijih uporabljajo gasilci pri svojih reševalnih akcijah, ter vso opremo, ki je v teh vozilih, pa tudi opremo gasilcev v garaži. Vsak od nas je lahko pritisnil na sprožilec gasilske cevi, iz katere je močno brizgnila voda. Res smo uživali! Prijazni gasilci so nas povabili tudi v informacijski center, kjer sprejemajo klice na pomoč. S polnimi želodčki soka in bonbončkov smo se z avtobusom
PIKICA, PIKICA,
BRŽ POKAŽE SE SLIKICA.
NA SLIKICI SE PUNČKA SMEJI
IN V ROKICI TRI ROŽICE DRŽI.
odpeljali nazaj v šolo, kjer smo prva JE VIJOLICA barvali pobarvanke, ki so nam jih DRUGA JE MARJETICA podarili gasilci.	IN XRETJA JE SPOMINČICA.
Za učence 1. razreda učiteljica Liljana Mavsar
d?
NIKABARBO, LA

ZAN IN ZAJČEK
V LEPI VASICI BLIZU GOZDA STA ŽIVELA DEČEK ŽAN IN ZAJČEK.
BILA STA DOBRA PRIJATELJA. NEKEGA DNE JE MOČNO DEŽEVALO. ZAJČEK JE VZEL SVOJ DEŽNIK, ŽAN PA SVOJ DEŽNI PLAŠČ.
SKUPAJ STA SE ŠLA IGRAT NA DEŽ. SKAKALA STA PO LUŽAH IN SE SMEJALA. ŽANOVA MAMA JU JE POKLICALA NA TOPEL ČAJ. KO STA POPILA ČAJ, JE ZAJČEK ODŠEL DOMOV, ŽAN PA SPAT.
MAJ MACELE, 1. A

1. A IN 9. A V GOSPODINJSKI UČILNICI
Bližal se je čas obiska učiteljev iz Italije, Španije, Portugalske, Belgije, Norveške in Cipra. Podariti smo jim hoteli velike pisane medenjake, zato so nam na pomoč priskočili učenci prijateljskega razreda. Okoli pasu smo si privezali predpasnike, potem pa seje prašilo, valjalo, peklo, pomivalo. Dišalo je po medu, cimetu in vanilijinem sladkorju. Pečene medenjake smo čudovito porisali z živilskimi barvami. Gospa Valentina jih je lično zavila v celofan, mi pa smo jih z lepimi željami izročili učiteljem iz projekta Comenius.
Za učence 1. a učiteljica Liljana Mavsar
PRIJATELJICI
NEKOČ JE ŽIVELA VEVERICA ANA. ŽIVELA JE V DUPLU.
IMELA JE VELIKO ZALOG ZA ZIMO. A ONA NI BILA SAMA.
IMELA JE PRIJATELJICO SRNO. VČASIH STA SE SKUPAJ IGRALI.
MAŠA RADOVAN, 1. A
l.A NA KMETIJI ŽEFRAN
Vreme nam je bilo naklonjeno in kot je bilo dogovorjeno, smo neko oktobrsko dopoldne namenili obisku kmetije v Gotni vasi, kjer s svojo družino živi naš sošolec Aljaž. Prijazno so nas sprejeli Aljaževa babica, mamica in očka. Mamica nas je razveselila in pogostila s slastnimi domačimi žemljicami, očka pa nam je razkazal lepo urejeno kmetijo. Zajčki, kokoši, ovce, koze in krave so nas radovedno opazovali. Mi pa njih. Ko je Aljaž odprl garažo s svojimi izredno zanimivimi igračami, ki so pomanjšani kmetijski stroji, veliko jih izdela Aljažev očka, pri čemer mu Aljaž navdušeno pomaga, se je začela akcija. Učiteljice so nas komaj prepričale, da ne moremo ostati na kmetiji. Skozi gozd smo se, polni lepih vtisov, odpravili nazaj v šolo, po poti pa smo peli vesele pesmi.
Za učence 1. a učiteljica Liljana Mavsar
ŽABE
NEKOČ JE ŽIVELA ŽABA,
KI SE JE ŠLA VSAKO POPOLDNE KOPAT V MLAKO.
V MLAKI JE VEDNO SREČALA	SVOJE
PRIJATELJICE.
SKUPAJ SO SKAKALE V VODO IN PELE VESELE PESMICE.
ZVEČER SO SE POSLOVILE IN ODŠLE SPAT VSAKA POD SVOJ LIST.
AJA KONCILIJA, l.A
KAKO JE ŠEL MOJ ATA V BELGIJO
NOVOLETNE DELAVNICE
Moj ata je hodil na fakulteto v Ljubljani. Med študijem sta se s prijateljem Darkom Zajcem odpravila na enomesečni potep po Evropi. Z nahrbtnikom na rami in karto za vlak v žepu sta odpotovala preko Italije, Francije, Španije tudi v Belgijo. V Belgiji sta odšla pogledat, kje se začne morje, ki pripelje na britanski otok. To je bilo v kraju Oostande, kjer so neskončno dolge mivkaste plaže in je morje hladno, saj voda pride z mrzlega severa. Obiskala sta tudi zanimiv kraj Brugge (bruž), ki mu pravijo tudi severne Benetke. V kraju je polno mostičkov preko vodnih kanalov, po katerih plujejo ladjice. Po ulicah vozijo kočije, hiše pa so še vedno take kot v starih časih, zidane iz rdečih opek in okrancljane. Iz Bruža sta odpotovala preko Genta v Bruselj. Na poti sta srečala revnega popotnika, ki ni imel denarja za karto za vlak. V zameno za drobiž jima je ponudil skromno prenočišče v skromnem stanovanju v centru Bruslja. Svojo pot preko Belgije sta končala z odhodom proti Antvverpnu in Amsterdamu.
Ina Pavlin, 1. B
V sredo, 7. 12. 2011, smo se učenci 1. B razreda skupaj s starši zbrali v naši učilnici. Za začetek smo peli, recitirali in plesali, nato pa smo se usedli za mize in smo delali božične venčke, zvončke, piškotke iz slanega testa in angelčke. Sestavili smo jelko in jo okrasili z izdelki, ki smo jih naredili sami. Prižgali smo tudi modre lučke.
Sami smo dopoldne med poukom pripravili presenečenje za starše. Iz testa smo oblikovali različno pecivo: čokoladne kroglice, rafaelo, jurčke, ježke in jagode. Pecivo smo ponudili staršem. Bili so navdušeni in niso mogli verjeti, da smo vse pripravili sami.
Potem smo pospravili učilnico, da bo zopet lepa in pripravljena na novoletno praznovanje.
MOJE PESMICE
Lejla, 1. B
MIŠKA
MIŠKA SE USTRAŠI, MAČKA JO LOVI, MIŠKA PA ZBEŽI.
POLŽEK
POLŽEK LEZE DO VRTIČKA, TAM GA ČAKA SOLATIČKA.
KUŽA KUŽA SPI,
LAHKO NOČ, NINA NI. NOČ
SONCE ŠLO JE ZA GORO, LUNA PRIŠLA JE NA NEBO.
ADRIANA BITEŽNIK, 1. B
MOJA NAJLJUBŠA IGRAČA
MOJE PRVE POČITNICE
Med mojimi prvimi počitnicami je zbolela moja sestrica Ana. Z mamico sta morali v bolnišnico. Zelo sem bila žalostna, ker nisem vedela, kako je bolna in koliko časa je ne bom videla. Z očijem sva jo vsak dan obiskovala, ona pa je govorila, da bi šla rada domov in jedla špagete.
En dan sva šla tudi na pico in kremšnito, en dan pa sem prespala pri atu in mami. V nedeljo sta Ana in mamica prišli domov. Tako smo jedli za kosilo špagete.
Ko bo Ana popolnoma ozdravela, bomo šli vsi na kremno rezino.
Klara Filip, 1. B
MOJA NAJLJUBŠA IGRAČA JE NINTENDO WII. IMA WII ŠKATLO, V KATERO SE LAHKO DA CEDE IGRICO IN IMA TUDI DALJINEC. Z DALJINCEM IGRAM BOVLING IN BOKSANJE. VČASIH TUDI POSKUSIMIGRATI PINK PONK TENIS IN SMUČANJE NA VODI. VČASIH IZGUBIM, VČASIH ZMAGAM.
PETER SENČAR, 1. B
RUMENA KAPICA
Rumena kapica je bila v gozdu in je šla k dedku. Bila je v gozdu in tedaj je prišel velik volk. Rumena kapica ga je zagledala. Hodila je in hodila in je prišla k dedku. Na postelji je zagledala volka. Bolni dedek je bil v volčjem trebuhu.
Potem je prišel lovec in je nameril puško in je ustrelil volka puf, puf, puf. Volk je bil na tleh in dedek je prišel iz volčjega trebuha.
ITALIJANSKI DAN V 1. B RAZREDU
V četrtek, 17. 11. 2011, smo imeli italijanski dan. Zjutraj smo se naučili italijansko ljudsko pesmico in šteti do 5.
Potem smo odšli v gospodinjsko učilnico, kjer smo si sami po svojem okusu pripravili pice. Med delom smo se pogovarjali tudi o drugih italijanskih specialitetah. Pice smo naložili v pekače in jih dali v pečico. Med čakanjem na pico nam je učiteljica prebrala nekaj Ostržkovih dogodivščin.
Iz pečice je omamno dišalo, zato smo komaj čakali, da so se pice spekle in takrat - samo še DOBER TEK!
Pice so hitro izginile v naših želodčkih.
Sklenili smo, da si bomo pripravili še kakšen tuj dan - verjetno belgijskega.
Peter Senčar, 1. B	Učenci in učiteljici 1. B razreda
ČAROBNA PALIČICA
Vsi učenci v 1. B razredu zelo radi praznujemo, predvsem pa nestrpno pričakujemo svoj rojstni dan, saj bomo stari že 6 ali celo 7 let!!!
Tudi vsi dobri možje so naši veliki prijatelji. Bogato so nas obdarili. Razmišljali smo, kaj vse bi si pričarali, če bi nam Božiček prinesel čarobno paličico.
LANA : Pričarala bi si telefon, da bi poklicala svoje prijateljice, da bi prišle k meni in bi se skupaj igrale.
POLONA: Zaželela bi si bonbonček, da bi se posladkala.
VITO: Začaral bi, da bi lahko vsak dan plezal na gore in bi se varoval z vrvicami. Pričaral bi buče, da bi jih lahko izrezoval za noč čarovnic.
KATARINA: Pričarala bi si domače živali: kravo, konja, ptiča, ovco in mačko. Živela bi na kmetiji. Bratcu Andreju bi pričarala pravo kačo in igračo dinozavra. Prijateljevi mamici pa bi pričarala dojenčka, ki si ga želi.
IZAK: Začaral bi, da bi vsak dan nosil Božiček in da bi mačke ubogale in ne bi več hodile na posteljo in jezile mamico. Začaral bi, da naš psiček ne bi ušel, ker zna sam odpreti vratca ograje.
TEO: Začaral bi si črn avtomobilček, z njim bi se igral v svoji sobi na tleh.
SERGEJ: Začaral bi svojo babico, da je ne bi več bolela leva roka, ker ima otečeno.
GAL: Pričaral bi si siamsko mačko
umazano bele barve, ker sem takšno že imel, pa je nekam izginila. Spoznal sem, da je lepo imeti muco in si jo spet želim.
ANŽE J: Očiju bi pričaral črn avto Xaro Picasso diesel, ker ima sedaj srebrnega, ki spije preveč bencina in je naredil že preveč kilometrov. Vozi se v Ljubljano po avtocesti.
LEJLA: Začarala bi, da mami ne bi bila več huda name, če nekaj ušpičim. Rada bi še telefon, da bi lahko koga poklicala ali poslala sporočilo.
IRIS: Mamici bi pričarala njene naj ljubše živali: zajčke, mucke, kužke in konjička.
ZALA: Želim si belega zajca, ki bi skočil iz klobuka.
INA: Rada bi pričarala, da bi imela doma modro omaro za shranjevanje igrač. Ker imam sedaj samo eno in ne morem pospraviti vseh.
Rada imam igrače pospravljene in zložene.
KATJA: Jaz bi si začarala igračko BUC MUC. To je super mucek. Videla sem ga v eni risanki, pa bi ga rada imela za spanje. Ker je tak siv, luštkan. Ima tudi črno ogrinjalo.
KLARA: S čarobno paličico bi si pričarala prijaznega kužka, ki bi ga hranila in vodila na sprehod. Skupaj s sestrico bi se igrali z njim. Lovili bi se z žogo.
LUKA BELE: Začaral bi, da bi imel še enega bratca, ki bi mu bilo ime Jan. Bil bi igriv in skupaj bi se skrivala in lovila.
MATEVŽ: Z njo bi si pričaral telefon na dotik, s katerim bi pogledal na Google in na svoj elektronski naslov. Pogledal bi še, če je kaj novih slik.
LUKA OREL: Začaral bi si dva avta na daljinsko upravljanje: prvi
bi bil zelen audi, drugi pa rumen ferrari. Z očijem bi tekmovala, kateri je hitrejši. Želim si še zlato zvezdico za na novoletno jelko.
NINA: Rada bi si pričarala ovčko, računalnik, medvedka, posodico za igranje in pico - igračo.
ADRIANA:	Pričarala bi si
plišastega belega tigra. Igrala bi se, da je on moj hišni ljubljenček. Skupaj bi risala, z njim bi tudi zaspala. Imajo ga v trgovini.
SHPETIM: Pričaral bi si robota.
NIKA: Pričarala bi si punčko Roksano, ki ima srednje dolge lase in je zelo velika.
TILEN: Rad bi imel kaj, da bi se posladkal. Pričaral bi si Cateške toplice in velikanske tobogane. Sel bi na največjega na svetu, da bi me tam premetavalo, ko bi se peljal po vodi z vodnim gliserčkom.
PETER: Pričaral bi si ogromno lego kock.
NOVO LETO
KO STA BILA MOJA MAMI IN OČI MAJHNA, JU JE OBDAROVAL LE DEDEK MRAZ. DOMA SO OKRASILI JELKO S SVETLEČIMI OKRASKI. POD JELKO SO BILA ZLOŽENA ZAVITA DARILA. NA ZADNJI DAN LETA SO JEDLI DOBRO VEČERJO. ZA DARILA SO DOBILI LE MAJHNE IN UPORABNE STVARI:	ŠAL,
KAPO, ROKAVICE ALI COPATE. A VSEENO JE BILO ZELO LEPO.
TIM MODIC, l.C
MOJ ROJSTNI DAN
ZA MOJ 6. ROJSTNI DAN SVA Z MAMICO SPEKLA TORTO. OKRASIL SEM JO ČISTO SAM. BILA JE NAJBOLJŠA TORTA.
MARK RADOVIČEVIČ, 1. C

KAKO SO PRAZNOVALI NEKOČ IN DANES
POVPRAŠALA SEM STAREGA ATA IN IZVEDELA KAR NEKAJ ZANIMIVEGA.
KAKO STE NEKOČ PRAZNO VALI BOŽIČ?
BOŽIČ JE BIL SAMO DRUŽINSKI	PRAZNIK,
OBISKI SORODNIKOV PA SO BILI NA ŠTEFANOVO, 26.	12. BOŽIČKA NISMO
POZNALI. VEDNO JE BIL SAMO SVETI VEČER Z JEZUŠČKOM. NA TA VEČER SMO POSTAVILI SVEŽE POSEKANO SMREČICO, JO PODLOŽILI Z MAHOM IN NANJ POSTAVILI JASLICE. PO VEČERJI SMO OB SMREČICI ZAPELI BOŽIČNE PESMICE, ZMOLILI IN BLAGOSLOVILI HIŠO. MLAJŠI SMO ŠLI SPAT, STAREJŠI PA SO ODŠLI K POLNOČNICI. PONOČI JE JEZUŠČEK POD SMREKO PUSTIL DARILA: ZA VSAKEGA TISTO, KAR JE NAJBOLJ POTREBOVAL. VESELO PA JE BILO NA BOŽIČNO JUTRO, KO SMO PREGLEDOVALI, KAJ JE KDO DOBIL.
ČESA SE NAJBOLJ SPOMINJAŠ, KO POMISLIŠ NA PRAZNOVANJE BOŽIČA IN NOVEGA LETA NEKOČ?
PO BOŽIČU JE PRIŠEL DEDEK MRAZ Z VZHODA IN ME JE ZAČEL RAZVAJATI Z RAZNORAZNIMI DARILI.
MALO KASNEJE SE JE NAENKRAT POJAVIL ŠE BOŽIČEK IZ AMERIKE, KI NAS JE VSE RAZVADIL. MOJ OČKA, TVOJ PRADED, JE IGRAL DEDKA MRAZA PO ŠOLAH, DVORANAH, VASEH, V SPREMSTVU SRN, PALČKOV, SNEŽINK IN OBDAROVAL VSE OTROKE. DARILA SO PRINESLI STARŠI. JAZ PA SEM BIL NAJBOLJ VESEL, DA SO ME POD BOŽIČNO SMREČICO ČAKALE SANKE, KI PA SEM JIH ŽE ČEZ DVA DNI POLOMIL, KER SEM SE ZALETEL V ELEKTRIČNI DROG. IN ŠE DANES MI JE HUDO ZA NJIMI.
IZA ZBAČNIK, 1. C
KAJ ŽELIMO UCENCI 2. A VSEM LJUDEM SVETA?
-	Da so zdravi. (Luka, Aleks, Erik, Katja)
-	Da so prijazni do vseh in da se naspijo. (Eva, Maj)
-	Srečne dni. (Žiga)
-	Vse dobro. (Manja, Klara)
-	Da ne pride do hudih nesreč in daje na svetu vse lepo. (Nina)
-	Da bi skrbeli za Zemljo in bili eko. (Aljaž)
-	Da se ne bi kregali in tepli. (Andraž, Tamara, Jaka, Kal, Miha)
-	Da bi dolgo živeli. (Tim)
-	Tišino. (Kiara)
-	Da bodo pridni. (Teodor)
OBISK KMETIJSKE ŠOLE GRM
V sredo smo imeli naravoslovni dan. Z avtobusom smo se pripeljali do Kmetijske šole Grm. Dobili smo vodiča, ki nam je razkazal okolico in šolo. Videli smo razstavo suhe robe, rastlinjak z zelenjavo in rožami, ki jih gojijo učenci. Ogledali smo si kmetijske stroje in konje. Povedali so nam, da ne smemo božati konjev, če imajo ušesa nazaj. Imajo tudi zelo veliko krav.
Na koncu smo si v šoli ogledali razstavo tort. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se lovili na travniku.
Jaka Golob, 2. A
LIMONA
Enkrat je bilo eno seme, iz njega zraslo je drevu.
Na njem zrasle so limone, natrgali smo jih sto in sto.
S cukrom je dobra, v soku pa tud', bolj jo stiskaš, bolj je mokru.
Lupine ne maram, bolšje mesu, na krožniku ostane le nekaj minut.
Tim Klinar, 2. A
O KITARI
Vas zanima, s čim se ukvarjam?
Sem Nina. Hodim v glasbeno šolo. Igram kitaro. Pri učnih urah sem se naučila pet novih pesmi. To so Narobe svet, Soseda, Tip tap tap, Kuža pazi, zadnja pa je Deklica majhena. Igrala sem že tudi vaje za kitaro. Brez vaj se ne bi mogla naučiti niti ene pesmi.
Iz česa je kitara sestavljena?
Moja kitara je rjave barve. Ima trup, vrat in glavo. Na glavi ima vsaka kitara šest ključev za uglaševanje strun. Na trupu pa ima kobilico. Vsaka kitara pa ima še veliko drugih zanimivih delov.
Nina Črtalič. 2. A
POMOČ PRIJATELJEV
Nekoč je živela deklica. Ta deklica je obešala slike. Ni in ni mogla obesiti slike. Potem pa je nekdo potrkal. Deklica je odprla vrata. Bil je zajec. Vprašal je: »A ti lahko kako pomagam?« »Seveda,« je rekla deklica. »Ne morem obesiti slike.« Toda zajec je lahko samo dvignil sliko. Potem je spet nekdo potrkal. Deklica je spet odprla vrata. Bilje medved. Vprašal je: »Ti lahko kako pomagam?« »Seveda,« je rekla deklica. »Pribij žebelj!« Ko so obesili sliko, so priredili zabavo.
Erik Radovičevič, 2. A
ZAKAJ RAD/A PRAZNUJEŠ? UČENCI 2. A ODGOVARJAJO
-	Ker takrat pridejo k meni prijatelji in se z njimi lahko igram. (Maj, Miha)
-	Ker se rad/a zabavam. (Ejla, Žiga, Kija)
-	Ker dobim veliko dobrih obiskov. (Nina)
-	Ker takrat postanem starejša. (Manja, Klara)
-	Ker k meni pridejo prijatelji, ki so doma z drugega konca Slovenije. (Andraž)
- Ker dobim veliko daril. (Eva, Aljaž)
-	Ker rada obiščem ljudi, ki jih imam rada. (Katja)
-	Ker je na praznovanjih vedno tako veselo. (Erik)
-	Ker se rad družim s prijatelji, rad se lovim, kaj rišem ali sestavljam s prijatelji. (Jaka)
-	Ker vidim ljudi, ki jih že dolgo nisem. (Tim, Kal)
POLET Z LETALOM
Te poletne počitnice smo šli na potovanje z letalom v Grčijo. Celo pot do letališča sem bil zelo nestrpen.
Komaj sem čakal na trenutek, da se prvič usedem na letalo. Na letališču smo odložili naše kovčke. Zelo zanimivo je bilo videti tekoči trak prtljage. Iz čakalnice sem opazoval letala, kako vzletajo in pristajajo. Po dolgem čakanju smo se le vkrcali na letalo. Na letalu sem sedel ob oknu in opazoval mesta in pokrajino. Zelo sem užival. Komaj čakam ponovni izlet.
Aleks Muslimovič Dragan, 2. A
MOJ ROJSTNI DAN S SOŠOLCI IN PRIJATELJI
BAJRAM
Svoj sedmi rojstni dan sem praznovala doma. Nanj sem povabila vse sošolce in sošolke. Prišlo jih je trinajst. Najprej smo odšli do bližnjega travnika, ob mogočni 200 let stari vrbi. Igrali smo se skriti zaklad in kdo se boji črnega moža. Potem smo se vrnili domov. Prižgali smo sedem svečk na torti, ki mi jo je spekla mamica. Sošolci in sošolke so mi zapeli, upihnili smo svečke, potem pa smo se posladkali s tortico. Ko smo pojedli, sem skupaj s prijatelji odprla darila, ki so mi jih prinesli. Čeprav je bil njihov obisk najlepše darilo, sem se zelo razveselila tudi knjig, igrač in sladkarij, s katerimi so me obdarovali. Najbolj so mi bila všeč darila in voščilnice, ki so jih izdelali sami. Potem smo se igrali. Deklice smo nizale ogrlice in zapestnice, dečki pa so se v bratovi sobi igrali z avtomobili, v dnevni sobi pa so zlagali lego kocke. Kdor je med igro postal lačen, sta jim mami in oči spekla hobotnice iz hrenovk in postregla z žemljicami, ki jih je spekla mamica sosedovih deklic, ki sta moji dobri prijateljici. Čas je hitro minil in starši so mnogo prekmalu prišli po moje sošolke in sošolce. Imeli smo se odlično in komaj čakam svoj naslednji rojstni dan.
Inana Horvat, 2. B
Najpomembnejši islamski praznik je bajram. To sta ramazanski bajram in kurban bajram. Ramazan je mesec posta. Ramazanski bajram se praznuje po postu. Kurban bajram se praznuje 70 dni po ramazanskem bajramu. V tem času muslimani hodijo na Hadž v Saudsko Arabijo - v Meko.
Adrian Rustemi, 2. B
IZLET NA ŠMARNO GORO
V soboto smo šli na Šmarno goro. Peljali smo se eno uro. Tam so nas čakali prijatelji. Odpravili smo se peš na vrh. Trajalo je eno uro. Pet minut pod vrhom je bil zvon, na katerega smo lahko pozvonili. Ko smo prišli, sva z bratom jedla zelje, žgance in klobaso. Ko smo prišli v dolino, smo odšli še k prijateljem na obisk.
Lana Traven, 2. B
Moja mami je obiskovala osnovno šolo Bršljin. Bila je v c razredu, skupaj z 28 učenci. Učilnica 1. C razreda je bila v kletnih prostorih. Njena torba je bila oranžna in rjava. Učiteljici je bilo ime Meta. Imela je črne lase in je bila zelo stroga. Mamin najljubši predmet je bilo spoznavanje narave in družbe.
Ela Zobarič, 2. B
Zajček res me rad grizlja, konjiček z mano se sladka.
(korenček)
Ko listi v gozdu zelenijo in ptički na drevju žvrgolijo, ko zvonček ob potoku kima, ali se nam bliža zima?
(pomlad)
Oranžna sem lepotica, okrogla kot prava žogica, vitaminov polna, da Brina ni nikoli bolna.
(pomaranča)
Kadar elektrike ni in samo temo vidijo oči, jaz takrat pomagam ti.
Z vžigalico me prebudiš, plamen na meni narediš in hitro spet vse svetlo vidiš.
(sveča)
Na zidu belem tam visim in sobo vsako lepo naredim.
Če na žebljiček obesiš me, vsak dan razveseljujem te.
(slika)
Brina Goleš, 2. B
Z ladjo smo se odpeljali na otoke, ki se imenujejo Brioni. Na Brionih smo šli na vlakec. Z vlakcem smo se odpeljali na safari. Tam smo videli zebre, koze, ovne, krave, slona, konje, pava in kakaduja. Imeli smo se lepo.
Zarja Štraus, 2. B
MOJE POČITNICE
Sončnega dne smo se s sosedi odpravili v Čateške toplice. Plačali smo vstopnino in odšli dogodivščinam naproti. V bazenu z valovi me je zalil visok val. Bilo mi je všeč. Bil sem na visokem toboganu. Ko sem pogledal dol, me je postalo strah. Vseeno sem se spustil. Ni bilo tako strašno, kot sem mislil. Po kopanju smo šli na sladoled. Bili smo že utrujeni, saj je bila ura osem. Šli smo domov. Želim si, da bomo šli tudi naslednje leto v Čateške toplice.
David Smuk, 2. B
PRI NAS PA BEREMO
IZLET V GOLOBINJEKJE MOJ PRAZNIK
Ko pridem v Golobinjek, sem zelo vesel in srečen. Tam imam svoje tri kokoši. Ime jim je: Sivka, Bela in Rjavka. Ko pridem do kokošnjaka, ki mi ga je naredil moj ati, me vedno lepo pozdravijo s svojim kokodakanjem - ko, kooo, ko. Tam mimo pride tudi mucka, ki se vedno privije k meni in me zaprosi za hrano. Zelo rad skrbim za moje kokoši, jih nahranim, čistim kokošnjak in jih tudi malo pocrkljam. Zelo rad se igram z mojo Rjavko, ki se pusti božati. Moj največji praznik je bil, ko je kokoš znesla prvo jajce. Bilo je majhno in toplo. V Golobinjeku se zelo dobro počutim in veselo upam, da bom spomladi dobil pritlikave kozice.
— - A. A A K
SNEŽINKA MARINKA
Snežinka Marinka ima sestrico Bilo, so otroci pozimi naj lepše darilo.
Rajajo, plešejo in se vrtijo,
dokler na zemljo se ne spustijo.
Pri nas doma vsi radi beremo, najraje pa jaz in moja mami. Skupaj sediva v dnevni sobi in bereva različne knjige. Mami rada bere romantične zgodbe, jaz pa imam rada pravljice. Včasih se nama pri branju pridružita tudi očka in Tim.
Zoya Aleksandra Bracovič, 2. B
Urban Košir, 2. B
Snežinka Marinka
pa si najbolj želi, da se na Tejinem nosku stopi.
Ema Ambrožič, 2. B
MOJ NOVI DOM
Letos smo se preselili v svojo hišo. Kupili smo jo na vasi. Tam imam veliko prostora za igro. Najraje se vozim s kolesom. Včasih se ustavim pri sosedu Gašperju. On ima tri leta. Vsi naši sosedje imajo velike kmetije. V hlevih imajo krave, konje, prašičke in koze. Po dvoriščih tekajo kokoši, race ter muce. Všeč so mi traktorji. Zvečer se igram z lego kockami. V svojem domu sem srečen.
David Milutinovič, 2. B
DOBIL SEM BRATRANCA
KROMPIRJEVE POČITNICE
Bilo je poletje. Šolske počitnice so se pravkar začele. Odpravljali smo se na morje. Mami mi je povedala, da Nina ne bo imela več trebuha, ko se vrnemo z morja. Dojenček nas bo že čakal. Pa ni bilo tako. Čakal sem še ves teden, ko je nekega dne stric Matjaž sporočil, da se je rodil Lars. Bil sem zelo vesel. Že naslednji dan sva šla z mamico v porodnišnico. Lars je ves čas spal in bilje zelo majhen. Nina je povedala, da jo je Lars pokakal, ko ga je previjala. To mi je bilo zelo smešno. Zdaj je Lars star že pet mesecev. Veliko se smeje in gleda, kako se igrava z njegovo sestrico Niki. Včasih vzame moj prst in si ga da v usta. Verjetno misli, da je to njegova duda. Za Larsa že pridno zbiram svoje igračke, kijih več ne potrebujem. Ko bo zrasel, mu jih bom podaril, da se bova skupaj igrala. Komaj čakam.
Maks Lipej, 2. B
SILVESTROVANJE
Zadnji večer v letu imenujemo Silvestrovo, od tod ime zabavam ob zaključku leta - silvestrovanje. Silvestrske zabave lahko prirejamo doma z družinskimi člani, starši silvestrujejo s sodelavci iz službe ali pa s poslovnimi partnerji. Na takih zabavah ponavadi ne manjka hrane in pijače, pa tudi za glasbo je poskrbljeno. Zabava traja vse do jutranjih ur, oblečeni smo v praznična oblačila in čevlje za ples. Ob polnoči pride novo leto, zaželimo si veliko sreče, zdravja in vse dobro v prihajajočem letu. Ponavadi nazdravimo s penečo pijačo, šampanjcem.
Ema Novak, 2. B
Krompirjeve počitnice sem preživel zelo lepo. Z bratom Mihom in mamico smo odšli najprej na rojstni dan k sosedu Robiju. Tam je doma tudi moj prijatelj Teo Tim. Teo Tim hodi v prvi razred. Igrala sva se z lego kockami. Naslednji dan smo praznovali sestričnino diplomo in to je bila fina zabava. Njen brat Klemen me je naučil igrati poker. Nato seje igral z menoj.
Med počitnicami se obiskal staro mamo Mileno in ateta Lojza. Pri njiju doma sta tudi moja bratranca Rok in Jan in imata vsak svoj prenosni računalnik, na katerega sem tudi jaz lahko igral igrice.
Z očijem in bratom pa smo šli tudi v kino gledat Tin-tina. Super film. Proti koncu počitnic smo odšli še v Šmarješke toplice, kjer sem se namakal v džakuziju in plaval ter skakal v notranjem in zunanjem bazenu. Po kopanju pa smo se odpravili še na pico, ki pa sploh ni bila dobra.
Skratka, počitnice so minile prehitro.
Jaka Mohar, 2. C
ZIMA
PRIDNI JAKOB
ZIMA JE PRIŠLA IN NAM PRINESLA SNEG. OTROCI SO SE GA RAZVESELILI. OBULI SO SE IN DELALI SNEŽAKE. OTROKE JE ZEBLO IN SO ŠLI NA TOPLO. TUDI ŽIVALI SO ŽE PRIPRAVLJENE NA ZIMO. NEKATERIM SE JE POSVETLILA DLAKA, DRUGE PA SO ZASPALE.
VSI SE ŽE VESELIJO BOŽIČKA. ZA BOŽIČ SE VSI IMAJO LEPO.
AMIKA ZOJA JELIČ, 2. C
MOJA PAPIGA
Živijo. Jaz sem Aleksander. Imam ptička Jakata. Z njim se rad igram. To je najbolj govoreča papiga. Živi v Afriki. Izvalil se je 3. 5. 2011. Rad je banano in granatno jabolko in še veliko sadja. Je tudi veliko zelenjave. Ne sme jesti hrušk, ker ga potem napihuje in lahko umre. Živi lahko do šestdeset let. Naš ptiček je igriv in ko bo velik, se bo rad igral.
*


neIa.m ’
JAZ-DOJENČEK
Rodil sem se v Ljubljani 17. 9. 2004 ob 18.23 uri. Mamica je takoj poklicala babico, oči pa staro mamo. Povedala sta, da sta dobila Aleksandra. Popoldne sem dobil že prvi obisk sestrice Veronike, dedija, babi in stare mame ter tete Cvetke.
Aleksander Avbar, 2. C
JAKOB SE ZJUTRAJ ZBUDI IN STEČE V KUHINJO. OČKU POMAGA PRIPRAVITI ZAJTRK IN SKUPAJ POJESTA. KO SE VRNE IZ VRTCA, SE PREOBLEČE. OČKU POMAGA SKUHATI KOSILO. SKUPAJ TUDIPOSPRAVITAINPOMIJETA POSODO. JAKOB JE ZDAJ PROST. OB SREDAH IN PETKIH TRENIRA ATLETIKO. KO OČKA PRIDE PONJ, MU POMAGA PRIPRAVITI VEČERJO. KO POSPRAVITA, SE GRE JAKOB UMIT IN ODDIDE SPAT. TO JE ZGODBA O PRIDNEM JAKOBU.
Petra Vrbinc, 2. C
NAŠA VINSKA TRTA
Ko je pomlad, obrežemo vinsko trto. Poleti jo škropimo proti boleznim. V jeseni je trgatev. Oči povabi na trgatev prijatelje. Trgači obirajo grozdje. Jaz nosim brento. Pomagam pri mlinu. Zmleto grozdje pada v kad. Nekaj grozdja takoj stisnemo v mošt. Na koncu pomijemo posodo in mlin. Babi in mami pripravita obilno malico, likof.
Jan Kastelec, 2. c
Aleksander Avbar, 2. C
JESENSKI DAN
Nekega jesenskega dne sva šli z mamico na sprehod. Opazovali sva naravo. Kako se. je spremenila? Kam je šlo poletje? V potoku Težka voda sem si osvežila roke. Voda ni bila nič kaj prijetno topla. Hitro sem si jih pogrela.
Odšli sva naprej in gledali živobarvne liste, kako padajo z dreves. Tudi sonce je začelo počasi zahajati, zato sva se odpravili domov.
Resje. Jesen je prišla. Pozdravljena, jesen!
Manca Kotnik, 2. C
Moje sobote
Vsako soboto, ko vstanem, komaj čakam, da me mami odpelje v Ceščo vas. Tam že dve leti obiskujem jahalno šolo. Jaham kobilo Luno. Zelo rada jo imam in ona tudi mene. Zaradi tega tudi moje jahanje postaja boljše in boljše. Moje sobote tako ne minejo brez krtače, ki nežno masira hrbet konjev.
Konji so zares čudovite živali.
Klara Ostojič, 2. C
ŽELVA ZA ROJSTNI DAN
Želve imam zelo rada. Zato sem si za svoj sedmi rojstni dan zaželela grško želvo.
Čakala sem in čakala in res dobila
ŠIVANJE
DOMA IMAMO ŠIVALNI STROJ. VPRAŠAL SEM MAMICO, ČE SE LAHKO NAUČIM ŠIVATI. REKLA JE, DA LAHKO. MAMI MI JE VKLJUČILA ŠIVALNI STROJ IN MI DALA BLAGO. NOGO SEM POSTAVIL NA PEDAL IN STROJ JE ZAČEL ŠIVATI. ŠIVAL SEM ZELO POČASI. POSKUSIL SEM OBLIKOVATI HIŠICO. POTEM SEM SI NA BLAGO S FLOMASTROM NARISAL HIŠKO, DREVO IN LETALO. PO TEH ČRTAH SEM NATO ŠIVAL. NAŠITI DIMNIK JE BIL LEPŠI, KOT JE BIL NARISAN.
MAMICA ME JE POHVALILA, DA SE ZELO NATANČEN.
MAKS MLAKAR, 2. C
tistega rojstnodnevnega jutra želvo. Želvica je še zelo majhna, zato ji še ne moremo določiti spola. Uredili smo ji lep terarij, v katerem se ima zelo lepo. V njem ima votlinico, v kateri spi, in bazenček, v katerem se namaka.
Svojo želvico imam zelo rada in uživam, ko jo gledam, kako se sprehaja po terariju.
LOV NA RAKOVICE
MOJI PRIJATELJI
Letos poleti sem bila na morju v Savudriji. Tam je bila tudi sestrična Pia. Takoj po zajtrku sva se odpravili na plažo. S seboj sva odnesli mreži za lovljenje rakovic, masko in kanglico. Bili sva pripravljeni na lov.
Sprva so se nama rakovice spretno izmikale, a po nekaj dneh sva postali že zelo vešči in so rakovice ena za drugo padale v najini mreži. Ob tem se je zabavala tudi sestrica Lina, ki je poskrbela, da rakovice niso zbežale.
Najin ulov je privabil še druge otroke, ki so se pridružili iskanju rakovic. Ulovili smo tudi nekaj morskih mačk in nabrali nekaj školjk. Ker imava radi živali, sva na koncu dneva rakovice in ribice spustili v morje. Drugo jutro se je lov znova začel.
To so bile zelo lepe počitnice.
Olja Zupančič, 2. C
MOJI PRIJATELJI SO VSI TISTI, KI ME IMAJO RADI. MOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJA STA MANCA IN LUKA. VSI TRIJE SE RADI SKUPAJ IGRAMO. RADA SE IGRAM TUDI Z LANO IN JANOM. VSI SMO SOŠOLCI IN IMAMO PRIJAZNO UČITELJICO. PRI MOJIH SOŠOLCIH PA MI JE NAJBOLJ VŠEČ, DA SE MED SEBOJ POZNAJO TUDI STARŠI. LEPO MI JE, KADAR IMAM VELIKO PRIJATELJEV.
Petra Vrbinc, 2. C
NAJ SE PREDSTAVIM
MOJ SREČNI DAN
Spet prišel je dan, že težko pričakovan, vesel in razigran.
S prijatelji se veselim, saj z njimi se lovim, slastno torto jim podelim.
Na torti ena svečka več gori, ko jo upihnem, torto jemo vsi. So prijatelji prinesli mi darila, ki sem se jih zelo razveselila.
JAZ SEM JAN KASTELEC. HODIM V DRUGI RAZRED. IMAM MAMICO, OČIJA IN SESTRICO ANO. MOJA MAMICA IMA V TREBUŠČKU DOJENČKA.
IMAM BABICO IN DEDI J A, S KATERIMA SKUPAJ ŽIVIMO V HIŠI NA GRMU.
HODIM NA LIKOVNI IN LEGO KROŽEK, GIMNASTIKO IN VEROUK. IGRAM SE S SESTRICO, SABLJAM SE S PALICAMI, Z OČIJEM BOVA NAREDILA ŠE LESENO SEKIRO.
SEM SLADKORNI BOLNIK.
JAN KASTELEC, 2. C
Polona Moretti, 3. A
POHOD NA GORJANCE
MOJE POTOVANJE
V	četrtek, 8. septembra 2011, smo se tretješolci odpravili na malo daljši, zahtevnejši pohod na Gorjance. Z avtobusom smo se odpeljali do vasi Gabrje. Tu smo oprtali nahrbtnike in krenili proti »Gospodični«.
V	lepem vremenu in v čudoviti naravi vzpon ni bil preveč naporen. Sledili smo markacijam, opazovali življenje okoli nas in ob lahkotnih pogovorih hitro prispeli do cilja. Do »Gospodične« smo potrebovali le uro in pet minut. Pred domom smo se okrepčali s čajem in sladoledom ter uživali v čudovitem razgledu. Nekateri so bili tu prvič, drugi se z veseljem vračamo. Dan nam bo vsem ostal v lepem spominu.
Zdenka Mahnič
ZMAGA
Nekoč sem odpotoval v nenavadno mesto. Mesto zmajev. Tu sem spoznal, da moč ni vse.
Naj vam povem zgodbo.
Z dvema zmajema, Žrelom in Ognjenikom, smo šli na loterijo izpolnit kartonček. Vsi skupaj smo dobili glavno nagrado. Žrelo in Ognjenik sta se stepla do smrti zaradi pohlepa in meni je ostala glavna nagrada.
Jaka Berk, 3. B
Prejšnji teden se mi je zgodilo nekaj neverjetnega. Ko sem se igrala z Janjo, me je babica poklicala na piškote. Ko sem prišla, nisem nikjer našla piškotov. Z Janjo sva se odločili, da greva na lov za ukradenimi piškoti. Dogovorili sva se, da poiščeva čarovnika, ki uresničuje želje. Pet kilometrov stran je sedela muca Liza. Ko sva ji povedali svojo zgodbo, je rekla, da gre z nama, saj si želi, da bi jo čarovnik začaral, da bi bila še lepša. Potem smo našli še hrčka, ki si je želel pameti. Tudi on je šel z nami. Po dolgi uri hoje smo čarovnika našli. Povedal nam je, da zna čarati le Koromandili. In lahko nas le pelje tja. »Ojoj !«sem pomislila. Spomnila sem se, da je pred nami stal kralj Tuko, njegov lastnik, ko smo prispeli. Stekli smo k njemu, a je svojim stražarjem ukazal, naj nas dajo v zapor. Ko smo mu razložili, kaj želimo, nas je izpustil. In tudi on nam je povedal svojo zgodbo ter nas celo povabil, da se mu pridružimo pri kraljevanju. Ampak nismo hoteli. Stari čarovnik nam je pričaral, kar smo želeli, in vsi smo se odpravili domov. Vendar je tu tičala težava. Kako priti nazaj? Nihče ni vedel. Vsi smo se jezili na čarovnika. Toda kralj se je spomnil na staro vilo. Ta nam je pomagala vrniti se nazaj domov.
Nina Knoll, 3. B
MOJA DRUŽINA
KRITINI IN NOVI PRIJATELJ
Nekoč je živel krt Tini, ki ni imel prijateljev. Nekega dne seje odločil, da gre v svet poiskat prijatelje. Na poti je ležal hlod. Tini je razmišljal in se domislil:	»Luknjo bom
skopal!« In je začel kopati. Ko je bil na drugi strani hloda, je šel naprej. Srečal je medveda, ki se je zapletel med veje. Takrat je bila za Tinija prava priložnost, da se izkaže. Hitro je začel vleči vrv in uspelo mu je. V zahvalo za pomoč ga je medved povabil v svoj brlog. V brlogu se je usedel na sod. Medved mu je ponudil sladoled, med, grozd, želod in kost. Postala sta prijatelja. Odločila sta se, da gresta skupaj do gradu. Ko sta hodila skozi gozd, sta videla veliko regratovih lučk in gada, ki je ležal v praproti. Ko sta hodila po potki ob potočku, je Tini medvedu s prstom pokazal laboda. Labod je v potočku lovil ribice. Ob gradu je bila veselica gozdnih živali. Veselili so se pozno v noč.
Janja Omerzel, 3. B
Moja družina šteje 5 članov. Kmalu nas bo 6, ker bo mami rodila dojenčka. Ne vemo, kaj bo. Punčka ali fantek. Atiju je ime Janez, mami pa Saša. Imam eno sestrico Božo in bratca z imenom Blaž. Ati je po poklicu kamionar, mami pa mu pošilja fakse, kje mora raztovoriti in natovoriti robo. Imamo lep, črn kamion Premium. Midva z atikom mu praviva Premi. Ati in mami sta zelo potrpežljiva. Ati mi poleti na vožnji kupi veliko sladoledov, v drugih časih pa veliko vreč bonbonov.
Janko Haj singer, 3. B
KROKIPRIZOBOZDRAVNIKU
Kroki je majhen zmajček. Izpadli so mu že 4 mlečni zobki. Ravno danes pri kosilu, ko je jedel kamenje, ga je nekaj zabolelo v ustih. Kroki je stopil pred ogledalo in opazil je, da se mu maje zobek, vendar ne mlečni, ampak stalni. Kroki je otrpnil in v naslednji minuti je bil oblečen in obut. Vzel je še izkaznico in se sprehodil do zobozdravnika. Tam mu je zobozdravnik popravil zob in ko je prišel domov, je opazil, da se mu ponovno maje zob. A tokrat mlečni. Zvečer gaje dal pod blazino in sladko zaspal.
Zjutraj je pogledal pod blazino in našel dva evra. Takoj je smuknil s postelje, se oblekel in šel v knjigarno. Kupil si je knjigo Uspavanke za zmajčke in zvečer je še bolj sladko zaspal.
Nina Knoll, 3. B
TIN,luA_
OČKOVE RIBICE
MOJ PRAZNIK
Zame je najlepši praznik rojstni dan. Praznujem ga 5. septembra. Praznovanje imamo ponavadi doma. Vedno obesimo balone. Oči vedno speče pico. Včasih pa za posladek naredi še torto. Sošolce na praznovanje povabim z vabili, ki jih naredim sam. S prijatelji Rokom, Nelom, Andražem, Enejem in Juretom igramo nogomet. Drugo leto bom rojstni dan praznoval na OŠ Drska.
Peter Smolič, 3. C
Moj ati ima morski akvarij. V njem živijo ribe rumeni kirurg, modri kirurg, dva klovna, babica in kraljički. V njem živijo tudi korale in morski jež, pa tudi rakovice in morske zvezde. Korale so živo pisanih barv. Da lahko ribe in živali živijo, mora biti voda v akvariju topla med 25 in 28 stopinj Celzija. Ribe se prehranjujejo z zmrznjenimi rakci in suholistnato hrano. Korale pa lahko živijo, če so osvetljene z UV svetlobo. Naravno okolje naših koral in ribic je Rdeče morje.
Maj Gros, 3. B
MOJ HRČEK
Imam hrčka. Ime mu je Hrko. Živi v kletki v dnevni sobi. Je solato, hrano za hrčka, včasih pa mu dam tudi salamo. Hrček je nočna žival, zato podnevi spi, ponoči pa nori po ceveh od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Neutrudno vrti kolo in brska po papirju. To se še posebej sliši ponoči, ko je tema in tišina. Mačka pogosto sedi pri kletki in najbrž razmišlja o slastni večerji. Zgodilo se je že, da sem pozabil zapreti vratca. Kar naenkrat zaslišim krik mami: »Miš se sprehaja! Rok, spet nisi zaprl vratc.« Hrčka kmalu ujamemo in spet je vse po starem.
Rok Zaman, 3. C
PIKAPOLONICA
Pikapolonica ima rdeč hrbet s črnimi pikami. Ko sem bila na vrtu, sem pela. Priletelo je veliko pikapolonic. Mislim, da imajo rade glasbo. Včasih katero ujamem. Dam jo na dlan in jo opazujem, ko se premika po roki. Ko me razišče, odleti. Rada imam pikapolonice.
Kristina Željko, 3. C
SVETI MIKLAVŽ
NOVOLETNI PRAZNIKI V RUSIJI
BOŽIC V STARIH ČASIH
Včasih je bil božič za otroke naj lepši čas v letu. Zgodaj popoldne so se otroci polni radosti in veselja odpravili s sanmi v gozd po smrečico. Snega je bilo zelo veliko, skoraj do kolen, zato so hodili kar dolgo časa. Mati je doma pripravljala božično večerjo in od tega nista smela manjkati domač kruh in potica. Oče pa je poskrbel za živino in hlev, daje bilo vse urejeno in počiščeno. Tudi v hiši je moralo biti vse na svojem mestu in lepo pospravljeno. Ko so otroci prišli domov s smrečico, so bili prezebli, zato jim je mati prinesla toplega mleka na krušno peč, da so se pogreli. Čez čas se je vsa družina odpravila postavljat smrekico in jaslice. Mati je imela skrbno spravljene figurice za jaslice na varnem, da se ne bi razbile, saj so bile zelo dragocene. Smrečica in jaslice so vedno stale v kotu pod križem. Oče je v roke vzel kadilo in vsa družina je hodila po hiši in molila ter s kadilom blagoslovila prostore. Nazadnje so se odpravili v hlev in tudi tam blagoslovili s kadilom živino. Sledila je božična večerja in za mizo se je zbrala vsa družina. Po večerji so se odpravili s prižganimi baklami k maši. Pri maši so peli znano pesem Sveta noč. Domov so se odpravili z neko toplino v srcu, saj se je na ta dan rodil Jezušček.
Klara Tekavec, 4. A
Miklavž je dobri sveti mož, sveti Nikolaj je bil nekoč.
Miklavž prihaja, nekaj godrnja, angelčke priganja k delu, kar se da.
Angeli hitijo in pridno delajo, zbirajo darila in jih zavijajo.
V veliki krušni peči piškote pečejo, rožiče, jabolka, orehe v škatle mečejo.
Skrivnosten bo ostal spomin na noč, ko obiskal nas je Miklavž in nam darila v košaro dal.
Zjutraj vsi veseli smo h košaram prihiteli in od veselja ponoreli.
Miklavževka Veronika Avbar , 4. A

Živjo, prijatelji! Prišel je čas zime. Hitro se oblecite v kombinezone in bunde, nadenite si tople kape, šale, rokavice in obujte si tople snežke. Stecite v beli svet, se uležite na belo ogrinjalo, ki pokriva zvončke, in nama prisluhnite.
Zimski prazniki se v Rusiji pričnejo z novim letom. Zadnje dni decembra v šolah in vrtcih organizirajo veselo rajanje okrog velike jelke, ki jo ponavadi postavijo v šolskih dvoranah in telovadnicah. Otroci se našemijo podobno kot pri nas za pusta. Plešejo in pojejo novoletne pesmi in čakajo na Dedka Mraza. Dedek Mraz pride s svojo vnukinjo »Sneguročko«. Ruski Dedek Mraz je podoben našemu Božičku. Ima belo brado, nosi rdečo kapo, rdeč plašč in je obut v »valenke«. »Sneguročka« je lepo, nasmejano dekle z dolgo kito, oblečena je v svetlo moder krznen plašč in bele škornje. Vsako leto prinašata s seboj veliko daril. Otroci soju zelo veseli, vendar daril ne dobijo takoj. Vsak otrok mora zapeti pesem, zaplesati ples ali recitirati. Pa da ne pozabiva, novoletne počitnice pri otrocih se začnejo z novim letom in končajo z božičem, ki je v Rusiji sedmega januarja.
Otroci, poglejte to! Prvi zvončki prihajajo na plan. Hitro stecite domov, da vas mame ne bodo iskale! Angelina, ali greva tudi midve domov?
Ekaterina Petrovič, 4. A
Angelina Petrovič, 1. C
LUČKE V SNEGU
December je čas praznovanj in obdarovanj. En za drugim prihajajo: Miklavž, božič in Silvestrovo. V moji družini praznujemo vse te praznike. Moj najljubši dan v letu je božični večer. Praznujemo ga v spomin na Jezusovo rojstvo. Ker Jezus predstavlja dobroto in ljubezen, se mi za ta praznik obdarujemo. Ker se imamo radi, se na božični večer zbere vsa družina. Moja dva brata prideta iz Ljubljane. Takrat sem zelo vesela, saj ju drugače komaj kaj vidim. Očka in bratje gredo na podstrešje po smrekico in gromozansko škatlo z božičnimi okraski. Ko zagledam škatlo, komaj čakam, da jo odprem. Medtem ko se postavlja smrečica, mamici pomagam okrasiti in pripraviti mizo za božično večerjo. Prižgemo svečke in dišečo svetilko. Z bratoma krasimo božično drevo, očka napelje lučke na balkonsko ograjo in okoli okna. Na vhodna vrata obesimo venček z zvončki in zlato pentljo. Vse diši po cimetu. Ko je božično drevo okrašeno, pod njega postavimo jaslice. Zelo rada to počnem sama, še posebej rada postavljam keramične figurice. Medtem ko ostali člani krasimo smrečico, mami naredi večerjo. Nato ji pomagam narediti kakšno pecivo za sladico. Najlepši trenutek božičnega večera je, ko ati prižge lučke. Naenkrat se v soju lučk pisana smrekica zasmeje. Balkon in okna pa zažare v temi. Upam, da bodo na božični večer te lučke zasvetile v snegu.
Na božični večer poslušamo veliko božičnih pesmi. Zraven si še malo zapojemo. Vsi me radi poslušajo, ko igram na flavto. Oblečena sem v angelčka. Ko smo že rahlo utrujeni, se zavalimo na kavč in si ogledamo kakšen božični film. Preden gremo spat, božičku nastavimo piškote in kozarec mleka. Vsi utrujeni se spravimo v postelje v upanju, da bo naslednje jutro pod smrečico polno daril. Na božično jutro se vsi zbudimo in pohitimo k smrečici. Z objemi si voščimo vesel božič. Tudi vam želim srečen božič.
Tyshea Anai Drab, 4. A
OBISKAL ME JE MIKLAVŽ
Miklavžev praznik mi je všeč zato, ker je Miklavž skromen mož in prinaša sladkarije. Rada ga imam, ker sem sladkosneda. Vsako leto komaj čakam na ta praznik, ker je Miklavž prvi dobri mož, ki nas obišče v decembru. Ko ga pričakujem, mu zvečer pripravim malico zato, da mu pokažem, da sem ga vesela. Babica mi je povedala, da so tudi včasih podobno praznovali Miklavžev dan. Babi mu je napisala v pismu, da si želi čokolado in piškote. V tistih časih je nosil samo Miklavž, zato se ga je še posebej veselila.
Mia Frantar, 4. A
OTROCI POMAGAMO OTROKOM
Živjo, sem Veronika Avbar. Obiskujem 4. a razred. V lanskem šolskem letu sem sodelovalananatečajuOTROCI POMAGAJO OTROKOM -NAJDI PROSTOVOLJCA y SEBI, ki ga je organizirala OS Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi pri Škofji Loki v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije. Učiteljica Irena Strasbergar mi je sporočila, da sem zmagala na natečaju in mi izročila vabila za obisk prireditve, na kateri so podelili nagrade. Novice sem bila zelo, zelo vesela. S svojo družino sem se tako v soboto, 12. 11.2011, odpravila na OŠ Ivana Tavčarja na podelitev priznanj in nagrad. Na podelitvi so povedali, da je na natečaju sodelovalo 758 likovnih izdelkov iz 60 šol, zato sem bila ob svojem zmagoslavju še toliko bolj vesela, da je prav moja risba prepričala komisijo. Po kratkem kulturnem programu je bila na vrsti podelitev priznanj in nagrad. Ko sem na odru zaslišala svoje ime, sem bila zelo vesela in ponosna nase in na svojo mentorico Ireno Strasbergar, brez katere mi ne bi nikoli uspelo. Vas zanima, kakšna je bila nagrada? Zelo zanimiva in mikavna, za kar se splača potruditi. Glavna nagrada je namreč bila vikend paket na Debelem rtiču in to za celo družino. Na koncu je sledila še pogostitev in razstava nagrajenih izdelkov. Ko smo se nasladkali in si ogledali razstavo, smo se počasi odpravili domov. V ponedeljek
sva skupaj z mentorico Ireno odšli do ravnateljice šole, ki me je še posebej pohvalila in mi izročila še sladko čokolado.
Veronika Avbar, 4. a
KAKO JE BABI PRAZNOVALA BOŽIČ
Ko je bila moja babi še otrok, je praznovala božič pri stari mami v vasi Zalog. Odrasli so prinesli veliko smreko iz svojega gozda. Skupaj so jo okrasili s piškoti. Sama je splezala po stolu do vrha in jo okrasila s kovinsko zvezdo. Smreka se ji je zdela čarobna. Stara mama je pripravila svečano večerjo. Ves večer so se veselili in peli božične pesmi. Prišli so tudi sosedje. Ko se je bližala polnoč, so moški prižgali bakle in vsi so odšli po zasneženi poti k polnočnici v sosednjo vas. Babici se je zdela ta pot pravljična. Mesečina se je kristalno svetlikala na snegu, mesec jih je spremljal, svetloba bakel pa jim je nežno kazala smer. Cerkev je bila lepo razsvetljena, najlepše pa so bile jaslice. Vso polnočnico je zamaknjeno strmela v hlevček s sveto družino.
Pot nazaj domov je bila težja. Ponoči je sanjala, kako lepo je bilo.
Zala Kotar, 4. A
BOŽIČEK
Božičku se danes zelo mudi, ves čas po dimnikih hiti.
Lahko bi si mislil, daje dimnikar, a to ni tako vsakdanja stvar.
V dimnike nekaj tlači, kot da jih krtači.
Ko to stori, s sanmi odleti. Zjutraj se otroci zbudijo in se daril razveselijo.
To je veseli dan, ki se mu reče božični dan.
Pia Špan Zupančič, 4. A
OHRANJAMO STARE OBIČAJE
Všeč so mi vsi prazniki, ki so v mesecu decembru. Pri nas začnemo že z Miklavžem. Nekaj dni pred Miklavžem s sestrico Eriko napiševa pismo zanj. Nato ga skrbno obteživa in postaviva na okensko polico. Ko pismo izgine, se za naju pričnejo pričakovanja. Veliko se pogovarjava, upava in želiva, da se nama uresniči vsaj ena želja. Vedno naju ta stari in skromni mož lepo obdari. S tem pa ni konec veselja. Zelo blizu je božič. Dan se začne praznično. Mami cel dan pospravlja, peče in pripravlja odlično večerjo. Z Eriko lepo pogrneva mizo in pripraviva lep pogrinjek. Po večerji si z družino ogledamo kakšen lep prazničen film. Nato mami vsako leto trosi »picke«. V košarici ima bonbone, lešnike, orehe, mandarine in jih trosi po tleh. Mi pa se borimo, da naberemo čim več. Ta običaj ohranja, odkar je bila majhna. Prijetno utrujeni greva z Eriko spat.
Ponoči se oglasi pri nas Božiček in pusti pod okrašeno smrekico lepa darila.
Najbolj se veselim novega leta. Zelo lepo mi je bilo lansko praznovanje, saj smo ga praznovali s sosedi. Starši so se dogovorili o poteku, jaz pa sem prav nestrpno pričakovala uro odhoda. Mamica je skrbno pripravila košaro z mesnimi in sladkimi dobrotami. V njej so bile vse najboljše in najokusnejše praznične jedi. Ko se je znočilo, smo odšli k sosedovim. Skupaj so starši pripravili obilno in okusno večerjo. Po večerji so se starši zabavali ob pripovedovanju zgodb iz otroštva. Otroci smo se igrali z družabnimi igrami. Pravo veselje se je začelo ob 23. uri, ko so začele prav pogosto nad nami letati pisane rakete. Vsi smo se veselili vsake, ki je spustila mavrične barve prav v bližini nas. Ob polnoči smo si zaželeli srečo, zdravje in uspehe. Veselo smo prepevali praznične pesmi.
Se danes se rada spominjam tega dne in si tiho želim, da bi nam starši tudi to leto naredili nepozabno silvestrovanje.
Natalija Abolnar, 4. A
MOJE KRUMPEKOVE POČITNICE
Letošnje krompirjeve počitnice sem s svojo družino preživela v Termah Banovci. Terme Banovci so se v tem času prelevile v pravo čarovniško deželo - Krumpekovo deželo. Že ob prihodu na recepcijo so nas otroke obdarili s krumpekovo majico in rdečo kapo z belimi pikami ter animacijskim programom krumpastičnih dogodivščin. Naprej smo veliki in mali Krumpeki ob pomoči ata Krumpa in mame Samante naredili opazovalno postajo. Postavili smo jo na streho hotela, da bi takoj opazila, ali v Krumpekovo deželo prihajata čarovnica Hedvika in čarovnik Barbamel. Nato si je vsak Krumpek naredil svoj lampijon. Za lampijon smo potrebovali steklen kozarec za vlaganje, tempera barvice, čopič in žico. Vsak je na svoj kozarec narisal, kar je želel, ata Krump pa je iz žice naredil ročko za lampijon. Ko se je zvečerilo, smo Krumpeki z ata Krumpom na čelu odšli v gozd iskat čudežno rožo. Ata Krump nam je povedal, da čudežna roža cveti samo ponoči in da jo potrebujemo za izdelavo čudežnega napoja za našega čarovniškega sovražnika Barbamela. Ko smo našli cvetočo rožo, smo jo previdno odkopali, posadili v cvetlični lonček in previdno odnesli v hotel. Med potjo smo zaslišali strašen jok. Pod drevesom v temni noči smo zagledali deklico, ki se je izgubila v temnem gozdu. Bila je Krumpeta. Skupaj z nami je odšla v hotel, kjer smo ji pri kaminu naredili mehko posteljo. Naslednji dan smo Krumpeki s Krumpeto pekli piškote, da bi preizkusili, ali je začarana pomočnica Barbamela ali pravi Krumpek. Ko so bili piškoti pečeni, smo odšli na piknik, kjer smo razkrinkali Krumpeto. Ko smo
pojedli piškote, smo se šli igrat z žogo. Žoga je nenadoma odletela v grmovje in Krumpeta je stekla po žogo. Namesto žoge je Krumpeta iz grmovja prinesla kristalno kroglo, s katero se je pogovarjala z Barbamelom in izpolnjevala njegove ukaze. Uničila nam je tudi našo čudežno rožo in prepričani smo bili, da je Krumpeta Barbamelova pomočnica. Krumpeta je priznala, da jo je Barbamel začaral in da je njegova pomočnica, zato nam je obljubila, da nas bo naučila Krumpekov ples, ki začara Barbamela, in nas odpeljala na Barbamelov grad. Tako smo veliki in mali Krumpeki s tremi avtobusi odkrumpali na Barbamelov grad. V parku pred gradom namje Barbamel nastavil past tako, da nas je ovite v mrežo odpeljal v svoj grad, kjer nam je pripravil ognjeni ples, za starše pa so čarovnice skuhale čaj in kuhano vino ter spekle kostanj. Po končanem plesu je Barbamel ugrabil Krumpeto. Ker je Krumpeta na ves glas ki icala na pomoč, smo vsi Krumpeki zaplesali krumpekov ples, s katerim smo uspavali Barbamela. Moč Barbamela se je skrivala v Knjigi urokov. Brez te knjige je bil Barbamel nemočen, zato smo se Krumpeki razpršili po celem gradu, da bi čimprej našli skrinjo s Knjigo urokov. Ko smo skrinjo našli, smo jo prinesli na grajsko dvorišče, kjer se je že prebujal Barbamel. Prosil nas je, da mu vrnemo skrinjo in s tem njegovo moč, on pa nas bo za to bogato poplačal. V kleti gradu nam je pripravil krumpastično večerjo, kjer smo se gostili s krumpastičnim prigrizkom, začarano juho, zrezki čira čara, Hedvikino pojedino in Barbamelovim pirejem. Po večerji nas je presenetil še z gledališko predstavo Čudežni pralni stroj. Po končani predstavi smo se vsi skupaj lepo zahvalili Barbamelu za njegovo prijaznost in pogostitev ter
se vrnili v naš hotel. Krumpeta je odčarana ostala na Barbamelovem gradu in nam obljubila, da nas še kaj obišče. Ker so se moje počitnice bližale h koncu, sem tudi jaz s svojo družino odkrumpala domov in tako zaključila svoje prečudovite počitnice.
ROJSTNI DAN
Rojstni dan ima vsak, jaz praznujem ga prav rad. To je dan, ko se rodimo
Za konec pa še en krumpastični pozdrav:	KRUMPAM JAZ,
KRUMPAŠ TI, KRUMPAMO MI VSI!!!
in vsi se veselimo.
Nik Radočevič, 4. b
Veronika Avbar, 4. A
Miklavž je šel v trgovino in je kupil darilo zame in zate. Meni je kupil malico, tebi pa palico.
Rok Rudman, 4. B
PRAZNIK
Največ mi pomeni moj praznik, 29. marec, ker imam tisti dan rojstni dan in ker dobim veliko daril. Pa še praznujem ga! Na rojstni dan povabim prijatelje in sorodnike. Ta praznik mi je res najboljši.
Vito Zurc, 4. B
ŠPORTNI DAN
V letošnjem šolskem letu smo imeli prvi športni dan za učence četrtih, petih in šestih razredov. Odšli smo v Portoval, kjer smo tekmovali v treh disciplinah: teku na 600 metrov, skoku v daljino in metanju vorteksa. Vsak je sodeloval v vseh disciplinah, ločeno deklice in dečki. Vsi smo se zelo trudili, saj smo hoteli dokazati, da zmoremo. Drug drugega smo vzpodbujali in tako na koncu želi uspehe. Za priznanja je štelo najboljših šest mest. Marsikdo od naših je odnesel priznanje in razveselil sebe in svoje starše. Lepo je, ko učenci in starši stopimo skupaj in se veselimo majhnih zmag. Je že res, da je važno sodelovati in ne zmagati, a vsaka zmaga te osreči in ti da motivacijo za naprej.
Ela Blatnik 4. c
Na koncu so nam podelili priznanja. Jaz sem bila s svojim rezultatom zelo zadovoljna, ker sem bila med deklicami četrtih razredov na 5. mestu. Po končani podelitvi smo odšli v šolo na kosilo. Bilo mi je zelo lepo.
Ana Stipanovič, 4. C
REŠEVANJE MOJE MUCE LILI
Med krompirjevimi počitnicami sva šli z mamico v kino gledat Winxice. Ko sva se zvečer vrnili domov, je k nama pritekla le muca Lizika, druge muce Lili pa ni bilo nikjer. Tolažila sem se, da je z Lili vse v redu in da je šla le na krajši potep. Moji muci sta še majhni, a sta zelo živahni in navihani. Sploh za Lili mamica pravi, da je mali »trouble maker«.
Ko sem se naslednji dan zbudila, sem hitro preverila, če se je pogrešana muca vrnila, a sem žalostna ugotovila, da je ni doma. Kmalu zatem sta pozvonili moja prijateljica Izabela in njena mamica. Povedali sta nama, da potrebujeta mojo pomoč. Prejšnji večer je bila namreč njihova družina na sprehodu v parku. Ko so se vračali proti domu, so pri Simba baru srečali muco, ki jih je zasledovala. Kljub temu da so bežali pred njo in se ji skrivali, je muca vztrajno tekla za njimi vse do njihovega doma. Na koncu so se jo usmilili in dovolili, da prenoči pri njih. Zjutraj, ko so jo hoteli odnesti nazaj, je niso našli. Zaslišali so mijavkanje, ki je prihajalo izza cistern, za katerimi je bila muca ujeta. Skoraj štiri ure so se trudili, da bi muco spravili ven, a kaj, ko je bila njena zadnja plat predebela, Izabeline roke pa prekratke. Hoteli so že poklicati gasilce, da bi prečrpali kurilno olje iz cistern, saj bi prazne lahko premaknili, nakar so se spomnili name, saj sem ravno tako drobna kot moja prijateljica Izabela, k sreči pa tudi višja in z daljšimi rokami.
Po opisu sodeč sva z mamico takoj posumili, da gre za našo Lili, le čudili sva se, da bi se lahko majhna muca potepla tako daleč. Ko smo vse štiri prispele v kotlovnico, je bilo vse tiho, a je močno smrdelo, saj se je muca pokakala. Izabelina mamica je z baterijo posvetila mucki v oči in takoj smo prepoznali našo Lili. Poklicala sem jo in hip zatem se je slišalo milo mijavkanje. Na srečo sta bili cisterni take oblike, da sta imeli v sredini luknjo, v katero se mi je uspelo splaziti. Po nekaj neuspešnih poskusih sem končno rešila mojo ljubljenko iz strašnega ujetništva.
Ker je muca smrdela, smo jo doma okopali. Zdaj se srečno igra z Liziko in lepo diši po jagodah.
Loti Gorjanec, 4. C
NOVO LETO
Prihaja novo leto v vas, darila nosi Dedek Mraz v zvrhani vreči in nas otroke s tem osreči.
Ura bo polnoči, glasno odštevamo, da kar buči. Petarde in rakete po zraku letijo, mi pa se silno novega leta veselimo.
Kaj pa, če ne bo snega?
To me bo užalostilo.
Bodo darila nadomestilo?
Marin Gazvoda de Reggi, 4. C
MOJ NAJLJUBŠI PRAZNIK JE ...
VESELI DECEMBER
... božič, zato ker dobim darila. (Maks)
... božič, ker dobim darila in ker ta praznik praznujemo z družino, prijatelji in sorodniki dolgo v noč. (Jan)
... novo leto, zato ker letijo rakete po nebu. (Tim)
... v mesecu decembru, ker nas obiščejo trije dobri možje. (Aljoša)
... novo leto, ker sem takrat z družino in sorodniki. (Ines)
... božič, ker sem takrat z obema staršema. (Gaja)
... novo leto, ker mi je všeč to, da odbije ura polnoč. (Marin)
... moj rojstni dan, ker pridejo k meni prijatelji. (Metka)
... novo leto, ker se vsi zabavamo in kartamo dolgo v noč. (Loti)
... božič, ker se z družino in sorodniki zberemo in se zabavamo, prepevamo in se hecamo. (Andraž)
... rojstni dan, ker mi je praznovanje zelo všeč. (Ana)
... božič, ker lahko odpiram darila in se lahko skupaj z družino usedemo in se pogovarjamo. (Ela)
... novo leto, ker lahko spuščamo rakete in petarde in zato, ker ta praznik praznuje ves svet. (Tomo)
... novo leto, ker dobim darila, ker se približuje moj rojstni dan in se začenja novo leto, polno novih dogodivščin. (Miša)
Učenci 4. C
V trgovinah je popust, mama in oče pa imata dopust.
Smreka v sobici stoji, pod njo pa škatla kar žari.
Ko je božič, je lepo,
ker dobim darila
in se s starši pozabavamo.
Daril prinese mi še Dedek Mraz, ves veselje moj obraz.
Jasna Potočar, 4. C
HAM
iw1'AU§"
V ponedeljek, 12. 9. 2011, smo kuhali marmelado. Ko smo prišli v gospodinjsko učilnico, so nam učiteljice razložile, kako bo potekalo kuhanje marmelade. Potem smo dobili nožke in deščice ter začeli rezati in čistiti sadje. Pomagali so nam tudi starši in nekaj babic. Nato smo vse sadje dali v lonec. Učiteljica je z mešalnikom zdrobila sadje na drobne koščke, ki smo jih potem v velikem loncu počasi skuhali. Počistili smo mize in začeli prepisovati recept. Med kuhanjem marmelade je učiteljica v lonec dodala še: sladkor, limonin sok, želin in cimetovo palčko. Kozarčke smo že med kuhanjem marmelade dali v pečico, da se ogrejejo in razkužijo. Pokrovčke pa smo dobro oprali. Ko je bila marmelada kuhana, sojo starši natakali v stekleničke, otroci pa smo zapirali pokrovčke. Paziti smo morali, da se ne opečemo, ker je bila marmelada zelo vroča. Kuhanje marmelade nam je bilo vsem zelo všeč in še večkrat bi radi kaj ustvarjali v gospodinjski učilnici.
Miša Modic in Metka Verbinc, 4. C
MOJ 1. ROJSTNI DAN
Poznamo državne, verske in osebne praznike. Ob besedi praznik pomislim na dneve, ko sem s svojo družino skupaj, se vzpenjamo na hribe, gobarimo ali imamo piknike. Najbolj pa mi je pri srcu moj osebni praznik, to je moj rojstni dan.
Moj prvi rojstni dan smo praznovali v zidanici na Tičnici. Bil je zelo vroč dan. Prišli so na obisk vsi moji bližnji sorodniki, nasmejanih ust so mi segali v roke in mi izrekali čestitke. Mene pa je najbolj zanimala vsebina vrečk, ki so jih prinesli s seboj. Nisem se mogla ločiti od modrega pajaca, ki je ob pritisku na gumb igral melodijo.
Ta dan sem naredila svoje prve samostojne korake, vsi so ploskali in me hvalili. Jaz pa sem se smejala in se veselo pobirala s tal ter korakala naprej. Ostali so se igrali družabne igre, se skrivali in lovili.
Mami je spekla veliko čokoladno torto, postavili so me poleg mize s torto, me česali in popravljali oblekico. Jaz pa sem radovedno namočila prst v čokolado in čokoladni prst oblizovala. Pohiteli so s fotografiranjem, da se ne bi namazala po vsem obrazu in še kje. Gorečih svečk sem se sprva ustrašila in začela bežati. Potem pa
sta mi sestrični pokazali, kako se piha svečke. Na koncu mi je bilo zelo zanimivo, starši so naredili cel kup fotografij. Druženje je bilo veselo in vsi so si zapomnili, da sem na ta dan shodila.
Vsak moj rojstni dan nestrpno pričakujem in se veselim vseh obiskovalcev, še posebno mojih sošolk.
Manca Novak, 5. A
NAROBE SVET
Če zob zobozdravnika puli, če trava kravo muli.
Če srna lovca ujame, če drevo človeka objame.
Če goba gobarja najde, če grozdje moža obira z brajde. Če kuža otroka boža, če mamico trga roža.
Če tele rime bile bi prave, na svetu bi bile težave.
Luka Vidmar, 5. A
NAŠA ŠOLA
Štirideset let že tu stoji, nič ne stoka in benti. Vedno širom nas sprejema in z zidovi svojimi objema.
Tudi goste vedno vabi in se z njimi veseli, skupaj z učenci jim pripravi vse, kar srce si poželi.
Pomaga ti, če iščeš znanje, da ti vse za tvoje sanje. Kdor pa išče le prepir, v njej zaman bo iskal mir.
Ko vse zvečer jo zapusti, si oddahne in zaspi. Tekanje naše res jo veseli, a vseeno odpočiti si želi.
Kdo? Naša šola.
Ela Blatnik, 4. C
VESELI DECEMBER NEKOČ
Moja štiriinosemdesetletna babica Pepca mi je v najinem klepetu povedala vse, kar se je dogajalo v tem lepem mesecu decembru, ko je bila še otrok.
V	tistih časih niso poznali izraza »veseli december«. Za njih je bil to le mesec, poln pričakovanj.
V	začetku decembra se je pričel advent. To je priprava na božič. Vsak dan je šel nekdo iz družine k sveti maši, ki seje začela ob šestih zjutraj. Te maše so se imenovale zomice. Pred božičem pa je bil za otroke velik praznik prihod svetega Miklavža. Prinesel jim je skromne darove, ki so jim bili v veliko veselje: orehe, suho sadje, malo bonbonov in včasih dinar, zapičen v jabolko. To je bilo prvo pričakovanje v adventu. Naslednji veliki dogodek pa so bile koline. Otroci so se jih veselili zato, ker so se takrat lahko do sitega najedli mesa. Potem pa je bil na vrsti že božič, zato je sledila priprava jaslic. Potrebno je bilo nabrati mah in iz papirja izdelati ovčke, pastirčke in ostale figurice ter okraske za božično drevesce. Nato so še temeljito pospravili stanovanje, stolkli orehe in lešnike za potico. Tedaj je bilo vse pripravljeno za praznično večerjo in božično kosilo. Tudi takrat so se vsi do sitega najedli belega kruha, mesa in potice. Novoletnega praznovanja pa ni bilo.
Na staro leto so odšli spat, se zbudili v novo, si voščili ter šli k sveti maši prosit za srečo v novem letu.
Ker so bili ti dogodki samo enkrat v letu, sojih težko pričakovali. In to je bil njihov veseli december.
Martin Drenik, 5. B
LOV NA SKRITI ZAKLAD
Ob svetovnem dnevu otroka smo v podaljšanem bivanju organizirali igro: Lov na skriti zaklad. Učenci od 1. do 5. razreda, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja, so iskali pot do zaklada ter sproti odgovarjali na vprašanja o naši preteklosti. Učenci so bili navdušeni nad zanimivo igro, kjer je prevladovalo tekmovalno vzdušje. Najuspešnejši so se posladkali z bonbončki.
Učitelji PB
JUNIOR ENGUSH PAGES
LONDON
MY FAVOURITE TOV	A CAT, A DOG AND A COW
My favourite toy is a robot. It's black, grey and white. It can dance and it can say »I'm a dancer!«
Gašper Cekuta, 4. A
THATSME
ARE HAVING A PA RTV ON THE FARM. THE CAT PLAVS THE FIDDLE. THE COW JUMPS OVER THE MOON. THE DISH RUN S AWAY WITH THE SPOON. THE DOG LAUGHS TO SEE SUCH FUN. HE LOVES PARTIES.
In October I travelled to London with my mum, Kaja and Mateja Lipej. We departed from Trieste Airport and landed at Stansted Airport in Great Britain. We took the Easy Bus from the airport to the Capital of the United Kingdom, London.
The first thing we noticed was the traffic. The bus was driving on the left side of the road. The sights we saw were: London buses called double-deckers, red phone booths and underground stations. We stayed in a hostel.
On the second day we saw many more things: the changing of the guards in front of Buckingham Palače, Westminster Abbey, where the English kings and queens were crowned and buried. Big Bang and London Eye. We bought some English books in the streets. The most beautiful was the walk we took in Hyde Park where we saw lots of interesting birds and squirrels. We could pat the animals.
We also visited Legoland, Madame Taussaud’s, and the Science Museum. The experience on the earthquake simulator is something I liked very much.
London is very beautiful and very crowded therefore we were glad to come back home to Slovenia.
Hana Androič, 4. B
My name is Eva. I speak Slovenian. I live in Novo mesto, Slovenia. I like going to school. I have lots of friends. My best friends are Ines, Tina, Maja, Nuša and Maša. I'm nine years old. My favourite šport is swimming. I like pizza. My favourite animal is a dog. I like playing games. My mum works in Krka. My daddy is a football player. My favourite subject is Maths but I like speaking English and Chinese. I like dancing, especially hip hop. My favourite colour is purple. I like my English teacher Nataša Obran and my class teacher Erika Koncilija. I also like roses. Roses have thoms, too! Be careful!
Eva Inkret, 4. C

MYCLOWN
He’s got black curly hair. He’s got small yellow eyes. He’s got small ears on the left and right. He’s got a big red noše and small cheeks. He’s got a pink mouth and a long neck. He hasn’t got a straight back. He is thin. He’s wearing blue trousers. He’s got one big shoe and one small shoe. His name is Smeško. He is niče because he can be so funny. He can throw knives, jump on a big bali or ride a lion. Do not press on his noše!
Sebastjan Prus, 5. b
Ljubezen je kot prelepi cvet vijolice v naravi.
(Mija Medle, 6. a)
Narava je vse, kar imamo na svetu poleg prijateljev in svojcev. (Mija Medle, 6. a)
Letni časi - kako ste hitri. Zima, pomlad, poletje, jesen in žeje novo leto.
(Gašper Gracel, 6. a)
Pozimi vonjamo poletje, ki smo ga ujeli v čajne lističe.
(Ema Bauer, 6. a)
Pod snegom se skrivaj prebuja življenje.
(Ciril Cerovšek, 6. a)
Po vsaki nevihti pade list z drevesa na trda tla.
(Rok Žibert, 6. a)
Jajce je kakor zemlja pozimi.
Je belo in ima jedro.
(Anja Urbas, 6. c)
HAIKU
BRANJE
Mamina odeja -zelo diši.
Poslušam pravljico. (Aljaž Drenovec, 6. c)
Črka za črko. Vrstica za vrstico. Knjiga.
(Sara Letič, 6. c) Knjige.
So kot otroci -majhne in velike. (Kaja Lipej, 6. b)
Rada berem. Knjige.
Dajih le ne bi zmanjkalo. (Anja Urbas, 6. c)
V posteljo, hitro! Prebrala ti bom pravljico.
(Filip Šobar, 6. c)
Dobra knjiga.
Lahko ji zaupaš.
Verjemi.
(Mija Medle, 6. a)
Knjižne police -polne so zanimivih knjig. (Luka Klemenčič, 6. a)
Knjiga.
Nasmeji nas.
Ob njej se tudi zjočemo. (Filip Brajčič, 6. b)
• o ©
^/i/, A/t/
•	9 C?
MIDVA
Ko mi tenka meglica zakrije oči, nič več ne čutiš, ne veš več, kje si, le ena stvar ti ostane jasna, pred očmi ti ostane le tista oseba krasna.
Oči velike zlate, rjave, s toploto obdane.
Vabijo me onkraj misli, onkraj sveta.
Tja, kje samo še jaz in on obstajava.
Vsak moj vdih, kot zlato si vreden, dokler tu si in dihaš isti zrak.
Vsak moj premik zdi se ti čeden, ko skupaj pleševa.
A je to pesem le
ali pa to res čuti moje srce?
In zdaj vem, da moja ljubezen je tvoja tudi,
in tvoj poljub se na moja usta zgrudi.
In brez tebe več ne zdržim, samo še o tebi govorim.
Nato pa zaslišim tisti zvok,
tisti, ki budi me vsako jutro.
Budilka že spet, tiho, drin drin, počasi, vztrajno in grozno okorno. In takrat se zgodi, te naenkrat več ni, le še stena moje sobe je tisto, kar vidim.
Zdaj vem, da vse le sanje so bile, a vseeno upam, da me boš enkrat prav zares
peljal na en najin mali ples.
Mirta Balažič G., 9. B
JAZ IN ONA
Z njo bi poletel do neba, z njo odhitel bi do konca sveta, brez razmišljanja, od srca.
Mislim na njo med matematiko, kemijo, fiziko in angleščino, mislim na njo med večerjo, preden ležem v svojo posteljo.
Ko popoldne šola se konča in je domača naloga napisana, hitro ven jo ucreva jaz in moja deska skejtarska.
Luka Pavlič
MOJA ŠOLA
Ta šola je res prava zmeda, iz pipe lije na tone zdravega meda. Učenci letajo sem ter tja, dolga vrsta za kosilo se ne konča.
Pri matematiki se učimo, koliko je 1x1,
pri gospodinjstvu pa kdaj je raca pečena.
Ko pri športni učiteljica reče ZDAJ,
takrat med nami nastane direndaj.
Moja šola je res prima, pri spraševanju učitelj samo kima. Med odmori letam dol in gor, sošolci me gledajo, kot da sem nor.
Če vam naša šola je všeč, pridite, skupaj bomo zaigrali skeč. Počutili se boste kot doma, saj namesto dežja na VESELJE kaplja.
Naša šola ima ogromno igrišče, kjer deček stalno prosi za stranišče. Tam ravnatelj na flavto igra, saj fantazija pri meni ne pozna meja!!
Neža Turk, 8. C
mmmm
**'nrvv3>*<
m

rm
m
r®/

<2o*v
&


;W

& SS'
ti


&

ib!
E.c'0

*X.y>Lr

‘Tivat
(0

GIMNAZIJA
Naj mesec ta že mine, kar stopil vate sem, kamnite tvoje stene naganjajo me ven!
Ko le bila bi mi pri srcu, ko ne bi sovražil te, ko ljubezen tvoja hladna našla bi moje srce.
A kaj ko si tako velika,
res, ne maram te,
draga, obiskati te me nič ne mika,
ko te pogledam, v želodcu zvija
me.
O, gimnazija ti grda, pri srcu stiska me, ko pomislim, da že jutri znova obiskati moram te.
Nič mi ne zameri, ti gnadljiva gospa, problem je le v meni, da z Grma sem doma.
Dijake dolgo že poznaš, si leta jih prekladala, žalost je le v tem, da boljša je prevladala.
Nikar me ne razumi napak, prebavil te bom že kako, a kaj, ko Grm ljubim in vedno bo tako.
Uroš Topič
RAP
Zakaj bi rabu bit takšn kakr so drugi
dej okol se obm pa zadihi v svoji duši
zapri oči in poglej globok vase
a je res to to za kr garou si vse te douge čase
vsak te lohka jebe kao da si ti kr en
kr misl daje kej več k v bosni je rojen
ti maš afro, pout k da u čokolado bi padu
on pa beu k jogurt in tebe naj bi žalu?
nvem kva mu jasn ni k se ti tm reži
ko za ovinkom vleče travo pa sam neumn se zdi
take bi blo treba mau u roke uzet
pa naučit jih par besed da lepši biu bi ta planet
kva je s to družbo s tem svetom nastal
sm obmu si se pa te več niso poznal
odrini so te stran k da si kej jim naredu
sam odpru si oči in vase se zagledu
dej zamisl se mau če je vredn tvojga lajfa
da drugi z nim ravnajo k daje sosedova žajfa
poglej mau v svet k v krizo je ujet
vem da vn bi rt stopu k ne splača se trpet
Lena Zatežič
JAZ
Ti si jaz in jaz sem ti.
Pa res sem ti, ki tam stoji?
Vidim, gledam svoj obraz, ga vprašam,
sem jaz res ti in ti si jaz?
Pogledam okoli z leve pa tudi desne strani, sem to jaz, ki ga vidijo vsi?
Od kdaj pa ti si jaz za vse? Pa še, da poveš mi ne!
Takrat se posveti mi v glavi, se razum oglasi.
Tako mi pravi:

Tisti jaz, ki vidim ga,
nisem jaz, je le obraz.
In tisti jaz, ki z mano bdi, uganka sebi, je tisti edini, ki z mano živi.
Mirta Balažič Gerič, 9. B
ZGODOVINA
Zgodovina je stara...
Zgodovina je prima, zgodovina se rima, zgodovina je obara dogodkov in misli.
V šoli, doma, povsod je prisotna, a ne vedno enotna.
Blaž Vovko-Bučar
ENGLISH PAGES
What is your name?
Mats Kolberg
1.	Compare this school to the one in your country.
There are twice as much people and the art on the wall.
2.	What do you think about Comenius?
That it is a niče project and this is the fifth meeting in a different country.
3.	What do you think about Slovenia?
It’s very niče.
4.	What do you think about the pupils and teachers at Grm?
They are ali very niče.
5.	Why did you choose to enter Comenius?
We wanted to know how schools operate in other countries.
Interesting things I found out:
-	Over 18 languages at their school.
-	Up to 13-year-old kids.
-	They have lunch packs.
Where are you from?
Norway
What is the difference betvveen our school and yours?
Our school is much smaller and we aren't allowed to eat candies.
Are your subjects similar to ours?
Most of them, except History, because in Norway, it's a different history, than in Slovenia.
Do you like Slovenia?
Ves, I do.
What is your favourite subject? P.E.
What school do you like more?
I like your school more, because you can eat candies (laughs).
Do you have lunch in your school?
We have to bring lunch to school.
Are you allowed to have celi phones in school?
No, they take them.
Gal Pungerčar, 8. A
What is your day like, when it's night most of the day?
We are very tired.
Bor Šteblaj, 8. A


L What is your name?
My name is Marie Mariussen.
2.	Where are you from? Norway.
3.	What is your favuorite school subject? P.E
4.	When do you start/finish your school? We start at 8.30 and finish at 14.00
5.	What do you do in your free time? I play football, do gymnastics, play with friends.
6.	Which is your favuorite football club? Liverpool.
7.	Do you like the towns in Slovenia? Yes, I like them.
8.	Do yo« like our subjects and our school? Ves, I like them.
9.	When do pupils finish primary school? We have got grades from 1 to 7.
10.	Are pupils niče here in
Slovenia? Ves. They are very niče.
Myfamily is small and big.
We have black hair We have brown hair We have blonde hair We are athletes, mathematics, Masseurs and electricians.
We ’re old, young andyounger We ’re fnnnv, funny and Entertaining.
We can and we can ’t.
We are a happy family.
Se llamaNoelia. Vive en una ciudad pequena que se Hama Aranda. Le gusta Eslovenia pero lo que no le gusta es que hace mucho frio. Su sueno es tener una časa y familia. En su tiempo libre anda, camina y šale con amigos. Es profesora de ingles. Su alumno ideal sabe obedecer y no grita.
Filip Šobar, 6. C	Manja y Tina, 9. B
LAS PAGINAS ESPANOLAS
LA E^STREVISTA CON LUGA:
^Como te llamas? Lucia de Hoz Rodriguez.
^Donde vives? En Aranda, Espana.
^Cuantos afios tienes? 11.
^Tiemes mascota? Si, un caballo que se Hama Bolero. ^Quienes formae tu familia? Mis padres y un hermano. ^Cual es tu grupo musical preferido? Mago de Oz.
^Cual es tu color preferido? Rosa.
^.Cuanto mides? l,50m.
^Como eres? Soy alta, con pelo y ojos marrones.
^Cual es tu asignatura preferida? Educacion Lisica. ^Q«e te gusta mas, playa o montana? Montana.
^Que te gusta hacer en tu tiempo libre? Leer y nadar. ^Cuando es tu cumpleanos? El 2 de Mayo.
^Eres estudiosa o vaga? Estudiosa.
^Quien es tu mejor amiga? Elvira.
^Cual te gusta mas, Real o FC Barcelona? FC Barcelona. ^Te gusta Eslovenia y el colegio? Me gustan mucho.
Sebastjan Bele, 8. A
Rebecca y Kiara, 9. D
Se Hama Aroa Cantera Soblechero. Es simpatica. Tiene once anos. Su cumpleanos es el 3 de mayo. Es de Espana. Vive en Adrada de Haza. No tiene apodo. Su color favorite es amarillo. Tiene un perro, un gato, unos peces y un pajaro. Su deporte favorite es balonmano. Le gusta Real Madrid. Su familia forman madre, padre y hermana. Su mejor amiga es Elvira. Su estacion favorita es la primavera. Su asignatura favorita es matematicas. Le gusta Eslovenia. Es estudiosa. Su hobby es salir con sus amigos.
Ariana y Ana, 9. D
Se Hama Elvira Lazaro Perdera. Tiene diez anos. Vive en Adrada de Haza. En su tiempo libre šale con sus amigos. Le gusta el color morado, Justin Bieber y la natacion. Tiene el gato que se Hama Blanki y prefiere Barcelona.
ENTREVISTACON ERIKA
1.	^Como se Hama?
Me llamo Erika Rodrigo.
2.	^Como se deletrea su apellido?
Ere, o, de, ere, i, ge, o.
3.	^De donde es?
Vivo en Espana.
4.	^Le gusta Eslovenia?
Si, me gusta.
5.	^Como es un alumno ideal?
Trabajador.
6.	^Como es su eseuela?
Se Hama Adrian Adrados Salvados. Tiene 11 anos. Vive en Castilla y Leon. Adrian tiene perros, gatos, dos hamsteres, pajaros y conejos. En Eslovenia le gusta mas el museo. Su familia forman sus padres y un hermano. Su grupo musical favorita es Mago de Oz.
Es pequena y tiene poco alumnos.
7.	^Le gusta nuestra eseuela? Si, es muy grande.
8.	^Cuales	asignaturas
ensena?
Lengua, matematicas y plastica.
Tjaša y Ana, 9. A
Lina in Klara, 9. A, Špela, 9. B
Azra, 9. C, y Nastja, 9. A
DON OMAR - DANZA KU-DURO
GLASBENA
LESTVICA
Tudi letos smo za vas pripravili glasbeno lestvico vaših najljubših komadov. Lestvico smo oblikovali s pomočjo ankete, ki smo jo izvedli na predmetni stopnji od 6. do 9. razreda. Učenci in učenke so lahko glasovali za 3 najljubše tuje ter 3 najljubše domače pesmi. Takšni pa so bili rezultati:
TUJE PESMI:
1.	Don Omar - Danza Kuduro
2.	Justin Bieber - Mistletoe
3.	Michel Telo - Ai Se Eu Te Pego
DOMAČE PESMI:
1.	Lojze Slak - Čebelice
2.	Mirko - Kronika betona
3.	Emkej, Ghet, Mrigo, Nipke, Zlatko, Mirko, Doša, Mito - Šmorn (remix)

LOJZE SLAK-ČEBELICE
V mojem srcu je nemir na jesenski ta večer, tiho stopim sam čez prag, grem v moj stari čebelnjak.
Kako lepo mi zašumijo, kako lepo mi zadišijo, a v srcu mi spomin na mlade dni budijo. Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabi vas nikdar ta stari čebelar.
O

V mojem srcu je nemir na jesenski ta večer, čriček pesem je odpel, a meni spomine čas je vzel.
A&X El Orfanato Danza Kuduroooo Pio plo plo plo Lucenzo 1 Orfanato El Rey
Las manos arriba cintura sola Da media vuelta danza kuduro No te canses ahora que esto solo empieza
Mueve la cabeza danza kuduro (x2)
Quien puede domar la fuerza del mar
Que se mete por tus venas Lo caliente del sol que se te metio
Y	no te deja quieta nena
Quien puede parar eso que al bailar Descontrola tus caderas sexy
Y	ese fuego que quema por dentro
Y	lento te convierte en fiera
Con las manos arriba cintura sola Da media vuelta y sacude duro No te quites ahora que esto solo empieza
Mueve la cabeza y sacude duro
KORAJŽA VELJA
Balanfar que uma loucura Morena vem o meu lado Ninguem vai ficar parado Quero ver Mexa kuduro Balanfar que uma loucura Morena vem o meu lado Ninguem vai ficar parado oh
Oi oi oi, oi oi oi E para quebrar kuduro, vamos dan^ar kuduro Oi oi oi, oi oi oi
Seja morena o loira, vem balanqar
kuduro
Oi oi oi
Dne 21. 12. 2011 je na naši šoli potekala Korajža velja, prireditev, na kateri so nekateri grmčani pokazali svojo korajžo in zapeli. Poslušali smo jih učenci in učenke predmetne stopnje, ki smo s tem zaključili kulturni, naravoslovni ali tehniški dan. Vsi pevci in pevke so se odlično izkazali. Tisti, ki pa so po mnenju žirije zapeli najbolje, se bodo uvrstili naprej na naslednje tekmovanje. Največji aplavz je požela Ulla Turk s pesmijo Rolling in the deep, ki seje že lansko leto udeležila tekmovanja Korajža velja in se uvrstila naprej v finale, kjer je odlično zapela pesem Someone like you, katere izvajalka je tudi Adele. Čestitke njej in tudi vsem udeležencem letošnje šolske Korajže. Upam, da bomo tudi naslednje leto lahko poslušali ali pa se udeležili Korajže in prisluhnili novim pevskim talentom.
Tara Pleško, 8. B
Las manos arriba cintura sola Da media vuelta danza kuduro No te canses ahora que esto solo empieza
Mueve la cabeza danza kuduro (x2)
Balanqar que uma loucura Morena vem o meu lado Ninguem vai ficar parado Quero ver Mexa kuduro Balan9ar que uma loucura Morena vem o meu lado Ninguem vai ficar parado oh
El Orfanatooooooo!
Las manos arriba cintura sola Da media vuelta danza kuduro No te canses ahora que esto solo empieza
Mueve la cabeza danza kuduro (x2)
A&X
Tara Pleško, 8. b
PRITOŽNO KNJIGO,
PROSIM!
Že pred nekaj leti je bila v Najdi rubrika, v kateri so učenci lahko povedali, kaj jim na šoli ni všeč. Letos smo anketirali učence od
6.	do 9. k, povprašali pa smo jih, kaj na šoli bi pograjali in kaj bi pohvalili.
Vas zanima, kakšni so bili rezultati? Tukajje 10 najbolj pogostih pohval ter 10 najbolj pogostih pritožb.
Odgovor ravnateljice: Vesela sem, da so dobri učitelji tako na visokem mestu in da opazite izboljšave (prenovljena telovadnica, omarice, sedeži v avli, interaktivne table). Je pa rezultat glede hrane takšen, da me sedaj lahko razumete, da tu ni možno skoraj nič narediti — je na vrhu tako med pohvalami kot med pritožbami!!! Glede računalniških mišk bom preverila, tu mislim, da je možno popraviti slabost. Domačih nalog pa ne bo manj, to vam pa lahko povem. DN so nujni del utrjevanja znanja. Pohištvo na šoli je vse novo in res ne vem, kaj je za vas slabo. To mi boste pojasnili na parlamentu. Pa tudi pripombe glede znaka šole.
Tara Polovic, 7. A
A' I»/
V KUL
(CAR. S Ko ! j-J
Pohvale
Telovadnica
Prehrana
Dobri učitelji
Omarice
Interaktivne table
Korajža velja
Najča
Sedežne
Comenius
	Pritožbe
•	Prehrana
•	Slabo pohištvo
•	Hladne učilnice
«	Slabe računalniške miške
•	Ni klopi v garderobi
•	Preveč domače naloge
•	Znak šole
•	Dežurstvo osmošolcev samo 1 uro
•	V 8. in 9. r. ni šole v naravi
•	Šola vzame denar od zbiralne akcije
Šolski film

GOS
(GRMSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA)
15. 2. 2012 morate priti v šolo oblečeni v slaščico, saj bomo imeli praznovanje ob svetovnem dnevu sladkarij!
Prednostna naloga naše šole so letos tudi domače naloge. Gospa ravnateljica se je odločila, da bo učenec, ki je bil enkrat brez domače naloge, za kazen dobil nalogo pomagati čistilkam in kuharicam, če pa je učenec nalogo pozabil petkrat, bo kazensko vprašan, a tako, da bo dobil za dve oceni nižjo oceno. Zato:	REDNO DELAJTE
DOMAČE NALOGE!
KNJIŽNI
KOTIČEK
V naši knjižnici se vsak mesec dogaja nekaj novega. Vsak mesec potekajo uganke meseca, glasovanja za najljubšo knjigo in mega kvizi. Vsi učenci lahko sodelujemo. Glasovi se pošiljajo na www.naj-knjiga.si, tam pa si lahko ogledate tudi izbor najbolj priljubljenih slovenskih knjig. Mesec oktober pa je bil mesec šolskih knjižnic. V tem mesecu je bilo veliko dejavnosti posvečenih 100-letnici rojstva ene izmed pj~vih urednic mladinske književnosti in pa 80-letnici rojstva pesnika Kajetana Koviča.
Tukaj pa je še nekaj najbolj branih in izposojanih knjig v naši knjižnici:
•	Guinnessove knjige rekordov,
•	Desa Muck: zbirka Blazno resno
•	Enid Blyton: zbirka Pet prijateljev
•	Francesca Simon: zbirka Grozni Gašper
•	Male sive celice
•	knjige o ustvarjanju
•	knjige o živalih
Ne pozabite pa na bralno značko (5 knjig + / pesmica), ki se zaključi 2. aprila. Zal že pokojni Tone Pavček je dejal: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo!«
Tara Polovič, 7. A
HOROSKOP
Kozorog (22.12.-20.1.)
Nekdo te bo zavajal in potreboval/a boš kar nekaj časa, preden to ugotoviš. Svoje skrivnosti raje zadrži zase. Pa tudi malo manj zapravljaj, saj se ti lahko denarnica kaj kmalu izprazni.
Nasvet: Ne hodi v Interspar, saj ti bo s spodnje police nekaj padlo na nogo.
zelo površen/a. Ker pa se boš dobro razumel/a s tehtnicami, skleni kakšno novo prijateljstvo!
Nasvet: Izogibaj se ribičem in morskim psom!
Vodnar (21.1.-18. 2.)
Oven (21. 3.-20. 4.)
Ne bodi preveč prepričan/a v svoje mnenje, saj ni nujno, da je vedno pravilno. Kdaj moraš tudi držati svoj jezik za zobmi. Preden rečeš, kar si misliš, POMISLI, saj lahko narediš več škode kot koristi. Nasvet: Pazi se moških z rumenimi dežniki, saj ti želijo zlo.
Na srečo je sreča na tvoji strani! Poln/a boš optimizma, dobrih idej in nič ti ne bo moglo pokvariti dneva. Raje pa se ne druži preveč s škorpijoni, saj lahko omedliš. Vseeno pa ti bo všeč oddih na kraju z veliko vode, kjer boš ponovno zaživel/a.
Nasvet: Izogibaj se vodovodarjev, saj ti lahko poplavijo stanovanje!
Ribi (19. 2.-20. 3.)
Počutil/a se boš utesnjeno kot v ribji konzervi, zaradi česar boš
Bik (21. 4.-21. 5.)
Zelo boš nervozen/a in nepotrpežljiv/a, kar se bo opazilo tudi na učnem področju, saj ti bo padel učni uspeh. V tem obdobju ne boš imel/a veliko prostega časa, a si vseeno lahko vzameš kakšno urico in obiščeš dobro bikoborbo.
Nasvet: Izogibaj se rdečih avtomobilov!
Dvojčka (22. 5.-21. 6.)
Uspešen/a boš na vseh področjih in se ne boš predal/a! Le tako naprej. Res pa je, da se boš kar naprej prepiral/a s strelci, a ne skrbi, saj boš vedno zmagal/a.
Nasvet: Izogibaj se norim znanstvenikom, saj bi te radi klonirali!
Rak (22. 6.-22. 7.)
Imel/a boš kar nekaj težav v prometu, zato vedno poglej levo in desno trikrat, preden prečkaš cestišče, če pa se boš vozil/a s kolesom, imej vedno s seboj vozniško dovoljenje, ščitnike, čelado in sončna očala. BODI PRIPRAVLJEN/A NA VSE! Nasvet: Pazi se golobov, saj te lahko 'označijo'.
Lev (23. 7. -23. 8.)
V tem času boš poln/a energije in dobrih idej. Nastopil bo tudi teden, v katerem se boš lahko sporazumeval/a z levi, ki ti bodo napovedovali prihodnost. Ne boš pa se ravno najbolje razumel/a z biki, saj v tem času oboji izbirate alfa samce in samice!
Nasvet: Izogibaj se levinj z rasta šali!
Devica (24. 8.-22. 9.)
Bodi vljuden/a do vseh, saj se ti bo vse poplačalo. A pazi, ne smeš biti preveč razuzdan/a, saj te tako ne bodo sprejeli v katoliško šolo, kjer se verjetno želiš izšolati za duhovnika/nuno.
Nasvet: Ne druži se z ljudmi, ki imajo doma posajene vrbe.
Tehtnica (23. 9.-23.10.)
Preden se kaj odločiš, vedno pretehtaj vse možnosti! Pa tudi prijateljev ne smeš 'tehtati' le po zunanjosti, saj je NOTRANJOST tista, ki
šteje. Tega se boš težko navadil/a, zaradi česar boš imel/a probleme. Nasvet: Pazi se dreves s hruškami, saj ti bo kakšna padla na glavo.
Škorpijon (24. 10.-22.11.)
Veliko se boš ukvarjal/a s popularnostjo, a pazi, saj si lahko tako nabereš veliko lažnih prijateljev in ne boš več razlikoval/a med lažnimi in pravimi in na koncu boš ostal/a brez vseh. Ker pa boš tudi športno zelo aktiven/a, imej pri sebi vedno kak dezodorant.
Nasvet: Izogibaj se škorpijonov, saj te lahko kateri piči in spremenil/a se boš v Scorpiomana.
Strelec (23. 11.-21.12.)
Izgubil/a boš nadzor nad svojim življenjem. Zdelo se ti bo, kot da ti vsi nasprotujejo in da te nihče ne mara, zaradi česar se boš počutil/a zelo osamljeno in pozabljeno. Raje se ne druži z dvojčki, saj ti želijo le zlo.
Nasvet: Ne uporabljaj strelnega orožja brez orožnega lista, saj se boš znašel/a za zapahi.
Me3 (T.A.T.)
, NATAKAR, JE TA
PEČENKA RES sviMj ska T Sevedioi. kSjhqnvi j« dvakrat padla
f JE ATA DoHAV',^ KAJ PA MAHA V Mi /\a/rm. Mrd- h
'fA onA PfMP£
K- TELEfON/U !’^
„ /TVvCtCaATV
UCEKCI^
"j£ /VARo&E ££ČEM;JEST sEH ŠOU ERec T-1' t Hcrto, Rer sfe
tuki
i 'I
ZAPOR
ANEKDOTE IZ NEKDANJIH IN SEDANJIH GRMSKIH DNI
Smeh je pol zdravja, pravijo. Se bolj zabavne kot šale pa so anekdote, ki so se zgodile nam, učiteljem ali staršem. Preberite jih in zagotavljamo vam, da ob njih zagotovo ne boste ostali resni!
UČITELJSKE ANEKDOTE
Zlata Dobovšek
URA BIOLOGIJE:	Ponavljanje
snovi. Sprašujem. Učenec v 1. klopi dvigne roko in reče:« Mami, bom jaz (odgovoril)!«
ZAČETNA KONFERENCA, AVGUST 1976: Ravnatelj pove, kdo bo v tem šolskem letu razrednik. Moj mož Tomaž Dobovšek se zelo burno oglasi, da ne more imeti razredništva v dveh razredih. Gospod ravnatelj ga vljudno opozori, da ima tudi soprogo, kije lahko razrednik.
Vera Kukovič
7.	RAZRED - OPIS ŽIVALI: Učenci so morali prevesti stavek Samica ima tri mladiče. En učenec pa je prevedel tako: Woman pregnani 3 mladiči.
A/l
SRAM te e>0Dl,
sAMEENKETI
pa ŠE poješ!"
ANEKDOTE IZ NAŠE ŠOLSKE KNJIŽNICE
(Zbrali in zapisali Nina Kranjec in Alenka Dakič.)
Dva dni pred jesenskimi počitnicami pride učenec 3. razreda v knjižnico, se ustavi pri izposojevalnem pultu in reče: »Grem pogledat, kaj si bom izposodil, ker si moram narediti ozimnico za čez počitnice.«
Pride učenka 9. razreda v knjižnico in vpraša: »Imate knjigo od Grdobca?« Po nadaljnjem pogovoru skupaj ugotovimo, daje želela knjigo Cirila Zlobca.
Učenec 8. razreda pride v knjižnico in reče: »Izposodil bi si Krpanovo Micko!«
Te knjige žal tudi COBISS ne pozna!!! Seveda je učenec želel Zupanovo Micko.
Učenec 6. razreda priteče v knjižnico in gleda med policami. Knjižničarka ga vpraša: »Ali kaj iščeš?«
Učenec odgovori: »Prijatelja.«
ANEKDOTE NAŠIH STARŠEV, NEKDANJIH GRMČANOV
Marko Pavlin
Tajno društvo
Skoraj petintrideset jih bo, kar sem prvič stopil v prostore grmske šole. Bilo nas je za štiri oddelke, v vsakem preko trideset učencev. Pričelo seje z nekaj strahu in negotovosti. Ko so osnovnošolska leta minevala, je tudi korajža zrasla, predvsem korajža za lumparije. Zgodilo se je, da smo imeli za domače branje Tajno društvo PGC. Knjiga nas je tako navdušila, da smo takoj ustanovili svoje tajno društvo. Ampak morali smo biti modernejši od junakov v knjigi. Risalne žebljičke smo zamenjali z ventilčki pnevmatik. Sprva prikrito, skorajda sramežljivo početje je preraslo v pravo zbirateljsko strast. Kar naenkrat so avtomobili, parkirani pred Mercatorjem na (takratni) Zagrebški, imeli vsaj po eno gumo »na tleh«. Dejavnost smo razširili še na parkirane avtomobile pred šolo. Ko je nekega dne hotel ravnatelj Špilar domov, je imel vse štiri gume prazne. To je bila kaplja čez rob in na hitro je bilo konec našega tajnega društva. Daje bila nesreča še večja, sva bila dva izmed glavnih »članov« društva ravno sinova dveh učiteljic, Pavlinove in Staričeve. Tisti dan, ko se je vse razvedelo, podelilo ukore in
ostale kozje molitvice, je bil sila naporen za mojo zadnjo plat. Tega se še živo spominjam.
Literarni krožek
Da pa nismo le uganjali norčij, dokazuje tudi zgodba z literarnim krožkom. Slovenščine nekako nisem preveč oboževal. Ampak v četrtem razredu me je zagrabilo, da bi obiskoval literarni krožek. Morda je temu botrovalo tudi prvo spogledovanje z dekleti, vendar bilo je nekaj, kar meje še bolj pritegnilo v literarne vode. Imel sem to srečo, da je moja teta Olga osebno poznala našega lani preminulega poeta Toneta Pavčka. Ta dobrohotni bradati človek je naredil tak vtis name, da sem se takoj vpisal v literarni krožek in pričel s pisanjem pesmi. Med skromnimi drobtinicami	razdrobljenih
osnovnošolskih spominov je ena še posebej veličastna. Bilo je nekega popoldneva, ko smo se ponovno srečali s Pavčkom. Zelo dobro se spomnim, kako sem mu sedel v naročju, on pa je prebiral moje pesmice. Nikoli ne bom pozabil gromkega smeha ob rimi »Tone Pavček, poskakavček« ali veselega muzanja ob rimi na »sonce«: »Moji sestri pa zorijo limonce«. Takrat sicer nisem točno vedel, čemu hudomušno smehljanje, saj sem v tem videl le posrečeno rimo. Minilo je kar nekaj let, da se mi je posvetilo, kaj je dejansko prebral Pesnik.
Mirjana Judež
Imeli smo sošolca Mirana, ki je bil sin grmske učiteljice in hkrati tudi naš sošolec, ki si je upal uresničiti kakšno svojo idejo, ki pa ni bila seveda v skladu s pravili in bontonom. Nekega dne si je zaželel pri uri zgodovine, pri prof. Stančiču, ki gaje imel seveda zelo rad, špricati pouk. Ker je prof. Stančič tisti odmor prehitro vstopil v razred,
sošolec Miran ni imel časa, da bi nevidno odšel iz razreda. Ker je sedel v zadnji klopi, je izvedel skok v kot in na radiator za zaveso. Ko je profesor začel preverjati prisotnost, je ugotovil, da Mirana ni. Nekateri pa so vedeli, daje skočil na radiator za zaveso in niso mogli zadrževati smeha. Prof. Stančič jih je začel spraševati, ali kdo ve, kam je Miran odšel. Nihče ni povedal, kje Miran je, smeh pa se je razlezel na ves razred in sredi ure je tudi Miran zaradi smeha padel z radiatorja.
Ema Koncilija, 8. B
VICI
VICI
PES
Marjan se pohvali Tončku:
»Pri nas imamo pa novega psa. Obišči me kaj, da ga boš pobožal.« »Ali nič ne grize?«
»Ne vem, to bi tudi jaz rad izvedel.«
matic l fcb
Blondinka in rjavolaska padeta s stolpnice ... Katera bo prej padla na tla?
Rjavolaska, ker mora blondinka vmes še vprašati za pot.
Moški je bil po tekmi golfa v preoblačilnici, ko je zazvonil njegov telefon. Dal je na ‘spiker,’ da so lahko slišali še ostali ... »Hej, dragi!« je rekel ženski glas. »Hej!« jo pozdravil moški. »Našla sem to prečudovito jakno za 200 evrov ... A si jo lahko kupim?« je vprašala. »Seveda, draga!« je odgovoril moški. »Hvala! Mimogrede, avto, ki ga želiva, stane 20000 evrov,« spet reče ženska. »Kupi ga z vsemi dodatki!« odvrne moški. »V redu. In hiša, ki jo želiva, stane 750000 evrov, a predvidevajo, da bo kmalu prodana,« reče ženska. »Ponudi jim 900000 evrov, dajo zagotovo dobiva!« zopet odvrne moški in prekine. Vsi v preoblačilnici so gledali vanj, on pa je vprašal: »Ali kdo ve, čigav je ta telefon?«
NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO
LETNIK XXII, februar 2012, št. 1, 2 Uredniški odbor: novinarji 7., 8. in 9. razreda Širši uredniški svet:
v
JERICA ERZEK (odgovorna urednica, lektorica, mentorica)
RENATA BLATNIK (urednica Male Najče)
BRANKO ŠUSTER (mentor likovnega oblikovanja)
RENATA BLATNIK, IRENA STRASBERGAR (likovno oblikovanje Male Najče)
MAJDA ČENGIJA (tajnica glasila)
Fotografije: TINA DOVIČ, SEBASTJAN MIKŠA, TIHOMIR TROHA, EMA
KONCILIJA ter učitelji in učenci JANA TROHA (tehnična obdelava gradiva)
Tisk: ARTPRO Število izvodov: 650
KRIŽANKA
PROJEKT NAŠE ŠOLE
VEČDELNA
SKLADBA
SKUPINA DVEH OSEB
NASPROTNA BARVA ZELENI JE ...
NACIST,
NACIONAL
SOCIALIST
KOLUMBIJA
ENG.
VRSTA
PAPIGE
PIJAČA
Z
MEHUR-
ČKI
RADIO
TELEVIZIJA
SLOVENIJA
VRSTA
BLAGA
VRSTA
ČOLNA
NOSATA
ANTILO
PAV
TIBETU
VRSTA
ŽITA
Sestavila: Ema Koncilija
(AA/U/YVCzCl /btol ,
ML
/Ott

'XoXt
iM
iU(
nrrJi rwvuxj
/Jc /|w\^
1.9.	Učenci od 2. do 5. razreda	Himna, predsednikov nagovor, ozvočenje
1.9.	Učenci 1. razreda v avli, starši	Himna, predsednikov nagovor, pozdrav ravnateljice, kult. program, sprejem učiteljic
1.9.	Učenci 8. razreda	ŠD: Eko dan, EP v veslanju, Bled
5.9.	Razredniki 1. r., starši	Oddelčni roditeljski sestanki
6.9.	Razredniki 8., 9. r., starši, učenci	Roditeljski sestanek, avla
7.9.	Razredniki 2.. 3. r., starši	Oddelčni roditeljski sestanek
8.9.	Učenci 7.-9. r., učitelji	Športni dan - atletika, Portovald
8.9.	Razredniki 6., 7. r., starši, učenci	Roditeljski sestanek, uvod v avli
9.9.	Učenci 3. r.	Športni dan - Pohod na Gorjance
10.9.	Ekipa učiteljev, učenci 7. a, b, c	Odhod v ŠN - Poreč
12.9.	Učenci 4. c	Naravoslovni dan: Kuhanje marmelade
13.9.	Učenci 4., 5., 6. r.	Športni dan - mnogoboj
15.9.	Učenci 4. a, b	Naravoslovni dan: Kuhanje marmelade
15.9.	Ekipa učiteljev, učenci 7. a, b, c	Vrnitev iz ŠN - Poreč ( učenci v petek prosti)
15.9.	Razredniki 4., 5. r., starši, učenci	Roditeljski sestanek, uvod v avli
19.9.	Učenci, športni pedagoei	Občinsko prvenstvo v krosu, Bajnof
20.9.	Učenci, mentorica	Šol. tekmovanje iz razvedrilne matematike
21.9.	Učenci, razredniki 9. r.	Ekskurzija: Goriško
22.9.	Posamezni oddelki	Tehniški dan: Dan mobilnosti
23.9.	Učenci, mentorji	Logika, šolsko tekmovanje
27.9.	Tehnični delavci šole, učitelji TIT, BIO	Izobraževanje: Varstvo pri delu in požarna
	švz	varnost
29.9.	Člani sveta staršev, vodstvo šole	Sestanek
30.9.	Atleti, mentorji	Ekipno atletsko prvenstvo, Portovald
NOVEMBER 2011
7..8.11	Ravnateljica	Strokovno srečanje ravnateljev - Portorož
7. 11.	Strokovni delavci	Delovni sestanek: Vzgojno delovanje v šoli
8.11.	Učenci, razredniki 8. r.	KD: Igralec, CD, Ljubljana
9.11.	Učenci 8. b	Sistematski pregled, ZD NM
10.11.	Starejše deklice, trener	Občinsko prvenstvo v košarki, OŠ Šmihel
10.11.	Razredniki, starši	Pogovorne ure 2. in 3. triletje
10.11.	Razredniki, starši 8. razreda	Predavanje: dr. Gazvoda: Droge
11.11.	Razredniki, učenci 4. razreda	Ogled razstave: 20 let samostojne Slovenije, Gimnazija
12.11.	Starejši dečki - rokomet	Obč. tekmovanje, ŠD Stopiče
14.11.	Košarka - starejši dečki	Finale občinskega prvenstva, OŠ Bršljin
15.11.	Starejše deklice, trener	Občinsko prvenstvo v odbojki, OŠ Grm
16.11.	Učenci 8. c	Sistematski pregled, ZD NM
17.11.	Razredniki, starši	Pogovorne ure 1. triletje
18.11.	Učitelji, učenci	Tradicionalni slovenski zajtrk
18.11.	Spremstvo, učenci 9. razreda	Ogled razstave: 20 let samostojne Slovenije, Gimnazija
18.11.	Učenci 9. r.	Obisk SKŠ Grm
19.11.	Učenci, mentorica	Državno tekmovanje: Sladkorna bolezen
19.11.	Starejše deklice, mentorica	Občinsko prvenstvo v rokometu, ŠD Marof
21.11.	Učenci 8. r.	Državno tekmovanje v znanju angleščine
22.11.	Starejše deklice	Področno tekm. v rokometu, ŠD Šentjernej
23.11.	Učenci 9. r.	Šolsko tekmovanje v znanju angleščine
24.11.	Učenci 1.- 4. r.	KCJT: Ali Baba in .... gled. predstava
24.11.	Strokovni delavci šole	Konferenca UZ
24.11.	Starejši dečki - rokomet	Področno tekmovanje, ŠD Trebnje
26.11.	Starejši dečki	Občinsko tekm. v nogometu, ŠD Stopiče
26.11.	Pevci MPZ, zborovodka	Nastop v Gallusovi dvorani CD, Ljubljana
29.11.	Dečki in deklice - streljanje	Obč. tekmovanje, strelišče Jerebova
30.11.	Učenci 7. r.	Šolsko tekmovanje v znanju angleščine
JANUAR 2012
5.1.	Strokovni delavci, starši	Pogovorne ure s starši
6.1.	Učenci, učitelji 2 .in 3. r.	KCJT: Izgubljeni ton, predstava
7.1.	Šahisti, mentor	Državno posamično prvenstvo v Šahu, Šentjur pri Celju
10.1.	Učenci, mentor	Šolsko tekmovanje iz znanja geografije
10.1.	Učenci, učiteljice 2. r.	Zimski športni dan - pohod
12.1.	Tekmovalci v nam. tenisu, trener	Občinsko in področno prvenstvo, ŠD Stopiče
14.1.	Mlajše in starejše deklice in dečki	Občinsko prvenstvo v atletiki, ŠD Marof
16.1.	Učenci, mentorji	Področno tekmovanje iz znanja zgodovine, OŠ Drska
17.1.	Mentorica, tekmovalci	Šolsko tekmovanje v računalništvu
18.1.	Učenci, učiteljice 3. r.	ŠD: Igre na snegu
19.1.	Učenci, učiteljice 4. r.	TD: Izdelava vozil na zunanji pogon
20.1.	Predstavniki v ŠP, mentorica	Zasedanje parlamenta, tema Junaki našega časa
23.1.	Učenci, mentorji	Šolsko tekmovanje za Preglovo priznanje (KE)
23.1.	Oddelčni učiteljski zbori	Sestanki pred zaključkom ocenj. obdobja
23.1.	Učenci, učitelji 4. r.	KCJT: Oliver Twist, predstava
25.1.	Šahisti, mentor	Občinsko ekipno prvenstvo v šahu, OŠ Bršljin
26.1.	Učenci, mentorji	Področno tekm. za Cankarjevo priznanje, SEŠ NM
27.1.	Strokovni delavci 1. triade	Ocenjevalna konferenca
30.1.	Učenci, mentorji	3. krog tekmovanja LEFO
30.1	Strokovni delavci 3. triade	Ocenjevalna konferenca
31.1.	Strokovni delavci 2. triade	Ocenjevalna konferenca
1.2.	Učenci, razredniki	Obvestila o uspehu
4.10.	Učenci, učitelji 4. r.	TD: Izdelovanje rakete, Trška gora
4.10.	Učenci 2. r., spremstvo	ŠD: Pohod
5.10.	Ekipa Igre brez meja	DPM Dolenjske Toplice, teden otroka
5.10.	Dan pedagoških delavcev	KCJT: Predstava: Fotr
7.10.	Učenci, učitelji podaljšanega bivanja	Ustvarjalne delavnice ob tednu otroka
7.10.	Razredničarke, starši	Pogovorne ure za starše
6.10.	Zbiranje starega papirja 3., 6. razred	Parkirišče pri gradu Grm
10.10.	Učenci, razredniki 4. r.	ND: Voda
12.10.	Učenci 5. r.	ŠD: Pohod in kros
12.10.	Učenci 3. c	Zdravniški pregled
12.10.	Atleti, mentorji	Državno ekipno tekmovanje - finale, Slovenj Gradec
13.10.	Učenci, mentorji	Šol. tekm. v angleščini - 8. r.
14.10.	Zbiranje starega papirja 4., 8. r.	Parkirišče pri gradu Grm
14.10.	Učenci, mentorica	Šolsko tekmovanje: Sladkorna bolezen
16.10	Skupina Comenius	Obisk partnerske šole v BelRiji
19.10.	Učenci 2. r.; 9. r.	ND: Obisk Srednje kmetijske šole
20.10.	Učenci 1. razreda, parlamentarci	Sprejem učencev v šolsko skupnost
20.10.	Predstavniki oddelkov	Zasedanje šol. parlamenta, čitalnica
20.10.	Strokovni delavci	Konferenca
20.10.	Učenci, mentorji	Proteusovo priznanje, šolsko
21.10.	Zbiranje starega papirja 5., 7. r.	Parkirišče pri gradu Grm
22.10.	Tekmovalci, mentorica	Državno tekmovanje v logiki
26.10	Učenci 3. r.	ŠD: Kros
26.10	Učenci 7., 8. r.	ŠD: Orientacija
28.10.	Zbiranje starega papirja 1., 2. in 9. r.	Parkirišče pri gradu Grm
	Jesenske počitnice (do 6.11.)	
DECEMBER 2011
1.12.	Razredničarke, učenci 4. razreda	Obisk muzeja: izdelava okraskov
1.12.	Razredniki, starši 5. r.	RS: Kako otroku postavimo meje, psihologinja
1.12.	Razredniki, starši	Pogovorne ure
1.12.	Starejše deklice - košarka	Področno prvenstvo. Novo mesto
2.12.	Šahisti, mentor	Občinsko prvenstvo v šahu, OŠ Grm
2.12.	Učenci, mentorica	Državno tekmovanje za Preglovo priz. (OŠ Stična)
5.12.	Učenci, razredničarke	Delavnice: Odraščanje, preventivne sestre ZD NM
5.12.	Mentor, tekmovalci	Šolsko tekmovanje iz zgodovine
5.12.	Starejši dečki, odbojka	Občinsko prvenstvo, OŠ Grm
6.12.	Razredničarka 6. b, učenci	Sistematski zdravstveni pregled, ZD NM
7.12.	- 11.12.	Udeleženci v projektu Comenius	Dejavnosti obiska partnerskih šol iz šestih držav (19 učiteljev in 14 učencev)
7.12.	Gostje, nastopajoči	Prireditev Comenius, avla
8.12.	Učenci 2.-9. r., mentorji	Šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje
8.12.	Gostje, učitelji, učenci	Ogled pouka in dejavnosti na šoli
8.12.	Strokovni delavci, gostje, javnost	Akademija ob 40-letnici šole, avla
9.12.	Šahisti, mentor	Dolenjska kadetska šahovska liga, Dol. Toplice
9.12.	Strokovni delavci, gostje, javnost	Grmsko srečanje, avla
10.12.	Gostje Comeniusa in delavci šole	Ekskurzija po Sloveniji
13.12.	Razredničarka 6. c, učenci	Sistematski zdravstveni pregled, ZD NM
14.12.	Mentor, tekmovalci 7. r.	Državno tekmovanje iz angleščine
15.12.	Učenci 1., 2., 3., 4. r.	KCJT: Pepelka in jaz, predstava
15.12.	Strokovni delavci	Konferenca UZ
15.12.	Strokovni delavci, upokojenci	Prednovoletno srečanje, jedilnica
17.12.	Šahist, mentor	Področno prvenstvo, OŠ Drska
19.12.	Učitelji 3., 4. in 5. r., psihologinja	Potrditev identifikacije nadarjenih
21.12.	Prijavljeni učenci, organizatorji	Korajža velja, pevska prireditev v avli
22.12.	Mentor, starejše deklice	Podr. prvenstvo v malem nogometu, OŠ Šentjernej
26.12.	DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI	
24.12.	BOŽ1ČNO-N O V O I. E T N E	| P O Č I T N IC E	
KRONIKA