H 1J Slh. /e«l ■ ;s V F: .: . HL -A a ^ M / * C, ižH Is. m ea i\i as m ? i Mii/ s« j« J? LETO Idi a - STEVltK A 2©. /I!č7// Marjana pri jaslicah. Polnočnica je minula, veličastni pe\ zahvalne pesmi je zamrl. Skupina za skupino pobožnih molilcev zapušča svetišče, da se po zasneženi, z bakljami razsvetljeni poti vrnejo v oddaljene vasi. Morje lučic je ugasnilo in svečan polmrak napolnjuje cerkev. Še valovi po cerkvi vonj kadila. Povsem tiho in mirno so ob-klečali za par minut okoli obhajilne mize vsi, ki so prejeli Novorojenega t presv. Evharistiji. Med njimi je tudi mati Marjana. Tudi ona Ga je prejela v sv. ob-iiajilu; zdaj se mu zahvaljuje. In prosi. Prav mnogo ima prositi, mnogo in iskreno; za moža, za otroke — in zase nazadnje. Vselej je sama zadnja s svojimi zadevami, tudi v molitvi. In premišljuje. Skrivnost sv. noči je popolnoma prevzela njeno dušo. Marija, Mati, Bogorridnica ... kako preprosta! Skromna delavska žena tistih časov. Preprosta in uboga. Nihče je ni poznal, nihče niti slutil, da je mati Sina božjega, skrivnost in rešenje sveta; nihče bi tudi ne verjel, da bo iz nje izšla rešitev in obnova vsega človeštva. Bogatini so se pripeljali v kočijah in na vozovih; kako ponosno so prehiteli in daleč zadaj pustili siromašna potnika, ki sta trudoma spela po cesti. Sočutno jih je morebiti kdo pogledal, a več je bilo zaničljivih pogledov. Tako sta prišla v Betlehem, Davidovo mesto. Prenočišča nista dobila; nobena hiša ni imela prostora za nju; hlev, napo) podrta staja, tam na planjavi zunaj mesta, jima je ponudil streho. Hlev kraj rojstva božjega Sinu, jasli njegovo ležišče. Zunaj so angeli prepevali in s svojimi spevi oznanjali skrivnost te noči. Ni bilo angela, ki bi prinesel v hlevec bogastvo sveta; nobeden od njih ni trde, mrzle slame izpremenil v mehke, pernice, nobeden bornega hleva v lepo palačo. Le siromašni pastirji so prišli in prinesli od svoje revščine bornih darov. In ubogi pastirček je na svojo piščalko zaigral prvo uspavanko. V Jeruzalemu pa Herod — v zlatu in izobilju; kot teman demon v razkošju, v mišljenju in vladohlepju. Pre-udarja, kako bi novorojenega tekmeca spravil s poti. Pa niso prihiteli angeli, da ga varujejo in niso se spustili na zemljo zbori Jebove, da tvorijo častno stražo pred jas'imi in zapoje v beg Herodove vojake. Ne, samo oni, ki ga je Bog odločil, da varuje in neguje Dete in Mater, dobi ponoči tajinstveno povelje: »Vstani, vzemi Dete in njegovo Mater in beži v Egipet!« In sredi noči se ie dvignil, osedial živinče ter naložil nanj borno lastnino in svoje orodje; potem pa so šli v črno noč proti vzhodu ob Jordanu in dalje proti jugu, preko puščave, v tujo deželo. In materi Marjani, ki to razmišlja, se zdi vse tako preprosto in tako malo veličastno in čudovito kljub angelskemu petju in čudoviti zvezdi. Pa vendar skozi in skozi skrivnostno navadno dela: tiho, nevidno, neslišno f vodi svoje načrte do uresničitve. Ne z močjo in silo, niti ne posega v dogodke sveta in življenja, ampak mirno, povsem naravno izpelje vse. kakor je v božjih načrtih. In mati Marjana moli to tiho, nevidno božje delo... Božji sin — v vsej revščini in niz-kosti vendar obdan od bogastva, ki mu na tem svetu ni para; oskrbovan in ljubljen od Matere, kakršne še ni bilo na svetu. In obvarovan od močnih, zvestih delavskih rok: samostojnega, poštenega, zvestega obrtn'ka. O seveda; Jožef, pravični, prav gotovo ni bil kak mehkužnež, tudi ne tak, kakor ga včasih slikajo z mehkim izrazom in pobožno navzgor obrnjenimi očmi, ampak odločen, zna-čajen, trd delavec, ki je še danes zgled vsakemu delavcu. Kot tak je vstal sredi noči, odšel s svojo dru-žinico v daljni Egipet in tam v tuji deželi odprl svojo delavnico, da s kladivom in sekiro preživi svoje in sebe. O, taka Mati in tak Skrbnik sta bila božjemu Sinu večje bogastvo kot ga pa more nuditi svet. Kajti: ne iz bogastva, ne iz msbkužnosti in udobnosti more priti obnova človeStva, ampak od tod, kjer vlada božja ljubezen, mir, pobožnost in pravičnost, kjer sta oče in mati združena v veliki, močni in sveti božji ljubezni. Iz ljubezni je prišlo rešenje vesoljnega človeštva. Tako razmišlja mati Marjana in njene misli hite tja k revni mali delavski hišici. Tam je ona gospod nja, tam je torišče njenega d-la, v ljubezni, veselju in miru vrši tam svojo dolžnost. Ob njeni strani pa njen trdi, malobesedni a zvesti Tomaž, ki se z zvesto ljubeznijo trudi za vsakdanji kruh svoje družine. Tam je tudi njen zaklad: njeni otroci, ki ji iih je Bog dsl v tako otilnem številu. O, da bi bili vsi vsaj malo podobni malemu Jeznščku! In mati Marjana čuti vso svojo 6veto odgovornost, ki jo ima pred Bogom; čuti odgovornost za to, da v njih vzdržuje živo božje življenje. Pa ji bojazen stisne srce: »Kako bom zmogla to, moj Eog? In v teh časih, ko tako mnogi zaidejo s pravega pota! Ko je vedno težje, obvarovati jih hudega!« Pa se ji zdi, kakor da sliši prav sebi namenjen angelski spevi » Mir ljudem, ki so dobre volje!« — O, dobre volje pač je Marjana! Vse hoče storiti, da bodo njeni otroci prave podobe božje! In v prisrčni molitvi se obrne k živemu Eogu, ki je v njenem srcu: »Gospod, Tebi v čast se bom trud'la za moie; daj mi razsvetljenja, milosti in moči!« Kuhinja. Ze^nata juha s krompirjem. Zreži na debele rezance polovico srednje velike zeljnate glave, jo operi in duši v eni žlici masti (4 dkg) z nekaj kosci čebule. Ko se zel;2 nekoliko zaru-meni in zmehča, prideni en olupljen in na majhne ko~ke zrezan krompir, ga osoli, zalij z iy2 do 2 litra tople vode ter vse skupaj kuhaj % ure. Minutna jed iz svelej« prašičjega mesa. Razgrej eno žlico masti, prideni eno zrezano čebulo in jo duši 1—2 minuti, prilij žličico kisa in % kg na rezance zrezanega svežega mesa, osoli ga in praži med vednim mešanjem 8—10 minut. Nato ootresi po mesu nol žlice moke, velik ščep paprike, dobro premešaj in prilij zajemalko juhe ali tople vode. Ko vse skupaj še 2—4 minute vre, postavi jed s krompirjevim pirejem na mizo. Jabolčna * potica gorka. Napravi vzhajano testo iz B4 kg moke 1 jajca, 2 dkg droži, za jajce mas'a ali masti, eno žlico sladkorja, pol litra toplega mleka in žličico soli. Vzhajano testo razvaljal in potresi z dvema pestima ocvrtih krušnih drobtin, 6 olutdjenih nakrhljanih jabolk, potresi z žličico cimeta in 1—2 pestema sladkorne sipe, Tako pripravljeno testo čez sredo prereži in ga zvij od srede proti kraju, da nastaneta dva, ne preveč debela kosa. Položi iih na pekačo (p!eh) ali model, ki si ga prej dobro namazala z mastjo ali maslom. Postavi potico na toplo, da vzhaja. Nato jo pomaži po vrhu s smetano in speci še gorko, razreži in postavi na mizo. Pijača iz jabolčnih olupkov. Jabolka operi in olupi ter jih kuhaj eno uro (1 krožnik olunkov 1 % litra vo-ds). Kuhane odcedi in tekočini prideni 1—2 žlici sladkorja. Ako imaš limono, prideni nekoliko o!uoka med kuhanjem. Zelo zdrava pijača za zdrave in bolne otroke in odrasle. Valjzn šarteij z roz'nami. Napravi shajano testo iz pol litra tonlega mleka, dveh žlic sladkorne sioe, enega jajca in enega rumenjaka, 8 žlic (12 dk<>;) raztopljenega surovega masla, nekoliko soli, shajani kvas, ki si ga pripravila z 3 žlic m'ačnega mleka, 1 žličieo sladkorja in 2 dkg drožja in % kg moke: Nato vse močno s ku-halnico stepaj in postavi na gorko, da vzhaja. Vzhajano testo razva"jal in polij z raztopljenim surovim maslom (5 dkg), potresi po testu eno veliko past rozin, velik ščep cimeta, nekoliko limonine lupine in eno pest sladkorja. Zvij skupaj in delaj vse kakor drugo potico. Valjani šarlclj z medom in orehi. Naoravi testo kakor prej, ga raz-valjai in poMj z 10 dkg zavretega in nekoliko ohlajenega m^du. potresi še ščep cimeta, gvirca in 1—2 pesti dro' no zrezanih orehov. Medeni koln;k". Dobro zmešaj 10 dkg medu, 6 dkg masla, 20 dkg sladkorja, drobno zrezane limonine lunine, ščep cimeta, prilij J4 litra mlačnega mleka, prideni ščep soli in 1 dkg jelenove soli (ki jo dobiš v lekarni ali drogeri:i). Nato prideni V4 k"? moke, stresi na desko in po-gneti še s 40 dkg moke. Nato testo razvaljaj za nor.ev rob na debelo in izrezi iz njega majhne okrogle hlebčke. polovico teh hlebčkov izrezi z majhnim obodcem fk^kor je majhen naprstnik), pokladaj jih na pomazan z moko potresen p!eh. Postavi jih v precej vročo oečico, da se naglo soe-čejo. Ostalo testo posneti in zre2i. Dr. Franc Debevec: O jetiki. Vrzimo se danes na kostno in kožnojetiko. Saj so v naših krajih tako pogoste slike jetičnih obolenj te vrste! Nekateri pohabljenec se ima zahvaliti za svojo telesno pogreško tej bolezni. Mnogobrojne brazgotinice, ki kazijo lepo kožo na vratu, ped pazduhami, tudi na obrazu, imajo svoj izvor v istem obolenju. Kostna (in sklepna) jetika nastaja vsled naselitve kužne, po krvi bloJeče kali v območju kostne ali hrustančaste tkanine oziroma kožice, ki le te pokrivajo, ovijajo (p o-kostnice; nje celice stvarjajo Post; sluznica tapecira sklep od znotraj). Rfekli smo že enkrat, da n e po-vzrcoi nove bolezni vsaka kal, ki zaide v krvetok. Mncgo njih se prej ali slej uniči, ne da bi izzvale vidno obolenje. Ljudja včasih poreko: Padel sem na ta ud, cd tistega časa imam bolezen v nJem. Ali pa: Bil sem tod udarjen, pa se mi ie potem bolezen razpasla. — Kaj je na stvari? To le: V kosti deličnega uda (roxe, nege) S3 ie enkrat poprej naselil jetičen bacil. Ni se razvila beleren. Pa se je dogodilo, da je oni ud deživel — vsled padca, udarca — notranji pretres, torej nekakšno poškodbo, nakar se je sicer neopasno bolezensko ognjišče cd prej brzo razbohotilo. Mcžno pa je seveda tudi, da so vsled telesnega pretresenia klice ušle iz skritih gnezdišč (n. pr. iz bezgavk) pa se nrselile med drugim v poškodovani kesti, dočim drugod naseljene kali niso mo^le premagati on-dotnih odpornih celic, pa zato tamkaj niso nastale težke bolezenske spremembe. Tudi splošna telesna oslabelost pospešuje razvoj kostne jetike. Kako ta kestna (in sklepna) tuberkuloza poteka? V kosti in hrustancu nastajajo podobne spremembe kakor pri okužen ju v. pljučih. Na okuženem mestu se naberejo številne policijske in druge varnostne celice telesa. Krvne žilice v soseščini so razširjene, telesna tkanina ondot je na-pojena s telesnim sokom, takozvanim serumom (ki prihaja iz krvi ter obliva in hrani celice). Če se bolezen širi, je potem vsa kost ali sklep vretenasto otečen in boli, zlasti pri poskusu gibanja. Notranje onemoglo telo je krivo, da v tako oboleli kosti lahko pride do zmehčanja, zgnojitve; gnoj sili ven, nekje prodre skoži kožo; nc stala luknja," kanal, skozi katerega dolgo časa po malem izteka gnoj. Takšnih gnojnih cevčic je lahko večje število. Dogaja se, da skozi te luknje privandra sem in tja košček izjedene kosti ali drugačne telesne tkanine. V sklepni votlinici sami se vsled bližnje bolezni rada nabere voda, tudi gnoj, ki pritiska na zglobno vrečo in kostne dele. Oteklina je potem še vidnejša. Milejša kostna ietika ne povzroča razpadanja, gnojenja, le oteklino, ki sčasoma v ugodnem slučaju zgine. Ko je kostna in sklepna tuberkuloza že znatno napredovala, je bolezen kaj lahko spoznati. V početku pa, ko še ni prave otekline, pač pa so tu bolečine in otež.kočeno gibanje, je bolezen prikrita in zamenjave s kakš-lim revmatizmom so potem pogcste. Enkrat poprej smo tudi omenili, da poznamo pravi tuberkulozni revmatizem s trganjem po udih, oviranim kretanjem, da celo do zera-ščenja sklepov, do delne ohromitve zna priti vsled nJega. Izvor takšnim bclezensidm pojavom so ne bacili, pač pa nj;h strunene i z 1 o č e v i n e, odpadki, razpadki, ki prihajajo iz skritega, manj nevarnega bolezenske-ga ognjišča v kri in organe (= telesne se;'favne dele). O zdravljenju bomo govorili kasneje ko bomo že obdelali in umevali vrste, slike jetičnih obolenj. Seflai pa se rp^ffcvorimo še o k'>ž-ni jetiki. Beseda š k r o f u 1 o z a je tudi kmečkim ljudem poznana. To je vrsta kožne tuberkuloze. Nastaja ali neposredno iz podkožnih bolnih, oteklih bezgavk ali pa se redki kužni bacili po krv i naselijo v podkožju in koži. Kakor povsod clrugcd tudi v takšnem slučaju nastane najprej bledo plava oteklina, ki se zmehča, ctvo-ri, nakar iz - ka bolj ali manj gost gnoj. Sčasoma pa se razvije nele ena gnojna luknjica (= fistuia-, temveč večja plošča kožne površine je raria-sto-hrapava, pokrita z gnojno izioče-vino ali pa posušenimi skorjicami. Takšne rane (ne posebno beleče!) se znajo pojaviti na raznih mestih: na licih, vratu, ped pazduhami itd. Škrcluloza se najrajše in najčešče naseli pri siromašni, zanemarjeni de-ci, ki ji primanjkuje dobre hrane, zraka, selnca. Vsled škrofuloze mlada telesca močno trpe, zastrjajo v rasti in duševno; tudi sicer rade trpe vsled raznih drugih spremljajočih obolenj: vnetju oči, navadnih kožnih vnetij (— ekcemih), zlasti na licih itd. Na sličen način, toda v malo drugačni obliki poteka druga vrsta k "ne jetil e, 1 u p u s. Tudi tu se pojav jo — po. krvi — posamezni bacili med celicami kože. Nastanejo pa skraja le posamezni zrnčssti tufcerkuli, ki se ne zgnoie kmalu. Polagoma, čez mesece, pa se soeedni tuberkuli le zlijejo v večje skupine, ki jamejo v svo;i sred;ni razpr.dati. Zunei na keži vidimo najprej rdečkaste regice- nato večje kožne grudice ki prično po malem razpadati, v koži ncs*ane'o po'em male rane. čiri. Sčcsorra je seveda — vsled mnegobrejnih čirov — ve" i a kožna površina ena sama rezorana iz-jedina, ki je pokrita z gnojno izloče-vino in posušenimi s' crjicanii. Na robu rane ss bolezen širi tod na'demo najbolj sveže tuberkule. Bolečin ni kaj prida. Na cp;sa.ni način razje lu-pus nos, lica, ušesa, saj ie ta vrsla kožne jetike na licih najbolj oegasta. Vmes in istočasno se tudi od"'g~a-va zdravlien;e: Zdrava koža preračTa ceiSSer.e dele ranrste keže: seveda pa to ni polom več lepo, rožnato, sluti-.. ko lice, temveč brazdaste in razerano je videti, starikavo, skaženo . Lupus ne nastaja pri težkih jetič-nih obolenjih. Obratno, pljuča ljudi z lupusom so navadno zdrava oziroma imajo le neznatne bolezenske spremembe. Zamišljamo si, da se vsled kožnega volka (iupus volk) razvijejo znatni protištrupi, ki do neke meje očuvajo pljuča in ostalo telo bolezni. O zdravljenju tega hudega volka pozneje. Božični prazniki so ' *av primeren čas za to, da pove prijateljica prijateljici kaj o Vigredi, katera je še ne pozna. Vigred je edini naš ženski list, ki skrbi našim ženam in dekletom za pouk, razvedrilo in zabavo. Vsaka najde v njej prav ono, kar si želi, Vigred hoče biti vsem prava prijateljica. Zato naj si jo vsaka naša žena in dekle naroči. Za 'o-stuje dopisnica na upravo Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. S 1. številko pride tudi položnica, po kateri vsaka naročnica nakaže: za Vigred brez priloge 25 Din, za Vigred s prilogo 50 Din. Opozarjamo tudi na lepe nagrade za pridne nabirafeljice novih n:> ročni?, ki smo jih objavili v zadnji številki Domoljuba. Na delo za naš edini ženski list! Sveti večer. Sredi tihega gozda, kjer temne jelke obdajajo o ko (Vinico, stoji gozdarjeva hiša. V nji so nedavno stanovali dobri rjudje. imeli so ljubeznivo hčerko, ki ji je bilo Zlatka ime. In res je bila zlata ta deklica, s samo zaradi zlatih kodrov, ki so ji obdajali glavo, ampak je imela tudi zlato srce. To so vedele vse gozdne živali, ki so jo dob"o poznale; to pa je vedel tudi ubogi Tonček, ki je stanoval s svojo nr.!.srjo — oče je pred letom dni umrl — v koči kraj *ozda. Beda in skrb sta stanovali v koči od tedaj, ko so prinesli očeta mrtve ga domov, — divji lovec ga je ustrelil. Ubogi ženi ni preostalo drugega kot bolehni sinko, Tonček, in pol-podrta koča. Dan in noč je pridno delala in žalostno opazovala svojega otroka, ki ji ga bo angel kmalu odpeljal v nebo. Bilo je na sv. večer. Gozd si je nadel najlepšo obleko. Ves je blestel v luninem svitu. Pred kočo je ležalo božično drevesce, ki ga je gozdar poslal; v koči pa je bilo temno, le mala lučica je gorela ob postelji bolnega Tončka, ki je v vročici prekladal vročo glavo na blazinah. Mati je pripravljala skromno večerjo in premišljevala, kakšno veselje naj napravi svojemu bolnemu otroku. »Mama,« je slabotno zaklical Tonček in se s težavo nekoliko dvignil V postelji, »mama, Jezušček prihaja po gozdu. Ali slišiš njegove zvončke?« »Tonček, veter se igra z oledene-limi vejami smrek.« »Ne, ne; saj že trka na okno.« »Veter je, veter, ki trese šipe.< »Zapoj mi lepo pesemeo o Je zuščku, da bo hitreje prišel!« Mati je vzela otroka v naročje in ga je stisnila k sebi. Prvič po moževi smrti je čutila grozno samoto. Kaj naj? Bolnega otroka ne more samega pustiti; kako naj mu pripravi božično veselje? »Mami, Je7ušček prihaja, poslušaj zvončke!« In res, tudi mati je zaslišala zvončkanje kraguljčkov in je vedela, da so to gozdarjeve sani. Kmalu je zvončkanje utihnilo in v veži se je začula lepa božična pesem »Sveta noč, ' lažena noč«. Vrata so se odprla in Jezušček v beli oblekci z belim kožuščkom ogrnjen, je stopil k postelji in položil mehko roko na vročo bolnikovo glavo. Mož z dolge sivo brado pa je položil na mizo velike zavitke in malo božično drevesce ie postavil poleg postelje, Tonček je stegnil roke proti Je-zuščku. Vzemi mc s seboj v nebesa!« Pa je stopil Jezušček korak nazaj, mati pa je prikimala, pa je bolnega Tončka prekrižal in ga poljubil na čelo ter tiho odšel. »O, mama, saj sem rad na svetu, da bom za tebe skrbel,« je še spregovoril Tonček, potem pa zaspal. — Zunaj so zopet zacingljali kragulj-čki... Tudi mati se je spravila k počitku. Drugo jutro se je zbudil Tonček brez vročice, le nekoliko slab še. Mati je odvila zavitke in mu pokazala prelepe darove. O, kako jih je bil vesel) Po deseti maši so se ustavile go-zdarjeve sani pred hišo. Zlatka je pritekla v sobo, da pogleda za bolnim Tončkom. Vesel ji je pripovedoval o Jeztlščkovem obisku; Zlatka se mu je vsa srečna smehljala. Posebno vesela je bila, ko ji je zatrdil, i le vedel, če ni morda neumna. Lončar: Zasnubi jo. Če te vzame, Je gotovo neumna. Za smeh. Spominska plošča. V tej hiši je bil rojen pesnik Janez Lipnikar Po naročilu občine. •i * 1: »I tak povej mi no, Francka, kako te je Slanko zasnubil?« »O, zelo lepo, veš, Minka. De:'al mi je, da bi ne mcgel živeti brez mene in da sem csmo čudo sveta.« »Tako? In kaj si mu odvrnila?« »Rekla sem mu, da ga vzamem, samo pazi naj se, da ga kdaj ne zalotim s katero izmed onih sedmih.« * * -h Minka: »Stric, ali imaš žulje na kolenih?« Stric (začuden): Čemu pa to vprašanje?« Minka: »Jaz sem le zato vprašala, ker je oče že večkrat pravil da si samo s klečeplazenjem prišel tako visoko.« •i 4 * Korantar: Ampak, take vročine pa še nikoli. Pomisli, včeraj smo imeli 65 stopinj. Balantič: Pojdi no, saj to ni mogoče. Korantar: Pa je. Le računaj, 35 stopinj Celsi^a in 30 Reamurja. * * * Erivec: Ali ste že slišali, gespod Mali, da so včeraj popoldne vsi uradniki zapustili davkarijo?« Mali: Ne, nič ne vem, kaj ne poveš'.e. Zakaj pa vendar? Brivec: Zato, ker so bile uradne ure pri kraju. * * a Tujec: Ali je ta kraj zdrav?« Star mož: »Pa še kako zdrav. Ne boste mi verjeli. Ko sem prvikrat prišel v ta kraj, sam nisem niti na nogah mogei stati. Nositi so me morali in voziti ter celo v posteljo polagati. Pa nič drugega nisem vžival kot mleko.« Tujec: »Koliko časa ^a ste že tu?« Mož: »Celo svoje življenje, ker sem tu rojen.« Po svetu o!crcg. Hej, to je bilo svidenje, — kaj moreš še želeti? Najprej je Pazi ostrmel in mogel ni verjeti. Kje je gozdar?v »Tu v krčmi je, a dolgo ne ostane, če hočeta me rešiti, naj brž se eden zgane! In res mu Bes odvezal je od vrata zanko kruto, — že s palico prikaže se gozdar baš to minuto. Kaj pomenja to vrvenje, — po vasici vse miglja? Čuješ li, da de-a vriska: Pazi, Muri sta prišla! V jarku pred vasjo ležita, a prispela sta nocoj. In pa opico privedla sta kot dr.uga še s seboj! Toda revčka dva bojita biča, šibe se močno. Deca, pa jih mi spremimo, jih domov popeljimo! Da le vidijo ju župnik, kak kesata se oba, bodo radi odpustili, i gozdar se končno uda ... Vidi Janka, vidi Minko, vso sosednjo deco glej! Minka je še venček splela in trakov koliko — hej! In župnik pri gozdarju baš za mizo tam sedijo, reko: »Kaj pa otroci ti v sprevodu tod želijo?« Saj k nam gredo, se meni zdi, krenili k nam so mali. Ni Pazi to?« Gozdar pa de, da župnik se le šali. »Zares, to najbrž Pazi'je in opica ga jaha. In tam-le Muri, ki odzad jo z rdečo pentljo maha! Gozdarjev mali Janko pa se predenj je postavil. Mar mladi jima bo junak nagovor še napravil? In reče: »Stric in oče moj, tu naša prošnja mila: spet Pazi, Muri sta prišla, med nas sta se vrnila. Zdaj prosim vaju, da ju pač ne bosta kaznovala, — ie danes še odpustita: doma bosta ostala!« >No,« pravi župnik, naj pa bo, če to je dece želja. Še topot Paziju naj bo, da ne kalim veselja,« In ko gozdar še odpusti, to Muri brž priskače, roke mu liže, skače nanj in ga v dlani šegače. Pazi pa leže ves skesan, se k župniku obrača. A opica pa srečna spet kozolce preobrača. Nehal je Muri biti tat, zato i ni trpljenja. A Pazi se lepo drži domačega življenja. Pa de: »Bridko okusil sem tuja se sreča spridi.. . ugaja mi domača vas, kjer vsakdo rad me vidi. Obilja t« sicer res ni, a brez skrbi živi se. In v delu in v poštenosti vsa sr«ča le dobi se! Kaj je Uoe doživel? (Konec.) Zdaj se je Lipetu zdel primeren čas, da se predstavi. Vstai je torej, stopil bliže, snel čepico in se priklonil: »Dovolite, prelepa kraljičina, jaz sem Lipe iz Gornje vasi.« Kraljičina ga je pogledala s svojimi modrimi očmi od vrha do tal, se najprej zvon-ko zasmeja'a, kakor bi pozvanjali sre brni zvončki, potem pa je vprašda Lipeta: In česa bi rad v mojem kraljestvu? Lipetu so se sicer šibila kolena od strahu in glas se mu je tresel, a vedel je, da je zdaj pravi čas, ko je rekel: >0, če bi smel prositi za eno •amo pero modrega ptica, tako rad bi /nal pisati lepe povesti in slepa Katra je rekla---« Dalje ni prišel, ker se je kraljičina vnovič zasmejala s svojim srebrnim smehom: 0, pesnik bi rad postal? Dobro, ker si mojemu shigi tako lepo pomagal, ti hočem tudi jaz pomagati! In poklica'a modrega ptiča, ki se ii je vsedel na roko. Narahlo mu je vzeia lepo modro pero ter ga je dala Lipetu, ki od veselja ni mogel izpregovoriti. A pravljična * kra'jičina je nadaljevala: Slepa Katra pa ni vsega vedela; dve reči še manjkata, pa tudi te dve ti hočem dati.« In je mignPa žabi, ki je odska-ka^a v luknjo pod koreninami. Kmahi se je vrni1 a in v ustih prinesla rožnata očala. Ta očala je kraljičina nataknil rekoč: »Nevidna so za človeške oči, a ti sam boš začutil, da jih nosiš; to je drugo. In tretje je to je rekla ter ga poljubila na čelo. Same sreče se Lipe ni mogel zavesti, hotel je govoriti, a ni mogel. Ko je prišel k sebi, se je znašel pod hrastom na gozdni trati.' Mislil je, da so bile to le sanje, to da v roki je še držal modro pero. Po-tipal se je, a očal ni otipal; tedaj se je spomnil, da so nevidna, toda čuti je, da jih ima, saj je videl prečudne stvari. 0, da ste videli Lipeta kako je tekel domov! In je pričel pisati prelepe povesti, mnogo lepše, kakor so jih znali drugi pesniki, saj je imel: pero modrega ptiča, rožnata očala ir. poljub pravljične kraljičine. Kdo ve, če niste tudi vi že brali katero izmed njegovih lepih pravljic?