Leto 1899.
1255
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXII1. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1899.
Vsebina: (Št. 267—270.) 267. Cesarski ukaz o povrafiilu davščin za obdačene množine piva, rudninskega olja in cukra, ki se nahajajo v prometu med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, med deželami ogrske krone in deželama Bosno in Hercegovino. — 268. Cesarski ukaz o uredbi medsebojnega razmerja kraljevin in dežel, zas-topanih v državnem zboru, na eni strani in dežel ogrske krone na drugi strani glede kolkovnin in neposrednih pristojbin, porabnega kolka in taks. — 269. Ukaz o uredbi medsebojnega razmerja v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel na eni strani in dežel ogrske krone na drugi strani glede kolkovnin in neposrednih pristojbin, porabnega kolka in taks. — 270. Razpis v izvršitev cesarskega ukaza z dne 29. decembra 1899. 1. o povrafiilu davšfiine za obdafiene množine piva, rudninskega olja in cukra, ki se nahajajo v prometu med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, med deželami ogrske krone in med deželama Bosno in Hercegovino.
*«5Î.
Cesarski ukaz z dne 29. decembra 1899. 1.
o povračilu davščin za obdačene množine piva, rudninskega olja in cukra. ki se nahajajo v prometu med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, med deželami ogrske krone in deželama Bosno in Hercegovino.
Na podstavi §.14 državnega osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) ukazujem tako:
Člen 1.
Določila oddelkov A in C v Vlil. delu cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899. 1. (drž. zak. št. 120) o prometu z obdačenim cukrom in žganjem med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, med deželami ogrske krone in deželama Bosno in Hercegovino naj za pošiljatve, nahajajoče se v prometu med temi ozemlji, z obdačenim pivom v množinah z več nego z dvema litroma in z obdačenim rudninskim oljem z več nego z dvema kilogramoma ztnislu primerno veljajo z nastopnimi iz-premembami:
1.	Povračilo davščine se plačuje:
a)	Za vsak hektoliter piva z zneskom, ki ga je plačati za hektoliter pivne začimbe z dvanajstimi saharometrskimi stopinjami izvlečkove vsebine po skupno dogovorjenem davčnem postavku ;
b)	za vsakih 100 kilogramov rudninskega olja po skupno dogovorjenem davčnem postavku.
2.	V letni obratni dobi se razumeva čas od 1. dne septembra enega leta do 31. dne avgusta naslednjega leta.
Člen 2.
Za tiste množine obdačenega cukra v §. 1, št. 1 v zakonu o cukrarini oznamenjene vrste, ki prehajajo od 1. dne januarja 1900. 1. naprej v prometu med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, med deželami ogrske krone in deželama Bosno in Hercegovino iz enega teh treh ozemelj v drugo, se opravlja povračilo za vsakih 100 kilogramov čiste teže namesto z 12 kronami (člen 1 v Vlil. delu cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899. 1. [drž. zak. št. 120]) po skupno dogovorjenem davčnem postavku za cuker zgoraj oznamenjene vrste.
2 HO
(Sloveninch. )
Člen 3.
Ta cesarski ukaz stopi s 1. dnem januarja 1900. 1. v moč.
Da ga izvrši, se naroča Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dne 29. decembra 1899.
Franc Jožef s. r.
Wittek s. r. Chledowski s. r.
i
Stummer s. r. Stibral s. r.
Welsersheimb s. r. Blumfeld s. r. Jorkasch s. r. Schrott s. r.
Bernd s. r.
268.
Cesarski ukaz z dne 29. decembra 1899.1.
Člen I.
Naslednji, rr.ed finančnim ministrom v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel na eni strani in finančnim ministrom dežel ogrske krone
,	. na Dunaju	,	,
na drugi strani — —--------— 26. dne decembra
v Budimpešti
1896. 1. sklenjeni dogovor gledé kolkovnin in neposrednih pristojbin, porabnega kolka in taks se odobruje z izpremembo, dogovorjeno s tudi prilo-
na Dunaju
ženim dodatkom de dato 20. aprila 1898. 1.
v Budimpešti
dne
Člen II.
Da izvrši ta ukaz, ki stopi s 1. dnem januarja 1900. 1. v veljavo, se naroča Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dne 29. decembra 1899.
o uredbi medsebojnega razmerja kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, na eni strani in dežel ogrske krone na drugi strani glede kolkovnin in neposrednih pristojbin, porabnega kolka in taks.
Na podstavi §. 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) ukazujem tako:
Franc Jožef s. r.
Wittek s. r. Chïçdowski s. r. Stummer s. r.
Stibral s. r.
Bernd
Welsersheimb s. r. Blumfeld s. r. Jorkasch s. r. Schrott s. r. s. r.
Priloga 1.
Dogovor
med
finančnim ministrom v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel na eni strani in finančnim ministrom dežel ogrske krone na drugi strani
O
kolkovninah in neposrednih pristojbinah, porabnem kolku in taksah.
I. del.
0 pristojbinah od pravnih opravil, listin, spisov in uradnih dejanj.
1. poglavje.
Določitev državnega ozemlja, kateremu naj pripada pristojbina.
Pravne listine, pravna opravila, pripomočki.
§• 1.
Od pravnih listin, pravnih opravil in pripomočkov je pristojbino navadno (§§. 4, 16 in 17) odmeriti tam, kjer je najprej nastopila okolnost, na katero se opira dolžnost pristojbine ali obveznost plačati veČo pristojbino.
§• 2.
Potemtakem je za pravne listine in pripomočke, pri katerih se plača pristojbina s kolkovnimi znamkami ali pred izdajo listine neposredno, že ob izdaji dospelo pristojbino plačati tam, kjer se izda listina ali pripomoček.
Ako so listino ali pripomoček podpisale različne osebe na različnih krajih, šteti je za kraj izdaje tisti kraj, kjer je prvikrat kolku zavezan izdajnik podpisal listino ali pripomoček, in to tudi tedaj, kadar se je pridržalo kako pritrdilo ali privolilo.
§• 3.
Od pravnih listin in pravnih opravil, ki so podvržene uradni odmeri pristojbine, je odmeriti pristojbino tam, kjer se je sklenilo pravno opravilo.
Ako dâ listinski sklep opravila pričakovati podpis več pogodnikov, in ako se njih podpis pristavi na različnih krajih, je pristojbino odmeriti in plačati tam, kjer se je pristavil zadnji za sklep opravila potrebni podpis kakega izdatnika.
Ako je v taki listini izrečno pridržano kako pritrdilo ali privolilo, ali če kak pogodnik nima osebne zmožnosti, potrebno za samostojni sklep opravila, je pristojbino odmeriti in vplačati v tem ozemlju, v katerem se je dodelilo pritrdilo ali privolilo.
Ako pa se glede kakega pravnega opravila pridržuje pritrdilo c. in kr. skupnega ministrstva, naj pripade pristojbina tistemu državnemu ozemlju, v katerem se je pravna listina ustanovila v zmislu spredaj stoječih odstavkov 1 in 2 tega paragrafa.
§. 4.
Od pravil, obseženih v §§. 1 do 3, veljajo naslednje izjeme:
a)	Pristojbino od prejemnega potrdila o denarnih zneskih, ki se izplačajo v kaki državni, občinski ali drugi javni blagajnici, vštevši blagajnice c. in kr. vojske in vojne marine, je plačati navadno tistemu državnemu ozemlju, v katerem je blagajnica; pristojbine za prejemna potrdila o denarnih zneskih, ki se izplačajo v blagaj-nicah c. in kr. skupnih ministrstev (skupna osrednja blagajnica, plačevalnica ministrstva za zunanje stvari, plačevalnica skupnega vojnega ministrstva, marinska plačevalnica, založna blagajnica skupnega najvišega računišča), pa je plačevati po pravilih, obseženih v §§. 1—3;
h) odstotno pristojbino za prenos lastnine, opravljen z izdajo ali brez izdaje kake listine, za prenos služnosti užitka ali rabe kake nepremičnine, v enem obeh državnih ozemelj ležeče reči, je odmeriti in plačati v tistem državnem ozemlju, v katerem je ta nepremična reč.
Ako se prenašajo nepremične reči po menjavi, gre vsakemu državnemu ozemlju pristojbina od polne vrednosti v njegovem ozemlju ležeče nepremične reči;
c)	pristojbine za vzprejem oseb in lovorov na železnicah in parnoplovstvenih podjetjih, brez
ozira na daljavo pota, na katero se nanašajo, je plačati tistemu državnemu ozemlju, v katerem se izdajo ali napišejo listki za osebe in tovore, ali ako se ti listki ne izdajo ali ne napišejo, tam, kjer se vzprejemajo osebe ali tovori ;
d)	pristojbine, ki jih morajo' po posebnih zakonitih odredbah neposredno plačevati družbene oskrbovalnice in zavarovalnice, je plačevati tistemu državnemu ozemlju, v katerem je sedež zavoda ali družbe; ako pa ima zavod ali družba kako podružnico ali agencijo v drugem državnem ozemlju, je pristojbino od opravil, ki jih je sklenila ali posredovala podružnica ali agencija, brez ozira na to, ali ima podružnica ali agencija samostojno pravico dokončno sklepati opravila ali ne, dokazati in plačali tistemu državnemu ozemlju, v katerem ima podružnica ali agencija svoj sedež, in po zakonih, veljajočih v tem državnem ozemlju.
Pokojninski in preskrbninski zavodi (oskrbovalnice) za nameščence družeb in zavodov, ki po pravilih nimajo svojega sedeža izključno le v enem obeh državnih ozemelj, temveč v obeh hkratu, nadalje prometnih podjetij, kojili prometni obrat se razteza na obe državni ozemlji, naj spredaj omenjene pristojbine za udeležnike, stanujoče v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dokazujejo in plačujejo c. kr. državnemu zakladu po zakonih, veljajočih v tem državnem ozemlju, za udeležnike, stanujoče v deželah ogrske krone pa kralj. ogr. državnemu zakladu po zakonih, veljajočih v tem državnem ozemlju. Gledé listih udeležnikov, ki stanujejo izven obeh državnih ozemelj, naj gredo te pristojbine tistemu državnemu ozemlju, v katerem se opravlja finančna služba zavoda;
e)	vse druge pristojbine, ki jih je neposredno plačevali po posebnih zakonitih odredbah, je dokazovati in plačevati v tistem državnem ozemlju, v katerem je stanovališče pristojbini zavezane osebe.
Pri družbah, društvih, združbah in zavodih velja njih sedež za stanovališče. Ako pa ima v enem obeh državnih ozemelj ustanovljena delniška družba (komanditska družba na delnice) ali pridobitna in gospodarska zadruga v drugem državnem ozemlju kako podružnico, je pristojbine, ki jih je gledé neposrednega opravilnega obrata teh podružnic neposredno
plačevati vsled posebne zakonite odredbe, dokazati in plačati tistemu državnemu ozemlju, v katerem ima podružnica svoj sedež, in po zakonih, veljajočih v tem državnem ozemlju.
Ako se delniška družba (komanditna družba na delnice) ustanovi v enem državnem ozemlju z namenom svoj neposredni opravilni obrat izvrševati edino le v drugem državnem ozemlju, naj tudi kuponske kolkovnine dokazuje in plačuje v tem državnem ozemlju po tam veljajočih zakonih.
Prenosi i m o vi n e za primer smrti.
§• 5.
Gledé pristojbine od imovinskih prenosov za | primer smrti sc določa:
a)	Pristojbino za take prenose je, kolikor se nanaša na lastnino, užitek ali rabo nepremičnih reči, potem takih premičnih reči, ki so pod fidejkomisno ali fevdno vezjo ali so iz kakega j drugega razloga radi svoje odmembe za kak določen namen v javni upravi ali nadzorstvu, odmeriti in poplačati v tistem državnem ozemlju, v katerem so nepremične reči, oziroma v katerem ima oblastvo, poklicano za upravo in nadzorstvo omenjenih premičnih reči, svoj sedež;
b)	pristojbina za ostalo premično zapuščino naj pripada tistemu državnemu ozemlju, čigar državljan je zapustnik. Ako pa ima zapustnik državljanstvo v obeh državnih ozemljih, ima tisto državno ozemlje pravico do dobave, v katerem je rojstni kraj zapustnika, ali ako je rojen v inozemstvu, tisti, v katerem je umrl. Ako bi bil pa tudi kraj smrti v inozemstvu, naj vsakemu državnemu ozemlju pripade pristojbina od polovice proste premične zapuščine.
Ta določila veljajo tudi gledé zapustnikov, ki pripadajo vojski.
' §• 6-
Gledé zapuščinskih dolgov ob zapuščinah, razdeljenih v obeh državnih ozemljih, veljajo naslednja načela:
a)	na dolgove, ki se drže kakega določenega za-
puščinskega predmeta tako izključno, da se za to ne more zahtevati ostala zapuščina, se je ozirati ob odmeri pristojbine samo pri tistem delu zapuščine, h kateremu spada obremenjeni predmet ;	,
b)	dolgove, za katere jamči vsa zapuščina, naj bodo ugotovljeni na posameznih zapuščinskih predmetih ali ne, je najprej odbiti od premične zapuščinske imovine. Ako naj vsakemu obeh državnih ozemelj od te premične imovine pripade kaka pristojbina (§. 5) in ako dolgovi ne povzamejo premične imovine, naj se dolgovi razdele po razmerju obeh deležev premične zapuščine;
c)	ako za dolgove zastavljena premična zapuščina ne zadostuje v njih založbo, je njih nezaloženi del porazdeliti na nepremično zapuščino, in to po merilu, povedanem pod b);
d)	ob porazdelitvi, ki jo je opraviti v zmislu spredaj stoječih odstavkov b in c, pa je vraču-niti delne mase samo s tistim zneskom, ki se pokaže odbivši vsake teh delnih mas v zmislu odstavka a izključno držeče se posebne dolgo e, kolikor imajo ti dolgovi prednostne pravice pred občnimi dolgovi.
§■ 7.
Ob imovinskih prenosih med živimi, ki so po zakonu zavezani isti pristojbini, kakor prenosi za primer smrti (na primer kaki odstopi imovine sè strani starišev svojim otrokom, listinska naročila dot in bal), naj gledé vprašanja, kateremu državnemu ozemlju naj pripadejo kolkovnine in neposredne pristojbine, veljajo v §§. 1 do 4 obseženi predpisi.
Pristojbinski namestek.
§. 8.
Pristojbinski namestek od premične imovine je plačati tistemu državnemu ozemlju, v katerem ima pristojbini zavezana oseba svoje stanovališče. Pri družbah, društvih, združbah in zavodih velja njih sedež za stanovališče. Pristojbinski namestek
od nepremične imovine je plačati (istemu državnemu ozemlju, v katerem je dotično zemljišče..
Vloge, priloge, prepisi razpredelkov.
§• 9.
Pristojbina za vloge, priloge in prepise razpredelkov pripadaj navadno tistemu državnemu ozemlju, v katerem so se najprej oddale.
To velja tudi tedaj, kadar oblastvo, kateremu se je izročila, vlogo, prilogo ali prepis razpredelka s poročilom predloži ali pošlje kaki osebi, oblastvu ali zavodu drugega državnega ozemlja, ako se po obstoječih predpisih tako posredno izroča namesto neposredno.
§. 10.
Za kolku zavezane vloge Njegovemu Veličanstvu in c. in kr. skupnim oblastvom (skupnim ministrstvom, skupnemu najvišemu računišču, vojaškim oblastvom, konzulatom, poslanstvom in drugim skupnim zavodom) in za priloge in prepise razpredelkov teh vlog je porabljali kolek tistega državnega ozemlja, v katerem je prosilec.
§• 11.
Ako je kaka vloga zavezana hkratu pristojbini kakor pravna listina, veljajo v §§. 1 do 4 obsežena določila.
Pri tem pa je tako ravnati, kakor da bi se bile take vloge, s katerimi je ravnati kakor s pravnimi listinami, v kolikor spadajo pod §. 9, podpisale na mestu, kjer so se izročile, ako pa spadajo k vlogam, omenjenim v §. 10, v kraju, v katerem je prosilec.
Vpisnina.
§• 12.
Vpisnino je plačati tistemu državnemu ozemlju, v katerem se piše javna knjiga, v katero naj se vpisuje.
Oprostitev od pristojbine za vpis iste, ako tudi deloma minule pravice na več nepremičnih rečeh, nje prenos od kake nepremične reči na kako drugo reč istega lastnika, končno porazdelitev jamstva za pravico do posameznih stvari, vpisano na več nepre-
mičnih rečeh, (razveljava vkupne zastavljenosti) se omejuje na primer, ako so različni zastavljeni predmeti v istem državnem ozemlju.
Uradni izpiski.
§. 13.
Pristojbina za uradne izpiske (prepise, poverila, domovnice, potne listine, zapisnike, razsodbe, liste o sposobnosti, duplikate, posnetke iz javnih knjig, spričevala in druge uradne izpiske) pripadaj navadno (§§. 14 in 15) tistemu državnemu ozemlju, v katerem so se izpisali.
§• 14.
Ako je uraden izpisek hkratu zavezan pristojbini kakor pravna listina, veljajo v §§. 1 do 4 obsežena določila.
§■ 15.
Ako pa se v kaki razsodbi priznava lastnina, užitek ali raba kake nepremične reči, pripadaj ta pristojbina, v kolikor je razsodba zavezana občni pristojbini za prenose nepremičnin, vsekakor tistemu državnemu ozemlju, v katerem je nepremična reč.
Trgovinske in obrtnijske knjige.
§. 16.
Od trgovinskih in obrtnijskih knjig in od zapisov, ki se štejejo za njim enake, je odmerjati pristojbino v tistem državnem ozemlju, v katerem se pišejo le knjige.
Kraljevo ogrsko ministrstvo na Najvišem dvoru.
§. 17.
Pristojbine od prejemnih potrdilnic o prejemkih uradnikov in nameščencev v kraljevem ogrskem ministrstvu na Najvišem dvoru, od vlog temu ministrstvu in od prilog in prepisov razpredelkov takih vlog, končno od uradnih izpiskov tega ministrstva pripadajo ogrskemu državnemu ozemlju.
Skupni zavodi in družbe.
8- 18.
Gledé tistih zavodov in družeb, ki po pravilih nimajo svojega sedeža izključno v enem obeh državnih ozemelj, temveč v obeh likratu, velja načelo, da naj pristojbine, ki jih je neposredno plačevati vsled posebnih zakonitih odredeb, nadalje pristojbinski namestek od premične imovine pripadajo obema državnima ozemljema po lazdelilnem ključu, ki naj ga dogovorita od primera do primera finančni upravi in ki naj se ustanovi ukazoma.
Državnima upravama se tudi pridržuje, da za primer, ako bi pri prometnih podjetjih, kojih prometni obrat se razteza na obe državni ozemlji, nastale gledé uredbe načelne izpremembe, zlasti ako bi se uvela ločena uprava imovine, skleneta posebne dogovore gledé plačevanja v prvem odstavku omenjenih pristojbin in izdasta ukazoma potrebne odredbe.
2. poglavje.
O ovedbi in popravku kolkovnin in neposrednih pristojbin, potem o naznanilu pristojbini zavezanih listin in uradnih dejanj.
O kolkovnini.
§• 19.
Za vsako obeh državnih ozemlj bodo posebna kolkovna znamenja (znamke, golice), ki se smejo rabiti samo v dotičnem ozemlju, ako ta dogovor ne določa izjem. Porabljati bo torej navadno za kolku zavezane listine in spise edino le kolkovna znamenja tistega državnega ozemlja, kateremu pripadaj po prvem poglavju kolkovnina. Na takih listinah in spisih rabljena kolkovna znamenja drugega državnega ozemlja se bodo štela, kakor da bi jih ne bilo.
O pristojbini, ki jo je neposredno plačati
§. 20.
Pravna opravila, ki obsegajo prenos lastnine, užitka ali rabe različnih v obeh ozemljih ležečih nepremičnih reči, je v zakonitem roku naznaniti, kakor je predpisano, na tistem za odmero pristojbine določenem uradu, v čigar zemljarinskem in hišnin-
skem katastru je predpisana ena prenesenih nepremičnih reči, ali (ako reč ni zavezana temu davku), v čigar okraju ima sodnija, ki piše javne knjige o tem, svoje mesto, ali končno (ako nepremična reč ni vpisana niti v katastru niti v javni knjigi), v čigar okraju leži nepremična reč.
§.21.
Sodnijska razsodila, ki so zavezana pristojbini za prenos nepremičnin, je tudi naznaniti po §. 20 pristojnemu odmerjajočemu uradu, ako je nepremična reč izven državnega ozemlja, v katerem ima sodnija svoj sedež.
§. 22.
Pri zapuščinah, od katerih naj pristojbine pripadajo obema državnima ozemljema, je doprinesti za pristojna odmerjajoča oblastva vsakega državnega ozemlja ločene zapuščinske izkaze.
Vsak teh zapuščinskih izkazov obsegaj vso zapuščino, ki je v tem ali onem državnem ozemlju zavezana pristojbini, vendar kaži hkratu, kateri delež imetka in dolgov pride na to in na drugo državno ozemlje.
§. 23.
Te zapuščinske izkaze je izročiti, ako se vrši sodna obravnava dotičnega dela zapuščine, na odmerjajočem uradu, v čigar okraju ima razpravna sodnija svoj sedež.
§• 24.
Razen tega primera je zapuščinski izkaz gledé nepremične imovine, ležeče v državnem ozemlju, kateremu pripada zapustnik edino le kakor državljan, potem gledé tam se nahajajoče vezane premične imovine (§. 5 a), končno proste premične imovine (§. 5 b) izročiti na odmerjajočem uradu, v čigar okolišu je imel zapustnik nazadnje svoje sta-novališče, ako je bilo to stanovališče v državnem ozemlju, kateremu pripadaj pristojbina. Ako ni tega, vložiti je zapuščinski izkaz o oznamenjeni imovini na tistem odmerjajočem uradu, na katerem bi bilo po §. 20 naznaniti kako pravno opravilo o nepremični reči, ali v čigar okraju se upravlja vezana premična imovina (§. 5 a). Ako bi bilo potemtakem pristojnih več odmerjajočih uradov, lehko pristojbini zavezanec voli, na katerem teh pristojnih odmerjajočih uradov hoče vložiti dokaz, obvestivši druge urade.
Ako v zapuščini niso niti nepremične niti vezane premične reči, in ako je imel zapustnik svoje stanovališče izven državnega ozemlja, kateremu pripadaj pristojbina, je zapuščinski izkaz izročiti osrednjemu uradu za odmero taks in pristojbin na Dunaju, ako pripadaj pristojbina kraljevinam in deželam, zastopanim v državnem zboru; ako pa gré pristojbina deželam ogrske krone, na osrednjem uradu za odmero taks in pristojbin v Budimpešti.
§. 25.
Gledé ne v državnem ozemlju, kateremu je zapustnik izključno pripadal, ležeče pristojbini zavezane nepremične in vezane premične imovine (§. 5 a) je zapuščinski izkaz vložiti na tistem odmerjajočem uradu, na katerem bi bilo po §. 20 naznaniti kako pravno opravilo o nepremičnih rečeh, ali v čigar okraju se upravlja vezana premična imovina. Ako bi bilo potemtakem pristojnih več odmerjajočih uradov, lahko pristojbini zavezanec voli, na katerem teh pristojnih odmerjajočih uradov hoče vložiti zapuščinski izkaz, obvestivši druge urade.
§. 26.
Pristojbine za pridobitev nepremičnih reči po zasebnih železniških podjetjih, kolikor te nepremične reči niso v tistem državnem ozemlju, v katerem ima ravnateljstvo podjetja svoj sedež, je odmerjati in plačevati na odmerjajočem uradu, ki ga je od primera do primera določiti ali ukazoma označiti, v državnem ozemlju, v katerem je reč, in tam je tudi podati predpisano naznanilo.
H. poglavje.
0 vplivu v enem državnem ozemlju po predpisu odmerjene pristojbine v drugem državnem ozemlju.
§• 27.
Pravnim listinam, ki so se ustanovile v kakem državnem ozemlju in so take, da bi se bila morala pristojbina, ako bi se bile ustanovile v drugem državnem ozemlju, odmeriti ravno tam (§§. 1 do d), je navadno v 14 dneh po njih prenosu v to drugo državno ozemlje, ali tudi pred pretekom tega roka, predno se uradno rabijo, ali se izpolni kaka po listini prevzeta obveznost ali se na podstavi te listine opravi kako drugo pravnoobvezno dejanje, po
zakonih, obstoječih v tem državnem ozemlju, tam naložiti dolžnost pristojbine.
Od pravnih listin pa, od katerih se je po zakonih državnega ozemlja, v katerem so sc ustano-. vile. po predpisu odmerila pristojbina ali ki po teh zakonih uživajo oprostitev pristojbine, ako se prenesejo v drugo državno ozemlje, tam ni zahtevati pristojbine, ako bi bile tukaj zavezane samo trdni kolkovnini.
K pravnim listinam se štejejo tudi v §§. 11 in 14 omenjeni spisi.
Izdatnika pravne listine, od katere se je po zakonih v kraju izdaje predpisu primerno odmerila pristojbina ali ki je pristojbine prosta, ako se listina prenese v drugo državno ozemlje, ni moči zahtevati, da plača pristojbine, ki pridejo po zakonih tega državnega ozemlja od te listine.
§. 28.
Ob odmeri pristojbine, ki jo je opraviti po spredaj stoječem paragrafu, pa je od dolžnosti, ki pride po deželnih zakonih, odbiti tisti znesek, ki se je po §§. I do 3, kakor se more dokazati s kolkov-nimi znamenji ali neposredno po predpisu plačal financam tistega državnega ozemlja, v katerem se je listina ustanovila.
§• 29.
Ako gre za pravno listino, za katero se more pristojbina plačati neposredno, in ki se je že pred časom, omenjenim v §. 27, na kakem odmerjajočem uradu državnega ozemlja, v katerem se je ustanovila, priglasila v odmero, ima stranka, ako ob dodatni odmeri (§. 27) ni bilo v §. 28 ustanovljenega pogoja vračuna, in se je torej predpisala in pobrala polna pristojbina, pravico od pristojbine, odmerjene vslcd §. 28 dati odbiti in nazaj zahtevati tisti znesek, o katerem pozneje dokaže, da ga je plačala v navadni pristojbini državnemu ozemlju, v katerem se je izdala listina.
Taka zahteva vrnitve pa je dopustna samo tri leta po tistem času, ko se je plačala pristojbina, ki jo je vrniti.
§• «O.
Za pravne listine, od katerih je plačati pristojbino s kolkovnimi znamkami, je odmero pristojbine
po §§. 27 in 28 opraviti tako, da se kolkovne znamke v tistem znesku, ki ustreza zakoniti pristojbini, odbivši po predpisu ob izdaji rabljena kol-kovna znamenja, oziroma odbivši pred izdajo listine neposredno plačano kolkovnino, prilepijo na listini, in da jih zato poklicani organi uradno prečrkajo.
§. 31.
Za pravne listine, zavezane uradni odmeri, je v §§. 27 in 28 predpisano odmero pristojbine pro-vzročiti na odmerjajočem uradu, pristojnem po občnih predpisih, z naznanilom, ki ga je opraviti v 14 dneh (§. 27).
§• 32.
Ako kako izven obeh državnih ozemelj izdano pravno listino eno obeh državnih ozemelj vloži v drugo, je ob odmeri .pristojbine, ki jo je opraviti v tem ozemlju, odračuniti tisti znesek, ki se je, kakor je dokazano, po predpisu plačal že v onem državnem ozemlju s kolkovnimi znamenji ali neposredno.
§■ 33.
Določila §§. 27 do 32 naj ne veljajo za listine omenjene v §. 4, odstavku a, dalje za pravne listine» oznamenjene v §. 4, od katerih je pristojbine po posebnih zakonitih naredbah plačati neposredno, končno za sprejemna potrdila, omenjena v §. 17.
§• 34.
Spredaj stoječa določila §§. 27 in nasl. naj zmislu primerno veljajo tudi za spričevala, izdana v enem državnem ozemlju in prenesena v drugo državno ozemlje.
V kakerh državnem ozemlju izdani uradni izpiski so zavezani, ako se uradno rabijo v drugem državnem ozemlju, samo kolku za priloge, ki gre po zakonih tega državnega ozemlja; pri tem naj zmislu primerno velja §. 28.
§. 35.
Ako se trgovinske in obrtnijske knjige prenesejo iz enega državnega ozemlja v drugo in se pišejo tam dalje, ni ob odmeri pristojbine, ki jo je opraviti v tem ozemlju, odračuniti tistega zneska, ki se je plačal v onem državnem ozemlju za pristojbino.
4. poglavje.
Skupna določila.
§. 36.
V enem obeh državnih ozemelj določenim finančnim ali pravnim osebam, ki pripadajo temu državnemu ozemlju, kakor izjema zakona pravnomočno že priznane ugodnosti ali ugodnosti, ki se še le v bodoče priznajo na podstavi dogovora med obema državnima ozemljema, gledé kolkovnih in pristojbinskih predpisov, naj veljajo tudi v drugem državnem ozemlju, kolikor te ugodnosti niso izrečno vezane na kak določen kraj in se ne nanašajo na pristojbino za prenos lastnine, užitka ali rabe nepremičnih reči ali na sodnijske pristojbine in vpisnine.
§. 37.
Po kakovosti osebe nastopajoče splošne oprostitve od pristojbin je priznati tudi takim osebam, ki ne pripadajo državnemu ozemlju, v katerem se zahteva oprostitev, tako da je z osebami, oblastvi, zavodi itd. enega državnega ozemlja gledé njim pri-stoječih oprostitev tudi v drugem državnem ozemlju ravnati tako, kakor z osebami, oblastvi, zavodi itd. tega drugega državnega ozemlja, ki so v enakih razmerah.
§. 38.
V kolkovnih in pristojbinskih zakonih ozna-menjeni rokovi za naznanilo kakega pravnega opravila ali za izvršitev kakega drugega dejanja naj se ne izpremenijo vsled tega, da k temu zavezana oseba ni v državnem ozemlju, v katerem je podati naznanilo ali opraviti dejanje, temveč v drugem državnem ozemlju.
II. del.
0 porabnem kolku za kvarte in koledarje.
§• 39.
Zakonodajstvo o pristojbinah od kvart in koledarjev naj se v obeh državnih ozemljih opira na iste podstave, kar se tiče višine davka in načina plačevanja.
(Slovenlsch.)
231
§. 40.
Načelo je, da se v §. 39 oznamenjeni predmeti obdačujejo na račun tistega državnega ozemlja, v katerem se izdelujejo ali uvažajo iz inozemstva, in da ni nadaljnjega obdačevanja, ako se prevažajo v drugo državno ozemlje.
III.	del.
0 taksah.
§• 41.
Ako se je ob odmeri kake takse ozirati na že poprej plačano takso, naj se to godi kakor doslej brez razlike, ali se je prejšnja taksa plačala v tem ali onem državnem ozemlju.
§. 42.
Glede oprostitev od taks, zlasti pri hranilni pristojbini veljajo zmislu primerno v §. 37 ustanovljena določila.
IV.	del.
Splošna določila.
§. 43.
Obeh državnih ozemelj gledé predmeta tega dogovora v razmerju med seboj ni smatrati za inozemstvo.
§. 44.
Obojestranski finančni upravi sta dolžni se z naznanili dohodarstvenih prestopkov, z zapisovanjem izvidov in sploh na vsak namenu primeren način podpirati.
Enemu državnemu ozemlju pripadajoče neplačane pristojbine se smejo v drugem državnem ozemlju ugotoviti in izterjati, kakor je predpisano za ugotovitev in izterjatev lastnih pristojbin.
§. 45.
Ravnanje po teh predpisih sè strani strank in oblastev je pod splošnimi, zlasti ustanovitvami kazni pristojbinskih zakonov.
§. 46.
Ta dogovor stopi na mesto dogovora, 'sklenjenega v letu 1868. med obema deloma monarhije gledé kolkov, pristojbin in taks, in zadobi veljavo v času, ki ga ukazoma ustanovita finančni upravi.
Vsak del lahko odstopi od dogovora po enoletni odpovedi.
§. 47.
Določila spredaj stoječega dogovora veljajo zmislu primerno za vzajemno razmerje spredaj ozna-menjenih državnih ozemelj k deželama Bosni in Hercegovini z uvetom, da se gleda na popolno vzajemnost v teh deželah, s pristavkom, da pripadajo pristojbine od prejemnih potrdil o prejemkih bosen-sko-hercegovinskih uradnikov in nameščencev, ki služijo v skupnem ministrstvu v stvareh Bosne in Hercegovine, od vlog temu ministrstvu in od prilog in predpisov razpredelkov takih vlog, končno od uradnih izpisov tega ministrstva, bosensko-hercego-vinski upravi.
_Na Dunaju , ^ 2ß decembra 1896.
Bilinski s. r.	Lukâcs s r.
Priloga 2.
Dodatek
k
dogovoru med finančnim ministrom v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel na eni strani in finančnim ministrom dežel ogrske krone na
drugi strani
O
kolkovninah in neposrednih pristojbinah, porabnem kolku in taksah z dne 26. decembra
1896. I.
§§. 39 in 40 v dogovoru z dne 26. decembra 1896. 1. se izpreminjata in naj se glasita tako:
ali uvažajo iz inozemstva, in da ni nadaljnjega obda-čevanja, ako se prevažajo v drugo državno ozemlje.
§■ 39.
Zakonodajstvo o pristojbinah od kvart naj se v obeh državnih ozemljih opira na ista načela, kar se tiče višine davka in načina plačevanja.
§. 40.
Načelo je, da se kvarte obdačujejo na račun tistega državnega ozemlja, v katerem se izdelujejo
To načelo veljaj, dokler se drugače ne odredi, tudi gledé koledarskega kolka. Ako bi se pa tekom časa gledé obdačevanja koledarjev v obeh državnih ozemljih pokazala kaka razlika v zakonodajstvo, bode imela vsaka država pravico gledé obdačevanja v drugem državnem ozemlju izhajajočih in od tam pripeljanih koledarjev izdati primerne odredbe.
Na Dunaju V Budimpešti ’
dne 20. aprila 1898.
Kaizl s r.
Lukitcs s. r.
2 60.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 29. decembra 1899.1.
v izvršitev cesarskega ukaza z dne 29. decembra 1899. I. (drž. zak. št. 268) o uredbi medsebojnega razmerja v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel na eni strani in dežel ogrske krone na drugi strani gledé kolkovnin in neposrednih pristojbin, porabnega kolka in taks.
V porazumu s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom se ukazuje naslednje:
§• 1.
Začetek veljave med finančnim ministrom kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, na eni strani in finančnim ministrom dežel orgske krone
na drugi stran —-—-———r- dne 26. decembra v Budimpešti
1896. 1. sklenjenega dogovora gledé kolkovnin in neposrednih pristojbin, porabnega kolka in taks,
, , ,	,	,	na Dunaju
z dodatkom vred de dato —-— -----------r-, dne
v Budimpešti
20. aprila 1898. 1. se ustanavlja na podstavi §. 46 omenjenega dogovora na 1. dan januarja 1900. 1.
§• 2.
Določila v §. 1 oznamenjenega dogovora z dodatkom vred veljajo z ozirom na zagotovilo uprave dežel Bosne in Hercegovine, da se bode varovala popolna vzajemnost v teh deželah, zmislu primerno za vzajemno razmerje v §. 1 oznamenjenih državnih ozemelj k deželama Bosni in Hercegovini po §. 47 dogovora.
§• 3.
Ta ukaz stopi 1. dne januarja 1900 1. v moč.
Jorkasch s. r.
231
2ÎO.
Razpis finančnega ministrstva z dne 30. decembra 1899.1.
v izvršitev cesarskega ukaza z dne 29. decembra 1899. I. (drž. zak. št. 267) o povračilu davščine za obdačene množine piva, rudninskega olja in cukra, ki se nahajajo v prometu med kraljevinami in deželami, zastopanimi v, državnem zboru, med deželami ogrske krone in med deželama Bosno in Hercegovino.
Porazumno s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom se v izvršitev cesarskega ukaza z dne 29. decembra 1899. 1., drž. zak. št. 267, na podstavi člena 3 izdajejo nastopna določila.
§■ 1.
Prijava.
Vsak, kakorkoli se vršeč prenos (pošiljatev) obdačenega piva, presegajoč množino dveh litrov, ali obdačenega rudninskega olja, presegajoč množino dveh kilogramov, v dežele ogrske krone ali v deželi Bosno in Hercegovino je prijaviti po priions >rec A inB. Ženih uzorcih za vsak davčni predmet ločeno.
Od prijave so izvzete pošiljatve gori omenjenih davčnih predmetov v prometu med deželami skupnega avstrijsko-ogrskega carinskega ozemlja po železnici ali parobrodu ali pošti, ako je kraj odpo-slatve in kraj namembe v enem in istem ozemlju in mora iti pošiljatev, da dospe na kraj namembe, skozi eno obeh drugih ali skozi obe drugi ozemlji (tranzito [prehodne] pošiljatve).
Ako se izvrši odposlatev takih prehodnih pošiljatev deloma po železnici in deloma po parobrodu, odpade prijava le tedaj, ako izroči en prevozni zavod pošiljatev drugemu v nadaljnji prevoz naravnost brez posredovanja tretjega. Ako je pa oddajna postaja železničnega ali parnoplovstvenega podjetja v ozemlju, katero imajo pošiljatve preiti in je treba v tem kraju s pošiljatvami za nadaljnje prevažanje na kraj namembe, ki leži v istem ozemlju kakor kraj odposlatve, še le razpolagati, tedaj se mora prijaviti isto tako odposlatev po železnici ali parobrodu, kakor tudi nadaljnje prevažanje od oddajne postaje, in sicer to za povratno pošiljatev (§. 4. št. 6).
Prijavljati je ustno ali pismeno na pristojnem oddelku finančne straže; vendar so deželna obla-stva pooblaščena, tam, kjer to zahtevajo prometne razmere, izjemoma mesto oddelkov finančne straže določiti za sprejemanje takih prijav druge organe ali urade.
Pismeno je prijaviti, ako se izvrši prijavi zavezan prenos piva iz kake pivovarne ali prenos rudninskega olja iz kake čistilnice rudninskega olja. V tem primeru je to prijavo podati ob enem s tisto prijavo, ki jo je oddati radi odnašanja rudninskega olja proti plačilu potrošnine, pri istem finančnem organu, ki ima sprejemati naposled omenjene prijave.
Golice za prijave se izdajejo strankam proti povrnitvi napravnih troškov po finančnih organih, ki imajo pravico take prijave sprejemati.
Ako se prijavi ustno, napisati je prijavo na gori predpisanih obrazcih v dveh izvodih in napovednik mora vpise, ko so se prečitali, podpisati ali, če pisati ne zna, z ročnim znamenjem potrditi.
Prijava se po završeni odpravi rabi hkratu za prehodnico.
§. 2.
Dostava prijavljene pošiljatve.
S prijavo je pošiljatev praviloma dostaviti pred pristojni oddelek finančne straže, oziroma, ako je v to določen drug finančni organ (urad), pred tega in pokazati spremljajoče jo vozne liste, račune itd., da jih uradoma preišče.
Ako želi odpošiljatelj, da se ta preiskava vrši v njegovem obrtovališču, ima prej prositi dovoljenja za to pri finančnem oblastvu prve stopinje in se v prošnji zavezati, da bode poravnal večje stroške, ki nastanejo finančni upravi s tem, da ugodi njegovi prošnji.
Dovoljenje se pa daje le takim osebam, ki uživajo zaupanje finančne uprave in le s pridržkom, ] da jej je moči preklicati ga vsak čas, kar se mora ] zlasti v slučaju zlorabe takoj zgoditi.
§• 3.
Uradna preiskava pošiljatve v odpošiljal-nem uradu.
1.	V obče.
Vsaka za prenos v drugo ozemlje prijavljena pošiljatev piva ali rudninskega olja se mora uradno preiskati.
Pri tej preiskavi preskusi finančni organ, kateremu je preiskovanje naročeno, soglašanje prijave s stanjem pošiljatve, ové število in vrsto posod, oziroma število tovorov, potem vrsto in pa množino predmetov, ki se odpošljejo, tako kakor je spodaj opisano in napoti naposled pošiljatev na dotični oddelek finančne straže, na katerem se ima dostaviti.
2.	Ovedanje množine.
Ako se prijavi odpošiljatev rudninskega olja v dežele ogrske krone ali v deželi Bosno in Hercegovino z a je dno s prijavo odvažanja rudninskega olja proti plačilu davščine (§. 1), tedaj je tem povodom gledé množine dobljeni izvid vpisati tudi v pre-hodnico.
Za vse druge primere se odrejuje naslednje :
a)	Ako se pošilja pivo v uradno preskušenih sodih, je merodajen meroskusni znak.
Ako sodi niso preskušeni, ovedeti je njih vsebino s tehtanjem napolnjenega soda, pri tem je za vsakih 100 kilogramov kosmate teže računih 065 hektolitrov piva.
b)	Ako se pivo pošilja v steklenicah ali vrčih, po-istini se število posod iste velikosti in se potem ové, koliko drži ena taka posoda, da se iz teh podatkov preračuni množina tekočine. Ta ovedba se bistveno ujednovi, ako odpošiljatelj v ta namen prinese prazne vzorne posode, katerih prostornina se da vsak čas lahko določiti.
Ako se uradno poslovanje s pošiljatvijo vrši v obrtovališču odpošiljatelja, more se prostornina posod, ki so določene, da se vanje dene pošiljatev, ako niso preskušene, še predno se napolnijo, dohodarstveno - uradno ovedeti.
c)	Ob pošiljatvah rudninskega olja, katere se ne izvršč ob enem z odvajanjem iz kake čistil-
nice rudninskega olja, je čisto težo za vsako posodo ovediti odbivši taro od kosmate teže. Pri tem se more vzeti tara z naslednjimi v odstotkih kosmate teže izraženih postavki:
aa) za lesene sode ....	20 odstotkov
bb) za železne	sode	....	23	„
cc) za vrče................34	„
dd) za steklene balone (v vrečah
in slami	zamotane)	.	.	26	„
ee) za pločevinske posode, ki so zamotane po dve v enem zaboju....................17	„
Ako se pošilja v shrankah, kakor se vidi, enake oblike in velikosti, je čisto težo rudninskega olja za eno tako shranko ovedeti tako, kakor je zgoraj odrejeno, in vso čisto težo preračunih z množenjem.
Ob pošiljatvah rudninskega olja v množinah, ki ne presegajo 25 kilogramov kosmate teže, je povsem opustiti, ako proti podatkom v prijavi po pogledu ni nobenega pomisleka, vsako uradno ovedanje množine.
4. Uradna zapora pošiljatve.
Če odpošiljatelj zahteva, se more pošiljatev tudi dejati pod uradno zaporo. V tem primeru pa mora pošiljatev biti primerno uravnana, da se more nanjo dati varna uradna zapora.
4. Končno uradno poslovanje.
Ako se pokaže ob ovedanju skupne množine piva ali rudninskega olja, ki se pošilja, v primeru s prijavo prebitek ali primanjkljaj, tedaj je, ako presega razlika tri odstotke, pričeti dohodarstveno preiskavo.
Ako so pa izpolnjeni predpisani pogoji, tedaj se vpiše izvid in tekoča številka pošiljalnega registra, pod katero se je prej prijava zabeležila, v oba izvoda prijave (prehodnice) in se pristavi od odpošiljatelja naznanjeni, razmeram prikladni in z ozirom na vse okolnosti ne prekratko odmerjeni rok, v katerem ima pošiljatev dospeti na kraj namembe.
§. 4.
Določila za pot pošiljatve.
1.	Slučajni dogodki na prevozu.
Zglasitev slučajnih dogodkov na prevozu (člen 4. drugi odstavek, Vlil. dela cesarskega ukaza z dne
17. julija 1899.1. [drž. zak. št. 120]) je opraviti ustno ali pismeno na bližnjem oddelku finančne straže.
Ako okolnosti zahtevajo nujno, da se stvar takoj poistini, kakor na priliko, kadar se kaka posoda poškoduje, in ako ni oddelek finančne straže nastanjen kje blizu, moči je stvar naznaniti tudi bližnjemu občinskemu predstojništvu, da poistini resničnost naznanila in dâ prevaževalcu o tem potrdilo.
S tem potrdilom se mora prevaževalec zaradi nadaljnjega uradnega poslovanja izkazati na bližnjem oddelku finančne straže.
2.	Podaljšanje roka za dostavo.
Finančna oblastva prve stopinje so upravičena na pismeno prošnjo odpošiljatelja, ako za to govoré ozira vredni vzroki, v prehodnici določeno dobo za dostavo naknadno tudi tedaj k večjemu za jeden mesec podaljšati, ako se kak slučajni dogodek na prevozu, radi katerega se je moral rok prekoračiti, ni poistinil.
3.	Pustitev pošiljatve v pošiljajočem o zemlj u.
Nakazana pošiljatev se more pustiti v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, samo treba jo je v tem primeru dostaviti pred bližnji oddelek finančne straže ter pokazati unikat prehodnice. Da bi se pridržal eden del pošiljatve, je nedopustno.
4.	Izprememba namenišča, dokler se nahaja pošiljatev še v pošiljajočem ozemlju.
Ako naj se izpremeni namenišče pošiljatve, dokler je še v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, mora finančni organ, pred katerega se pošiljatev dostavi, preiskati, se-li stanje pošiljatve sklada z unikatom prehodnice in je-li prevažanje po sedaj od stranke navedenih potih po suhem ali po vodi sploh dopustno.
5.	Izprememba namenišča v ozemlju, kjer
se ima pošiljatev prevzeti.
Ako se pošiljatev v kraljevipah in deželah, zastopanih v državnem zboru, za katere je določena, radi kasnejše izpremembe namenišča, ali pa preden dojde v namenišče radi razdelitve, dostavi pred urad (člen 4, odstavek 3, VIII. dela cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899. 1. [drž. zak. št. 120]), opra-
viti ima dotični finančni organ uradno opravilo pošiljatve po predpisu tako, kakor je naznačeno v §. 5 tega izvršilnega predpisa. Ker pa ni duplikata prehodnice, odpraviti je pošiljatev samo na podlagi unikata prehodnice.
6.. Vrnitev pošiljatve v ozemlje, iz katerega je prišla.
A.	Ako se jo odpošiljatev izvršila pravilno.
Ako je pošiljatev piva ali rudninskega olja vrniti v ozemlje, iz katerega je bila pravilno s prehod-nico odposlana, se mora praviloma najprej v ozemlju, v katerem se je imela prevzeti, pred urad dostaviti in potem po določilih §. 1 tega izvršilnega predpisa zopet za odposlatev v ozemlje, iz katerega je prišla, prijaviti.
Ako se je pa odpošiljatev izvršila po javnem zavodu za prevažanje, more finančno obla-stvo prve stopinje, dokler pošiljatev še ni prišla iz rok tega podjetja za prevažanje, odpošiljatelju dovoliti vrnitev brez dostave v ozemlju, za katero je bila prvotno namenjena.
Za to dovoljenje naj odpošiljatelj prosi pri finančnem oblastvu prve stopinje, v čigar okraju je odpošiljalni urad, predloživši vozne listine, katere so mu na razpolago in naznanivši vzrok, ki mu je bil povod tej prošnji, in naj se v tej prošnji izrečno zaveže, da bode pošiljatev tekom določenega roka v neizpremenjeni kakovosti in množini zopet dostavil pred odpošiljalni urad.
Ako se to dovoljenje dâ, more javno podjetje za prevažanje pošiljatev s prehodnico, katero je odpošiljalni urad prvotno napravil in kateri je dobljeno dovoljenje priložiti, brez dostave v drugem ozemlju in brez naprave nove prehodnice nazaj pripeljati v ozemlje, iz katerega je prišla.
B.	Ako pošiljatev ni založena s prehodnico.
Ako dospe pošiljatev piva ali rudninskega olja iz Ogrskega ali Bosne in Hercegovine na kako več nego 15 kilometrov od ogrske ali bosensko-hercegovinske meje oddaljeno železnično (parno-plovstveno) postajo brez prehodnice in ako, ker niso dani pogoji člena 10, VIII. dela cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899. 1. (drž. zak. št. 120), ne more zapasti kazni, more na zahtevanje odpošiljatelja finančno oblastvo prve stopinje, v čigar okolišu je oddajna postaja železnice (zavoda za prevažanje) dovolili, da se dotična pošiljatev pošlje nazaj.
Dotično utemeljeno prošnjo odpošiljatelja je opremiti z voznimi listi, zadevajočimi pošiljatev (vozni list, prejemni recepis itd.) v originalu ali v prepisih, poveijenih od zavoda za prevažanje.
Na podstavi tega dovoljenja je dotično pošiljatev po določilih §. 1 tega izvršilnega predpisa prijaviti pri finančnem organu, določenem v to, sklicevaje se na dotično dovoljenje.
Ako niti adresat pošiljatve, ki je prišla brez prehodnice, ne sprejme, niti se odpošiljatelj ne oglasi, da se pošlje nazaj, tedaj more finančno obla-stvo prve stopinje železnični upravi na njeno prošnjo, ako je upravičena razpolagati čez pošiljatev v pokritje svojih terjatev, dovoliti, da pošiljatev proda, ako se prej za vsak liter piva, oziroma za vsak kilogram rudninskega olja, ki ga pošiljatev obsega, vplača pripadajoči povračilni znesek (člen 1 cesarskega ukaza z dne 29. decembra 1899.1. [drž. zak. št. 267]) dotičnemu prejemnemu uradu, ki ga imenuje finančno oblastvo prve stopinje.
§. 5.
Uradno obravnavanje pošiljatve na dostavnem uradu.
1. V obče.
V prvem odstavku člena 4, VIII. dela cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899. 1. (drž. zak. št. 120) izgovorjena obveznost dostave je izpolnjena, ako se pripravi nakazana pošiljatev v nespremenjeni kakovosti in množini tekom v pre-hodnici odmerjene, eventualno pravočasno podaljšane dobe na postajo oddelka finančne straže, ki je v prehodnici označena (dostavni urad) in se ob enem izroči unikat prehodnice.
Dostavni urad, pred katerega se dostavi pošiljatev v namenišču ali na potu tja, primerja po stranki izročeni unikat z došlim duplikatom prehodnice, poizve število in vrsto posod, oziroma število tovorov, in ové, če v nastopnih točkah ni zaukazano ali dopuščeno kaj drugega, vrsto in množino tako, kakor je predpisano za odpošiljalni urad (§. 3).
•
Ako se pokaže ob uradnem obravnavanju do-1 stavljene pošiljatve, da del nje ni založen s prehod- j nico, in ako ta del presega pet odstotkov množine piva in rudninskega olja, ki bi morala po prehodnici biti, pričeti je po natančnem poislinjenju prave množine po členu 11, št. 2, VIII. dela cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899. 1. (drž. zak. št. 120) doho-darstveno preiskavo.
Poistinjeni primanjkljaj v množini je vselej zabeležiti v rešitvi prehodnice.
Ako gre za male pošiljatve, ki so se prevažale po pošti, železnici ali parobrodu, in ako ni name-nišče ob enem postaja oddelka finančne straže, pri katerem se imajo dostaviti, zadostuje, ako se vroči unikat prehodnice z voznini listom in kakimi drugimi na pošiljatev se nanašajočimi listinami, kakor fakturo itd. dotičnemu oddelku finančne straže (dostavnemu uradu) v roku določenem za dostavo in še predno se pošiljatev odpravi od postajališča.
Za male pošiljatve se obravnavajo pri pivu skupne množine do enega hektolitra, pri rudninskem olju skupne množine do enega metrskega stota.
Ako se pojavijo utemeljeni pomisleki zoper resničnost podatkov v prijavi, tedaj je dostavni urad upravičen, pošiljatev v zmislu drugih določil tega paragrafa uradno preiskati.
Ako želi adresat (prejemnik), da se pri drugih malih pošiljatvah, nego so ravno imenovane, uradno posluje izven postaje oddelka finančne straže, na primer v obrtovališču ali na postajališču, naj prosi pismeno za dovoljenje pri pristojnem finančnem oblastvu prve stopinje in se v tej prošnji zaveže, da poravna večje stroške, ki bi v tem slučaju narasli finančni upravi.
Dovoljenje se da le s pridržkom, da se more vsak čas preklicati, kar se ima posebno v primeru zlorabe takoj zgodili.
2. Posebne odredbe glede o-vedanja množine.
a)	Pri pivu.
Ako se je odpošiljatev odpravila v preskušenih sodih, je primerjati zgolj meroskusno znamenje z izvidom v prehodnici in prešteti število sodov. Vrhu tega je paziti na to, ali so sodi primerno napolnjeni, kar se da ugotoviti s trkanjem na sode, ne da bi jih bilo treba odpreti.
Ako so se za odpošiljatev rabile posode, katerih prostornina se je poprej ovedela dohodarstveno uradno, smatrati je to ovedbo enako meroskusu.
Pri pivu v steklenicah v množinah z ne več nego enim hektolitrom se more ovedanje množine povsem opustiti, ako zoper pravilnost napovedi v pri-'avi že po ogledu ni nikakega pomisleka.
Ob večih množinah zadostuje, da se preštejejo tovori, in ako se množina ne more ugotoviti že z ogledom, da se opravijo posamezni ponamerni poskusi, na kojih izbiro stranki ni dovoliti nika-kega upliva. Izid teli ponamernih poskusov je zaznamovati v rešitvi prehodnice.
Steklenice same je odpreti samo v primeru utemeljene sumnje potuhe.
Ovedanje množine je opustiti, ako je pošiljatev došla z nepoškodovano uradno zaporo in se tudi drugače ne pokaže nikak pomislek. Rešitvi se ima v takih slučajih za podlago vzeti množina piva, katero je ov.edel pošiljalni urad.
b)	Pri rudninskem olju.
Ako preiskava gledé števila in vrste posod ne pokaže nobenega spotikljaja in ako tudi drugače ni pomislekov, se more dostavni urad zadovoljiti s po-namernim tehtanjem na kosmato težo posameznih tovorov, na kojih izbiro ni dovoliti stranki vpliva. Izid ponamernih poskusov je vpisati v rešitev prehodnice.
Ako se je pošiljatev odpravila v navadnih sodih za petrolej enake velikosti, zadostuje, da se sodi preštejejo, pri tem je gledati samo na to, ali so sodi napolnjeni.
Ako se pošilja v kasonih, shrankah itd., se more tehtanje povsem opustiti, ako sicer ni nikakih pomislekov zoper pravilnost napovedi v prehodnici.
Ako pride pošiljatev z nepoškodovano uradno zaporo in ako drugače ni nikakih pomislekov, je povsem opustiti ovedbo vrste in množine. Rešitvi je v takih primerih vzeti za podlago množino, katero je ovedel odpošiljalni urad.
3.	Izdaja izkaznice.
Po završenem uradnem poslovanju naj dostavni urad stranki izda po priloženih obrazcih napravljeno izkaznico, in ako se pošiljatev razdeli, po eno izkaznico za vsako delno pošiljatev. Izkaznica služi tistemu, ki je prejel pivo ali rudninsko olje iz dežel ogrske krone ali iz Bosne in Hercegovine, v potrdilo, da se je pošiljatev v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, pravilno dostavila pred urad.
§• 6.
Naznanilo potov po suhem in po vodi in naznanila podjetij za prevažanje.
Poti po suhem in po vodi (razen železničnih in parnoplovstvenih prog), po katerih je prevažanje pošiljatev piva in rudninskega olja, zavezanih prijavi, v prometu med navedenimi tremi ozemlji pripuščeno, se objavijo po deželnem zakoniku in ukazniku za vsako deželo, v kateri so ti poti po suhem in po vodi. Tudi se poskrbi, da bo zaznamek pripustnih potov po vodi in po suhem razgrnjen v oddelkih finančne straže, da bo mogel vsakdo vsak čas vanj pogledati.
Za naznanila, katera so dolžna podajati na podstavi člena 1 cesarskega ukaza z dne 29. decembra 1899. 1. (drž. žak. št. 267), oziroma člena 7 v VIII. delu cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899. 1. (drž. zak. št. 120) oddelku finančne straže, v čigar okolišu je oddajna postaja, železnična in parnoplovstvena podjetja, kakor tudi pošta o po-šiljatvah piva in rudninskega olja, ki prihajajo iz dežel ogrske krone in iz dežel Bosne in Hercegovine in katere ta podjetja za prevažanje prevzamejo, se predpisuje priloženi obrazec. Naznanila so poštnine prosta.
Jorkasch s. r.

Obrazca C in D.
Obrazec .
Obrazec A.
(k §. 1. izvrš. predp.)
Dežela:........................................... Dežela:..............................................
Odpošiljalni urad, oddelek finančne straže v . . . Dostavni urad, oddelek finančne straže v . . .
1.	Oddano dne........................19
2.	Vpisano v pošiljalni register za pivo pod št. . . . .
unikatom
3.	Preskušeno in primerjano z ——-n— -------:.................
duplikatom
Prijava (hkratu prehodnica) za pošiljatve piva.
(Unikat—duplikat.)
1 I. (opravilo) v...........št. . . prijavi sopodpisanemu finančnemu organu (uradu), da hoče
dežele ogrske krone.
v nastopnem natančneje označeno pošiljatev piva poslati v — ——-:— -i-
deželi Bosno m Hercegovino.
Rok, v katerem je pošiljatev dostaviti pred urad v znotraj navedenem namenišču:
(Kraj) dne.......................19
(Finančni organ, značaj.)
Podpisan . . prevzame dolžnost, poskrbeti, da se bode nakazana pošiljatev v neizpremenjeni kakovosti in množini v poleg označenem roku dostavila pred znotraj navedeni finančni organ, ter da se bo njemu izročila ta prehodnica.
Ta dolžnost poneha samo tedaj, kadar bo dostavni urad potrdil, da se je ustreglo zgoraj navedenim obveznostim.
(Podpis stranke.)
/
(Slovenlsch.)
232
I. Napoved.										
.1 1 s 1	Število	Vrsta	Množina piva, ki ga je poslati, v litrih za vsako posodo in skupaj	Ime prevaževalca (železničnega ali parnoplovstvenega podjetja)	. dopuščenega pota po su-li po vodi, po katerem se šiti prevažanje	Ime, opravilo	I ti	Dežela	Postaja oddelka finančne straže, pred katerega je dostaviti pošiljatev	Opomba
	posod				S ? Ul O	adresata, oziroma prejemnika				
l	2	3	4	5	Q	7	!	8	1	9			10	11
			\ '\ '							
II. Uradni izvid.							
Število	Vrsta	Ovedena množina po meroskusnem znaku v litrih za vsako posodo in skupaj	Ovedena kosmata teža v kilogramih		Uradna zapora, nje vrsta in število nadetih pečatov	Kaki primanjkljaji vsled slučajnih dogodkov ob prevažanju v litrih	Opomba
			za vsako posodo in skupaj	reducirano na liter piva			
posod							
1 1 2		3	4	5	6	7	8
	I	•	j		.) Î		
23-2*
Rešitev.
1.	Oddano dne........................19 . .
2.	Vpisano pod tek. št.....dostavnega registra za pivo.
3.	Izid uradne preiskave z ozirom na:
a)	posode.........................
b)	uradno zaporo..................
c) množino piva, in to:
1 Ovedena množina ; po meroskusnem znaku v litrih in skupaj	Ovedena kosmata teža v kilogramih		Proti uradnemu izvidu na kraju oddaje v litrih se pokazujoči		Unikat prehodnice se je vrnil dne	Opomba
	za vsako posodo in skupaj	reducirano na liter piva	prebitek	primanjkljaj i		
1	2	3	4-	5	6	7
						
Obrazec B
(k §. 1 izvrš. predp.)
Dežela:	.................................... Dežela:.................................................
Odpošiljalni urad, oddelek finančne straže v . . Dostavni urad, oddelek finančne straže \ ... .
1.	Oddano dne.....................; 19 . .
2.	Vpisano v pošiljalni register za rudninsko olje pod tek. št
unikatom
3.	Preskušeno in primerjano z
duplikatom
Prijava (hkratu prehodnica) za pošiljatve rudninskega olja.
(Unikat—duplikat.)
I. I. (opravilo) v..................št. . . javlja sopodpisanemu finančnemu organu (uradu), da hoče
dežele ogrske krone.
v nastopnem rtatančneje označeno pošiljatev rudninskega olja poslati v (}e%e^~B~ogno jn Hercegovino"
Rok, v katerem je pošiljatev dostaviti	Podpisan. . prevzame dolžnost, poskrbeti, da
pred urad v znotraj navedenem namenišču:	se bode nakazana pošiljatev v neizpremenjeni ka-
.................. kovosti in množini v poleg označenem roku dostavila pred znotraj navedeni finančni organ, ter
,	da se bo njemu izročila ta prehodnica.
(Kraj) dne.....................19	.	J
Ta dolžnost poneha samo tedaj, kadar bo do-
................................ •	slavni urad potrdil, da se je ustreglo zgoraj nave-
(Finančni organ, značaj.)	denim obveznostim.
(mp)
(Podpis stranke.)
I. Napoved.												
j Dan odposlatve	Število	Vrsta	Množil 1 kosmata teža za vsake	îa rudnins i ga je po tara posodo	kega olja, dati čRta teža posamezno in skupaj	Ime prevaževalca (železničnega ali pamoplovstvenega podjetja)	Oznamenilo dopuščenega pota po suhem ali po vodi, po katerem se prevaža	Ime, opravilo	Kraj (bivališče)	Dežela	Postaja oddelka finančne straže, pred katerega je dostaviti pošiljatev	Opomba
	posod		v kilogramih					adresata, oziroma prejemnika				
1	2	3	4	1	5		(>	7	8	9	10 1 11		12	13
												
II. Uradni izvid.								
1	S	Kosmata teža	Tara	čista teža posamezno in skupaj		_o ’> £ co is i! O. O« CÖ r* N S rt 'S	1-2 •§a 1 > ■ 1 g «g. =•§ 5 ^	Opomba
J	't >	za vsako posodo					Kaki prim; dogodke gramih	
posod		kilogramov				"d rt rt ö ÎH P		
1	2	3	4	5	6		7	8
	'							
Rešitev.
1.	Oddano dne................19 . .
2.	Vpisano pod tek. št...dostavnega registra za rudninsko olje.
3.	Izid uradne preiskave z ozirom na:
a)	posode..................
b)	uradno zaporo...........
c)	množino rudninskega olja, in to:
Kosmata teža			Proti uradnemu izvidu na kraju oddaje v kilogramih se pokazujoči		1 g	
	Tara	Čista teža posamezno in skupno	prebitek	primanjkljaj	> •S. m 1 O A ■s	Opomba
za vsako posamezno posodo						
	kilogramov				■ä D	
1	2	3	4	5	6	7
			•			
Obrazec C (k §. 5 iz vrš. predp.)
Dežela:...............................................
Dostavni urad: Oddelek finančne straže ......
Izkaznica za pivo,
dežel ogrske krone
s katero se potrjuje, da so se spodaj natančneje označene iz — --:——-------— - poslane obdačene
Bosne in Hercegovine
množine piva, in to:
Število		Vrsta		Množina v litrih
	P 0	o d		
j				
dostavile pred podpisani finančni organ.
Ta izkaznica se izdaje prejemniku pošiljatve na podstavi prehodnice, izdane po oddelku finančne
straže v...........................deželi.........................pod št............... ki je vknjižena
v dostavnem registru podpisanega oddelka finančne straže pod tek. št. . . . , da izkaže prejem navedene množine piva.
Za ostali del vse v gornji prehodnici obsežene pošiljatve se je izdalo še Datum..........................
Pečat.
. izkaznic.
I. I.
(značaj.)
(S)oventach.)
233
Obrazec D
(k §. 5 izvrš. predp.)
Dežela:..................................................
Dostavni urad: Oddelek finančne straže v............
Izkaznica za rudninsko olje,
s katero se potrjuje, da so se spodaj natančneje označene iz ——-. - '  —poslane obdačene
Bosne in Hercegovine
množine rudninskega olja, in to:
Število	Vrsta	Množina v kilogramih
P 0	o d	
		
dostavile pred podpisani finančni organ.
Ta izkaznica se izda prejemniku pošiljatve na podstavi prehodnice, izdane po oddelku finančne
straže v............................deželi..................... pod št. . . . , katera je vknjižena
v dostavnem registru podpisanega oddelka finančne straže pod tek. št. . . . , da izkaže prejem navedenih množin rudninskega olja.
Za ostali del vse v gornji prehodnici obsežene pošiljatve se je izdalo še Datum........................

"v

Pečat.

. izkaznic.
I. 1.
(značaj.)
Obrazec E
(k §. 6 izvrš. predp.)
Železnično
Parnoplovstveno
podjetje
Naznanilo
za c. kr. oddelek finančne straže v
poštne
Podpisani načelnik železnične postaje v..................................naznanja s tem, da
parnoplovstvene
z Ogrskega	piva
je došla ———-------:——-------:— prihajajoča pošiljatev ——— -----------— v kosmati teži............
iz Bosne m Hercegovine	rudninskega olja
s prehodnico
kilogramov —----------——— in da se bo ta pošiljatev izročila I. I. v..................
brez prehodnice
Datum............................
načelnik postaje.
To naznanilo se je pridejalo dostavnemu registru pod tek. št. .	...
Datum.............................
vodja oddelka.
Opomba: Besede, katere se ne skladajo, naj se prečrtajo.