K O ROTA N
Čisto ni o ni presenetljivo,^ uveljavljene politične stranke vsaj z nezaupanjem oe že ne z jezo gledajo na kakršenkoli poskus,da Li se po litični red spremenil, pa četudi s:re pri tem za dve idejno si tako na = sprotujoči sili,kot sta na Koroškem "Zveza slovenskih organizacij"( pod taktirko komunista dr.P.Zwitterj a) in "Krščanska demokratska stranka"oz "Narodni svet koroških Slovencev" (Dr.J.Tischlerj a), o čemer obširno po ročamo na drugem mestu.
Iznenadljivo in škodljivo pa je, da doslej na Koroškem nihče še ni resno odgovoril na poslednje Travnikarjevo odprto pismo,saj so bila v njem nakazana tako pereča vprašanja,da je vprav v interesu koroških Slo vencev, da. najdejo nanja odgovor, pa je potem že čisto vseeno,kdo se siri va za Travnikarj evitn "imenom". Kolikor nam je bilo moč ugotoviti,nimata Iravnikarjeva okrožnica in novo nastalo društvo "Enotnsot" ter njen isto imenski list Čisto nič skupnega. Bil je zgolj slučaj,da sta si obe akci ji sledili; ne vidimo tudi nobenega resnega vzroka,zakaj naj ne bi obja vila ENOTNOST Travnikarjevih idej,če bi te zrasle na njenem zelniku.Med obema vidimo še to razliko,da je akcija "Enotnosti" čisto koroško notra nje vprašanje, dočim presegajo Travnikarjeve ideje koroške meje in je bilo pojavo njegove okrožnice mož zaslediti tako v Ljubljani kot v Gori ci in Trstu,pa v Clevelandu,Buenos Airesu in po drugih slovenskih sre = diščih. "Enotnsot" je več ali manj stvar organizacije na Koroškem,"Naši odnosi do matične države" pa so stvar idej, o katerih moramo razmišlja® ti vsi Slovenci in po svojih močeh pripomoči, da bodo postavljeni na pra vo osnovo. Nikakor namreč nismo mnenja,da je sleherni vpliv na Ljubija® no ali Beograd nemogoč. Možen je, oko bi koroški Slovenci kot en mož na stopili in povedali matični državi,kaj pričakujejo od nje, še kako mo = z'en, ako bi tako koroško soglasje podprli še izseljenci vseh barv.
Dalje je gotovo, da nimata niti Travnikar niti "Enotnost" ničesar o Praviti s Komunistično partijo Avstrije,kot hoče to natvezi ti naivnim kalinom filotitistični SLOVENSKI VESTNIK v Celovcu.Namen te klevete je Preveč očiten,da bi ji mogel kak resen Slovenec verjeti. Da so v Ljubüja Di odklonili "Enotnost",kot vidimo iz SLOV.POROČEVALCA, se ni čuditi, ' saj so to storili sporazumno z dr .Zwitter jevimi komunisti no. Koroškem. Dr.Tischlerj evi krščanski demokrati se k eni ali drugi stvari sicer ni= so javno izjavijali,vendar pa so se v nejavnem odklanjanju znašli na i= ati črti z dr,Zwitterjem. K0t kaže,niso sprevideli njegove igre,četudi 2a to ni treba biti posebno bister:
Družba okoli dr.Zwitterj a se je namreč prav dobro zavedala,da ne bi bilo samo konec^njihove politične kariere na Koroškem ampak tudi o= s ebne eksistence, če bi se dr.Tischlerjeva stranka in nova "Enotnost" odločili za ideje,ki jih je predložil Travnikar. Kajti če bi nastala e= Dotna fronta na Koroškem, ki bi terjala od Jugoslavije, kar sme in mora Pričakovati vsaka narodna manjšina od matične države, potem bi bilo ko® Dec dr.Zwitterjevega političnega ribarjenja v kalnem in brez dvoma ko = Dec gmotne podpore iz Ljubljane,ker bi mož dejansko ostal osamljen in De bi politično Čisto nič več pomenil, - s čemer bi ?e slejkoprej moral sprijazniti tudi jugoslovanski režim. Ker pa so dr.Tis chlorjevi krščan® ski demokrati pokazali bojazen pred novo "Enotnostjo",četudi se jim še z^algč ni tako bati kot dr.Zwitter ju,j e slednji izkoristil to strah in Travnikar j a z njegovimi prepovedanimi idejami ter "Enotnost" v
n i m.i lim ^ i
isti koš,đa bi tako ubil dve muhi na en mah:' odgodil ali preprečil bi razpravljanje o Travnikarjevem vprašanju med koroškimi Slovenci in isto časno bi še bolj oddaljil krščanske demokrate od "Enotnosti",češ da jim je slednja politično in organizacijsko nevarna, posebno še, ker da po = vezana z avstrijskimi komunisti. Bati se je, da te prebrisane Zwitterje ve igre dr.Tischlerjevi ljudje niso sprevideli in so pridno sekundirali VESTNIKOVI liniji,ne da bi se pri tem zavedali,da posredno delajo uslu= go Zvezi komunistov Jugoslavije. Ta se namreč boji, da bi bila že itak šibka postojanka na Koroškem še bolj oslabljena in do. bi sama Zveza bi= ia zaradi koroškega javnega mnenja prisiljena razmišljati o idejah,kako spraviti odnose med manjšino in matično državo na solidno in dostojno osnovo. Vse to je bilo namreč doslej nekam čudno nejasno in to je godi=
10	i Ljubljani i dr.Zwitterju, zato tudi poslednja akcija,da se sprože= na^vprašanja zamegli in diskreditira. Kot dober dialektik je pravilno računal, da mu lahko pri tem slovenska desnica pomaga,če bo stvar pri= merno privlekel na dan. Ni se zmotil: mesto da bi slovenska inteligenca na Koroškem odkrito razpravljala o tem aktualnem vprašanju,se je spet izgubila v brezpredmetnem pričkanju in zapadla v klasično slovensko navab
Druga stvar,ki pa nima nobene organične zveze s Tmvnika.rjevo okrcč nico, kot smo že ugotovili, pa je ustanovitev tretje organizacije na slovenskem Koroškem. Öeprav je jasno, da nova "Enotnost" ne utegne pri= zadeti dr . Tis chler j e ve s tränke, ampak bo verjetno potegnila "na.prednja= ke" iz komunističnega naročja,kamor so padli ob koncu ; zadnje vojne,se je vendar bati, da bo^s to novo organizacijo položaj na Koroškem prej zamotan kot pa izboljšan, do neke mere tudi zaradi preozkih ali prekrat kovidnih pogledov krščanskih 'demokratov. Ni dvoma, da težnja po enotno^ s ti resnično odgovarja osnovni politični težnji koroških Slovencev, -odtod tudi začetni uspehi, - je vendar vprašanje, če je v današnjem političnem položaju uresničljiva. Ali ne bo šla "Enotnost" predaleč in a=
11	se ne bo "Krščanska demokracija" pokazala preveč konservativno? Ali je zdaj primeren^čas,da se žaga dr.Zwitterja in izziva jezo jugoslovan= skega režima, točneje ljubljanskih komunistov, čijih podpora je potrebna zaradi^uresničitvi 7.člena avtrijske državne pogodbe? Sama "Enotnost' ki je pričela to novo poglavje, stoji pred. veliko zgodovinsko odgovor -nostjo, ker lahko s svojim nastopom in delovanjem vrže Koroško v poli -tično zmedo, ljudi pa potisne v dokončno resignacijo.
Gotovo drži,kar je rekel tisti slovenski kulturni delavec,da imajo koroški Slovenci 95°/° skrbi, žuljev in vprašanj skupnih - ne glede na rji hov svetovni nazor. Hvala Bogumda so do tega spoznanja prišli tudi 1ju-djev "Enotnosti", ki so bili,vsaj nekateri, dalj časa poznani bolj po svojih simpatijah do komunistične levice kot pa konservativne desnice.
VT prvi vrsti so bili kajpak komunisti, ki se niso strinjali s tem spozna njem,^in komunistom so kasneje pridno sekundirali nekateri prenapeti desničarji, - kar je prineslo nesrečno ločitev duhov v že tako maloštevilni in inteligenčno oslabljeni manjšini. V tem leži tragika koroškega slovenstva,da so zanesli v manjšinsko politiko svetovni nazor,čeprav so se znašli kasneje i skrajni levičarji i skrajni desničarji na isti črti ko je s sedmim členom pričela teči voda v grlo. Tako pač ni bilo čudno? da je doberšen del slovenske inteligence, in tu mislimo še posebej slo= venske študente, stal ob strani, v sredini, brez posla.
Korda bi bila rešitev novo nastalega položaja v resnični pomladitvi in temeljiti reorganizaciji "Narodnega sveta koroških Slovencev", v katerem bi mogli biti zastopniki vseh treh' organizacij in njihovih po = družnic. Problem seveda ni toliko tehnične narave kot je predvsem poli= tičnega značaja, iniciativa za kaj takega pa bi verjetno mogla in mora= la priti le od dr,Tischlerj a,ki na splošno velja za zmernega in ki uži vo trenutno med koroškimi Slovenci gotovo najmočnejšo zaslombo.Vpraša -nje pa še vedno ostaja,če je še mogoče obdržati "Enotnost" v nekih me -j ah in obenem pripraviti levico na tako široko sodelovanje.
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu in ga izdaja "Slovenska Pravda"» Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so podpisani od izvršnega odbora. - Naročnina za list znaša v Vel.Britaniji L 1.4.0 na le to odnosno 6/- na četrt leta, v Severni Ameriki pa ^ 3.50 za navadno in # 7.00 za letalsko dostavo,drugod pa odgovarjajoča protivrednost.
VRNITEV
Nekateri slovenski listi v svoLodnetn svetu - Klic .Triglava je bil tudi to pot izjema - so dobili sporočilo g,dr.Kreka,da neki angleški časnikar pripravlja "knjigo o vračanju protikomunističnih borcev" ob koncu druge svetovne vojne in prosi vse za. podatke ali dokumente o slo venskih protikomunističnih borcih, njihovem nastanku in zadržanju med vojno ter njihovi vrnitvi iz Vetrinji po vojni,ko so bili pobiti od ko= munis tov.
Zamisel izdati tako knjigo,v kateri bi pisalo tudi o slovenskih žrtvah, je brez dvoma hvalevredna in vse podpore potrebna, čeprav nas istočasno preseneča, da‘'Narodni odbor za Slovenijo" še nima zbranega vsega zadevnega materiala, če že sam ni mogel izdati tako knjigo, in da se mora njegov predsednik obračati na vso emigracijo,ko že voda te= če v grlo.
Vendar pa naloga pisca, "ki čuti z nami in hoče,da bi ugotovil,ob javil resnico in dal Slovencem zadoščenje za po nedolžnem prelito kri in krivična očitanja",kot piše dr.Krek, ne bo lahka. Nekajkrak smo že opozarjali na neodgovorjena vprašanja,ki se sama postavljajo v zvezi s to^vrnitvijo. V kolikor bo piscu zares uspelo nanja odgovoriti, toliko večjega pomena bo zadeva. Ako pa jih bo obšel, pa bo stvar 'izpadla Propagandistično, enostransko in jo bo zapadni tisk ignoriral ali zavr
ni1* Avtor naj bi v prvi vrsti poskrbel, da bi prišel do britanskih arhivov, iz katerih bi mogel razvideti,zakaj in kako $e pravzaprav pri šlo do tega izročanja. Kako je prišlo do tega, da so bili različni de=. li protikomunističnih borcev tako različno tretirani, čeprav so preko britanskih nadzornih oblasti vsi pripadali istemu vrhovnemu komandantu maršalu Alexandru? Tako bo pojasnjeno, zakaj so Britanci poslali tiste enote, ki.so se umaknile v Italijo, v notranjost Italije - proč od jugo slovanske meje, medtem ko so edinice, ki so se umaknile v Avstrijo,vrni li v Jugoslavijo. Zakaj tako očitna razlika v tretmanu, čeprav je bil edinicam v Italiji pripravljen zveneč naslov "Sovražno predano osebje" in so bile že 5.maja razorožene?
Mi se bojimo,da pri tem ne nosijo dela odgovornosti sami Slovenci, kot so namreč svoje edinice predstavili Angležem. Bog daj, da. bi naša bojazen bila brez osnove, čeprav nam je različen postopek nerazumljiv. Neizpodbitno dejstvo je, da se je 15.000 vojakov v Italiji predstavilo kot "Kraljevska Jugoslovanska vojska v domovini" pod poveljstvom gene= rala Mihailoviča, pe Čeprav so bili v njenih vrstah ilegalna in legalni četniki, slovenski in hrvatski domobranci, srbski stražarji in srb= ski dobrovoljci; torej sila pestra druščina,ki se je v gotovih prime = rih še nekaj mesecev prej med seboj pobijala.
Zagonetna pa je predstavitev slovenskih borcev na Koroškem.(Ni nam znano,kako je polkovnik Tatalovič predstavil svoje dobrovoljce in ostali srbski poveljniki svoje četnike - v kolikor so sploh bili posa= mič predstavljeni in ni vse skupaj utonilo v slovenskih domobrancih.)
Nič ni novega, da.je bila v Ljubljani pred umikom oklicana "Slo = venska narodna vojska" in da je "Narodni odbor" postavil za njenega po veljnika "generala" Krenerja. Čeprav so kasneje razni politiki hiteli zatrjevat,da je bilo to poveljniško imenovanje tiskovna napoka,kot je namreč stvar objavil ljubljanski "Slovenec" v svoji zadnji številki,se ta navedba kasneje v emigraciji še večkrat ponavlja in jo bo težko za= vrniti. Te "slovenske vojske" Angležem niso predstavili politiki in po veljnik skupno, kot se je to zgodilo z "jugoslovansko vojsko" v Itali= ji, ampak sam "general"^Krener, katerega je dobre štiri mesece kasneje označil javno v taborišču Senigalija njegov sodelavec polkovnik Bitenc zn - germanofila. Če to drži, potem se zdi verjetna trditev pok.genera= la Rupnika, dana v septembru 1945. v taborišču Fermo slovenskim častni= kom Arku, Kralju in Lazarju, da je Krener predstavil slovenske domobran ce kot "nemške pomožne trupe". Ce to ni res, potem ostane vprašanje: kako so bili domobranci predstavljeni? Od Krenerja ali Narodnega odbora Pozneje. Kot "Slovenska narodna vojska",ki je živa duša v svetu tedaj
ni poznala ali pa kot Mihailovideva "Jugoslovanska vojska",ki je bila vsaj znana in politično razložljiva? Razni drobni dogodki namreč nazor no kažejo, kakšna namerna ali nenamerna zmeda v pojmih je tiste dni
vladala:- Tako ^ narednik. Preželj,ki je neposredno spadal v četniške e note generala Andreja, večkrat prosil polkovnika Bitenca,da bi mu omo= godil potovanje v Italijo, a mu je to bilo vedno odklonjeno, češ da je njegovo mesto v "Slovenski vojski". Zmagoslavovim enotam,ki so se umak nile na Koroško, a so neposredno spadale pod Andreja, sta Krener in Bi tene odrekla hrano v taborišču, dokler ne vstopijo v "-Slovensko narod no vojsko". Tudi je bila ob priliki vračanja domobrancev lansirana iz vrst Narodnega odbora vest, da je vračanja najbrž e kriv general Damja= novic,ker da ima račun, da se razbije slovenska vojska. Skratka: tu je šlo za neko noro mentaliteto,ki je bila sposobna videti strahove tam, kjer jih ni bilo, drugod je pa nevarnosti prezrla.
Mogli bi še omeniti, da je prav v tistem času vračanj a,britanski generalmajor Arbuthnott pođrbel, da je bila skupina okoli 150 vojakov in civilistov iz Špittala prepeljana v Italijo.Spet razlika v ravnanju.
Iz dr.Meršolovega opisa vetrinjskih dogodkov v "Ameriški domovih ni" junija 1950. je jasno, da je pod komando maršala Alexandra obstoja la odredba,da se vrne v Jugoslavijo vse jugoslovanske vojaško in civil ne begunce. Kot kaže je bila ta odredba v zvezi s sporazumom med Titom in Angleži glede vračanja,kar je imel v mislih poslanik dr.Kuhar,ko je 8.septembra 1944. govoril na BECju glede slovenskih domobrancev in žara di česar je minister Snoj pristopil k partizanom in je odšel v domovi= no,da bi tam opozoril domobrance,kaj jih čaka, - pa mu seveda v Beli Krajini komunisti niso dovolili, da bi s komerkoli prišel v stik. Ker je torej taka odredba obstojala, saj jo je nova odredba 4*junija. 1945. razveljavila, jevtorej tem bolj zagoneten postopek britanskih oblasti z Jugoslovani v Špittalu in onimi,ki so se umaknili v Italijo.
Koristno bi bilo tudi zvedeti za zapiske podporočnika Krištofa,ki je bil poučen o poteku teh izročitev,saj je bil tolmač pri angleškem poročniku Amesu, poveljniku vojaškega taborišča v Vetrinju. Doslej je odklanjal njihovo objavo.
Mimogrede lahko še pripomnimo,da je štab generala Andreja pomladi 1946. izdal v slovenščini in angleščini dokumentacijo o teh pokol jih (naslov: "Obtožujemo" odnosno "Ve accuse") in jo poslal raznim osebno= s tim in ustanovam ter tisku v svobodnem svetu.
Kljub nekaterim nejasnostim, pa je vendar nekaj kristalno jasno in neizpodbitno in upamo, da bo angleški časnikar to tudi tako zapisal v svoji knjigi: da so namreč Angleži slovenske domobrance nalagali,da jih pošiljajo v Italijo,ko so jih v resnici namenili titovcem. Poleg vseh komunističnih zločinov naj bo ta velika laž vidno ugotovljena, čeprav radi verjamemo, da se Angležem še sanjalo ni, kaj vrnjene čaka.
T 191 PIČICE
"Slovenska država" je 1.aprila 1958.priobčila kritiko g.Mirka Ge= ratiča glede "Novega čini tel ja" (uvodnik v KT 219.) Vedno se radi ude= ležimo še tako ostre polemike s komerkoli,kadar gre za pereča vpraša = nja in kadar je polemika na dostojni in miselni višini, čeprav prizna= mo,da je z doktrinarnimi ali zanešenimi ljudmi debata včasih težavna. Toda omenjeni članek g.Geratiča pa izraža tako ponesrečeno revščino,da se nam upira razprava. Ce bi se g.Gerotič osredotočil na to,da so nje= gove informacije glede stanja v Jugoslaviji drugačne od naših,na kate= rih smo tudi zasnovali omenjeni uvodnik,in če bi razvojno in s tatis tič no dokazal,da čuti večina Muslimanov hrvatsko,(o tem celo sam dr.Maček dvomi,)bi stvar bila v redu.Toda očitati "Klicu Triglava" "stari * jugo slovanski’ duh 'izenačevanja’" je pa le prehuda,ko bi lahko navedli de aetine člankov,ki sta jih tekom let ponatisnili "Slovenska država" in "Slovenska pot" iz našega lis ta,ki govore baš obratno. Mi smo v omenje nem uvodniku jasno zapisali,kar je g.Geratič odpravil s tremi pičicami: "Prillo bo do tega,kar je neobhodno potrebno zn obstoj Jugoslavije:et= niona razlicnost, a politična enakost."	TrnnTiNTČmvr)
PRI KOROŠKIH SLOVENCIH
Mesec maj je btl na stovenskefn Koroškem značilen po-tem, da je prinesel v precej ustaljeno In s tem dolgočasno politično življenje nekaj novega duha.
Že lani omenjeni Mirko Travnlkar, o čigar Izvoru je tedaj ugibal tudi KLIC TRIGLAVA, se to pot z novim letakom sicer še ni predstavil, vendar pa je že jasno povedal z naslovom Izdajatelja (Franc Šturm, Tabor-Strasse 24a, Dunaj IIo), da Izhaja pobuda Iz sredine koroških Slovencev samih, kot kaže tistih mlajših, ki se doslej v glavnem niso opredelili za nobenega od obeh Idejnih taborov,.
Ta '*Mlrko Travnlkar” je to pot naslovil na slovenske koroške rojake okrožnico, v kateri na svojski način, doslej nepoznan v koroški manj šlnskl polemiki, razpravlja o sila perečem vprašanju, kakšen odnos naj bi Imela manjšina do Jugoslavije In kakšnega matična država do svoje manjšine na Koroškem. Te konkretne misli kaže spoznati v celoti, kot jih je prinesel zadevni letak:
”Našl odnosi do matične države”
!,Po dosegi skupnega nastopa naših političnih skupin, je postala rešitev odnosov do matične države eden Izmed problemov naše manjšinske politike.
"Mislim, da je zgrešeno, da potiskamo problem odnosov do matične države več ali manj v stran, pa čeprav Izgleda, da je problem nerešljiv zaradi velikih političnih In družabnih sprememb, ki so se Izvršile v našerr matičnem narodu, pa tudi zaradi notranjega političnega razvoja na Koroškerr po 1.1945. Realnost življenja ne prenese odlašanja problemov ter neusmiljeno zahteva njihovo rešitev.
"Pri urejanju političnih odnosov do matične države se se moramo v prvi vrsti otresti čustvenih odnosov do nje, pa naj gre tukaj za naklonjeno ali odklonilno stališče. Upoštevati moramo nadalje tudi žlvljenski zakon, da vsaka politična tvorba od trenutka svojega nastanka z železno doslednostjo zastopa v prvi vrsti svoje lastne Interese In da tudi matična država v odnosih do manjšine enostavno ne more postopati drugače. Razvoj razmerja slov.kor.manj šine do Jugoslavije tako po letu 1918, kakor tudi pc 1.1945 nam to ugotovitev v polni meri potrjuje.
"Poteg gornje ugotovitve pa nas tudi sedanji padec ugleda matične države v razumevanju posebnosti naših manjšinskih problemov nujno - že Iz nagona samoohranitve - stil do neke vrste državniške politike do
nje.
"Morda je ravno naša nesposobnost zavzeti tovrstno stališče eden Izmed glavnih vzrokov, da matična država še danes - kljub praJctlčnl odstranitvi Idejno političnega momenta Iz naše manjšinske politike - nadalje vztraja na enostranski podpori manjšine, zlasti kar se tiče gospodarskega In kulturnega področja.
"Pri reviziji naših političnih odnosov do matučne države moramo upoštevati tudi okoliščine, ko tako revizijo močno otežujejo. V prvi vrsti je Izredno močan psihološki pritisk dela avstr.Nemcev, kt hočejo na vsak način razbiti' sedanji skupni nastop kor. Slovencev. Njim služi vsako nebojovlto stališče do Jugoslavije že kot dokaz "Tlto-komunlstične Infiltracije" čeprav sami ne najdejo niti najmanjšega pomisleka glede nevtralnega stališča Avstrije do Sovjetske Zveze. Treba pa je tudi ugotoviti, da je matična država s svojim enostranskim zadržanjem čestokrat tudi sama nudile anetlvo za take enostranske trditve, s čimer je sopomagala ustvarjati precej neugodno notranj e razpoloženje slov.kor.živij a do nje same.
"Vendar lahko Inlcljatlva za revizijo teh odnosov pride same
s strani Korošcev samih.
"Postavljajoč se na stališče suverenosti v odločanju naše politične usode nam bo brez dvoma mogoče zavzeti tako državniško stališče do matične države, ki niti najmanj ne bo postavilo v dvom zvestobo do naše ok-
virne države Avstrije, ter nam dalo pravno osnovo za zavrnitev neutemeljenih obtožb s strani avstr..časopisja, katera tako ali tako spremljajo vsako I našo politično dejavnost«
''Upoštevajoč torej vse gornje ugotovitve, bi se dali naši odno' si do matične države nekako sledeče podati:
1.	priznanje matične države o suverenosti kor.življa v odločanju v vseh vprašanjih tikajočih se njegovega javnega življenja t.j.:
a)	odnosov do avstr.strank,
b)	odnosov do izven-avstrijskih političnih sil in svetovnih forumov,
c)	pravice o takem notranjem-manjšinsko-političnem ustroju, ki najbolje u-streza našemu manjšlnsko-političnemu imperativu, t.j. ohranitvi naše narodne samobitnosti.
2.	odstop matične države od takih oblik zastopanja svojih interesov, ki neposredno ogrožajo naš.narodnostni obstoj.
3.	politična podpora matične države v smislu dosege praktične izpolnitve 7.člena avstr.drž.pogodbe, vzemajoč v obzir, da je matična država sopodpisnica te pogodbe.
4.	v kolikor je matična država pripravljena nuditi manjšint materijalno pomoč, se mora ta vršiti ne oziraje se na politično opredelite^ posameznikov in organizacij in brez političnih predpogojev.
5.	o oblika tako politične kot materijalne podpore mat.države manjšini, mora imeti manjšina polno pravico soodločanja. . ,r
"Pri zavzemanju omenjenih odnosov pa je nujno, da manjšina kot politična celota zagotovi svoje nevmešanje v politični in gospodarski ustflj matične države, stoječ na stališču, da nas zanimajo samo konkretni odnosi matične države do manjšine, ne pa njen družbeni ustroj.
"Le tako zavzeto nedvomno politično stališče do matične države, bo lahko ustvarilo tisto politično vzdušje, ki bo omogočilo mirno in trezne presojo nasprotujočih in stikajočih se interesov, kar je prvi predpogoj za izvajanje uspešnih konkretnih ukrepov."
Novo društvo, nov časopis
Kmalu za tem letakom je bila objavljena tudi I.štev.ENOINOaTl; glasila istoimenskega društva, o katerem jev maju "Klic Triglava" že po" ročal. Iz uvodnika tega novega lista zvemo, da so dejansko' isti razlogi pripravili ustanovitelje tega novega društva k akciji kot so pobudnike o-stalih dveh političnih strank: zapostavljanje in preganjanje manjšine od strani avstrijskih oblasti. Toda samo to vendar ne bi bil pravi smisel za tretje društvo. In res beremo besedo "o strnitvi vseh narodnih sil za skupen cilj", dočim je cilj označen v citiranih društvenih pravilih:
"Društvo Eno tost odklanja kakršnokoli strankarsko-politično vezanje. S svojim obsolutno nadstrankarskim zadržanjem skrbi za gospodarske, kulturne tn socialne zadeve slovenskega dela prebivalstva na Koroškem in sicer v smislu avstrijske ustave in naslanjajoč se na Avstrijsko državno pogodbo ter pospešuje medsebojno razumevanje obeh narodov v deželi. Ena izmed društvenih nalog jev tem, da podpre tako vlado, kakor tudi oblasti in vse tiste politične stranke, društva in ustanove, ki se borijo proti o-življanju nacizma, in tako pomaga ohranjevati mir." In še: "V društvo Eno-tost se lahko včlani vsalc koroški Slovenec, ki je avstrijski državi j an,naj pripada tej ali drugi stranki.Potemtakem - pravi uvodnik - hoče biti društvo nadstrankarsko, neodvisno od obeh slovenskih političnih strank.To-da"enotnost ne pomeni združevanja ideologij, se pravi svetovno nazorskega združevanja. Tako združevanje bi bilo nesmisleno, jalovo. Neki ugleden kulturni delavec koroških Slovencev je formuliral idejo endnbsti takole:
'95 odstotka skrbi in žuljev in vprašanj imajo koroški Slovenci skupnih, naj je zdaj posameznik svetovno nazorsko opredeljen tako ali tako, in zaradi teh 95 odstotkov potrebujemo kakor kruh v mizi enotnost vseh koroških Slovencev. Enotnost v okviru in znamenju sedmega člena' (avstrijske državne pogodbe)". Omenjeni uvodnik še pojasni, da podpira "Skupno spomenico koroških Slovencev", ki sta jo obe slovenski stranici naslovili na avstrijsko vlado v zadevi uveljavitve Sedmega člena, toda dodaja, da bo ta člen toliko prej uresničen, "kolikor bolj enotno, enoglasno in vztrajno bo slovensko ljudstvo to uresničitev zahtevalo."
Odmevi
Že Travntkarjeva okrožnica je nekoliko vznemirila politične prvake obeh taborov» Kaže predvsem zaradi tega, ker se je nekdo drznil javno razpravljati o tistih problemih, ki po vsej logiki (?) vendar spadajo v delokrog političnih strank, odnosno, da ni predhodno prosil obe stranki za dovoljenje»». NAS TEDNIK - KRONIKA doslej - ko to poročam - še ni omenila niti okrožnice niti ENOTNOSTI in predvidoma misli stvar opraviti z ignoriranjem, dokler vsaj situacija ne bi zahtevala jasne besede. Takega mnenja pa ni bil SLOVENSKI VESTNIK, ki era izdaja-pod kamufliranim komunističnim vodstvom — ''Zveza slovenskih organizacij dr.Zwitterja, v kateri je pa mnogo liberalno usmerjenih Sloven-
ne diši
cev, ki jim iz svetovno nazorskih ali antikterlkalnih ozirov "Krščanska demokratska stranka" dr.Tišlerja.
Ta VESTNIK je na precej neroden, pravzaprav čisto "dialektičen" način napadel obe publikaciji in Travnikarja ter "Enotnost" med seboj najtesneje povezat, obema pa pripisal odvisnost od - Komunistične partije Avstrije. Ta sklep izvaja iz tega, češ da je že 9.februarja t.l. Komunistična partija Avstrije priporočita svojim koroškim slovenskim elanom, da podpro društvo "Enotnost". Iz celotnega VESTNIKOVE-GA uvodnika je razviden strah, da bi tu nekdo tretji šaril in mešal štrene, sicer si ne bi VESTNIK prizadeval, da bi zagovarjal tak status quo, ki deli slovensko narodno manjšino na dve politični organizaciji - protikomunistično in filokomunistično,- ki pa sta nastopili skupno za uresničitev državne pogodbe, čeprav sta si bili in si še bosta v laseh, kadar tako narekujejo "višji interesi". VESTNIKU je očividno ljubše, da ima Slovence ostro svetovno nazorsko razdeljene, čeprav sto-
3tev^° razočaranih ali mlačnih elementov, ki bi mogli biti aktivni za. slovensko stvar, kot pa da bi se tudi ta sredina organizirala in morda celo predstavljala most med obema skrajnostima»
(ks)
£|$MO U P, El NIKU	PISMO \Z AMERIKE
Dr.Vladko Maček: G.urednik! Na pri	(Zaključek z 8.strani)
Porabo g.k.bi le rekel, da je neko= Öe pa se nismo ničesar naučili, liko smešno če že ne neumno misli= če nam gola trma ali zavest last= ti - E dr.Mačkom vred - da naj bi ne majhnosti brani sesti za isto v srbsko-hrvatskih pogajanjih za mizo z ljudmi,ki drugače mislijo sporazum zastopal Srbe napram kne= kot mi,če bomo še naprej hranili zu Pavlu - Hrvat dr .Mač ek. Tako je svoj ego s staro slavo in namišlje čisto naravno,da je srbska opozici nimi legitimacijami,po tem je čas ja odklonila oba dr.Mačkova pred = da se razjokamo sami nad seboj: loga*	P.Erjavec izgubili nismo le deset tisoč
__________________________________ najboljših,temveč tudi svojo
"NE STRINJAM SE S TEM,KAR SI DE= zdravo Pamet.
J AL, TODA DO SMRTI BOM BRANIL TVO=	_	.-3---------------------
JO PRAVICO, DA BOŠ TO LAHKO REKEL." .V?*3® Pozimi daroval svoj
zimeki plašč za invalida g.J.P.
Voltaire v taborišču Valki.Lepa hvala!
PRAVKAR IZŠLO V KNJIGI:		• • PRAVKAR IZŠLO V BROŠURI:
Dr.Živko Topalovič:		\ Pran Erjavec:
"POKRETI NARODNOG OTPORA U JUGOSLAVIJI"		"IZ BOJEV ZA SLOVENSKO AVTONOMIJ 0'
Opis tragedije Jugoslavije od razpada države preko državijan= ske vojne do danes,vključno po= litiko emigracije.Knjiga stane v Angliji pri dr.M.Sekulič, 100 Oslo Court,London NW.8. - 15/-		Ponatis istoimenske razprave iz Klica Triglava.Cena v Angliji ^4 pri BM/PRAVDA,London V/C l.,v Ame riki pa 50c pri "Sava Service A= gency" 198 Balsam Ave.S .,Hamilton Ontario, Canada.
NAŠ NASLOV:	BM/TRIGLAV,London W.C.I.
PISMO IZ AMERIKE
(Od clevelandskega dopisnika)
Zadnjo nedeljo v maju je v okviru proslave obletnice Ventrinja go stovalo v Clevelandu "Slovensko gledališče" iz Toronta z Lillenpartovo dramo "Zadnji krajec". Se pred samo vprizoritvij o so se slišali glaso= vi, da. drama ni primerna za vprizoritev odnosno da je sploh oporečna ter da kot taka ne spada nn slovenski oder. Težko je na tem mestu reči,koo liko je bilo pri tem resnega razmišljanja odnosno koliko teh kritikov je dramo sploh prebralo in pa koliko je bilo le slabo prikritega neza= dovoljstva,ker bi naj delo vprizorilo torontsko gledališče,ki ima ali naj bi imelo večjo ali manjšo zvezo s tako žvanim Slovenskim državnim Pokr^tom.v Torontu.
Igralci torontske grupe so dokazali,da goje resno dramatiko ter so v tem pogledu prav gotovo nudili večini občinstva za clevelandske raz= mere res redek užitek,Tudi so potihnili vsi pomisleki proti drami kot taki,pač pa so bili nekateri nezadovoljni s proslavo samo, češ da so manjkale reci taci je,da ni bilo na sporedu pesmi "Oj,Doberdob" itd.
Zdi se, da nekateri med nami svoje in slovenske emigracije poslan stvo napačno pojmujejo.Mnenjä so,da je naša glavna naloga žalovanje za padlimi,da se mora torej vse delovanje,ki posega na polje protikomuni= stične borbe, vršiti v duhu takega žalovanja.
Jasno je,da predstavlja ventrinjska tragedija največjo rano na sl' venskem narodnem telesu ter da večji del te teže nosijo ljudje v emigra ciji,Toda,kaj_je res, da so slovenski fantje v maju in juniju 1945. žrtvovali svoja življenja samo zato,da se jih slovenska emigracija en= krat na leto spomni z nek*j oguljenimi recitacijami,z žalostinko'"03 Doberdob",nato pa se spet zaplete v ponavljanje prav istih napak,ki so največ krive,da smo vetrinjsko tragedijo sploh doživeli? Kaj ne dolgu= jemo spominu teh mož in fantov nekaj več kot pa eno šablonizirano pro slavo na leto? Kaj ni .. otem čisto vseeno, če se nekje izdela gramofon= ska plošča,ki jo bo enkrat na leto vsak slovenski emigrant privlekel m dan,očistil prahu in. si jo zaigral?
Življenje gre naprej in čas preraste vse rane.Slovenska emigraci= ja,ako naj ohrani nek svoj borbeni značaj,ne more zahajati iz leta v danneka za"zid solza" ter se razjokati nad tem,kar se je godilo pred tolikimi leti! Fantje iz domobranskih bataljonov so vendar 'dosegli kro no zmagoslavja! Nekje je zapisano: Kdor je umrl za domovino,je živel dovolj! Ce predstavljajo tisti prvi transporti iz meseca maja 1945 slo vensko mučeništvo,potem spadajo vsi oni fantje,ki so vedeli,da se trans Porti vračajo v domovino, v slovensko herojstvo,saj so-preaagali tisto, kar je najbitnejše v človeku:' nagon samoohranitve ter zavestno in iz pristne lojalnosti, brezpogojne in nesebične, sledili svojim vrstnikom v. smrt.
Za vstop v vrste slovenskih protikomunističnih borcev je morda bi
10	treba precej korajže in odločnosti, za vstop v angleški knmijon,na= menjen v Jugoslavijo,pa je bilo treba življenjske zrelosti in neprekhc ne zavesti pripadanja občeatvu živih in mrtvih slovenskih rodoljubov' Tega poslednjega, najvišjega koraka, so bili zmožni samo junaki - zma= govalci! Zmagovalcev pa moramo biti'veseli; ponosni moramo biti,da je toliko slovenskih mater rodilo sinove,ki so dozoreli v prave može ter za vselej vklesali v slovenski značaj poteze odiočnosti,zveš tobe in žrtvovanjal
Mi,ki smo živi samo zato,ker so oni padli,smo dolžni,da obujamo njihov spomin ne z jokavimi recitacijami na. več ali manj površno pri = pravlj enih proslavah,temveč z nenehnim zajemanjem iz tega živega izvi ra slovenske misli. Ako hočemo,da bomo kot neka celota v objemu tujine oostali,ako hočemo,da se bo naš glas vsaj včasih zaslišal nad hrumennon svetovnih dogodkov,potem moramo postati kot oni naši fantje,ki so v o= nih strašnih dneh,ko jih je zapustilo i vojaško i politično vodstvo,da: ves svet, izpričali svojo_neomajno zvestobo ideji,za katero so se bori=
11	ter svojo brezpogojno in nerazdružno povezanost s svojimi vrstniki.
(Zaključek na 7 .strani)
.RAVNOGORO IN RAVNOGORCI
Delegati "Saveza Ravnogorskth Organizacij'• so 23.novembra 1957o na sestanku v Londonu objavili poziv vsem ravnogorskim organizacijam, da bi se združile v enoten ravnogorski pokret» V tem pozivu zlasti vabijo one Ravnogorce, ki se do sedaj niso pridružili nobeni izmed ravnogorskth organizacij.
Ideja ni nova, saj se o zedinjenju ravnogorskth organizacij v zamejstvu razpravlja že od samega njihovega raznovzročnega nastanka, torej približno deset let. Tako je bilo pred petimi leti ob priliki kongresa "Udruženja boraca K, J,V,Draža Mihailovič'*, ki se je vršil še pod vodstvom pokojnega generala Damjanoviča v Ameriki, od strani uglednih ravnogorskth prvakov izrečenih in napisanih precej ostrih kritik glede nezdravih odnosov med ravnogorskimi organizacijami in Ravnogorci sploh, ter so bili podani konkretni predlogi za združitev. V Londonu se je v ta namen formiral poseben odbor in ob strani stoječi ugledni Ravnogorci so založili ves svoj vpliv., da bi prišlo do zedinjenja. Ta poizkus, kakor vsi prejšnji, je propadel. Zato naj mi nobeden ne zameri, ako tudi sedaj dvomim v uspeh najnovejšega ''plana za ujedinjenje Ravnogoraca”, celo če prezrem take tehnične absurdnosti kot jih ta plan vsebuje, n. pr. da bo vsakih deset !'Ravnogorcev!',kt so raztreseni od Švedske in Kanade tja preko Afrike do Avstralije,poslalo _ delegata na kongres, ki naj se vrši v X kraju na zemaljskt obli in pru tem upoštevam' očitno dobro voljo "delegatov' (ki Vsi žive v Angliji), med katerimi pa žal ne vidim niti enega izmed v zamejstvu živečih ravnogorskih prvakov.
Da so vsi dosedanji poizkusi ravnogorskega zedinjenja propadli, so krivi globlji vzroki, kakor jih je'mogoče opaziti pri bežnem in površnem pregledu takozvanih ravnogorskih organizacij v zamejstvu. Smelo lahko trdim, da do enotne ravnogorske organizacij e,ki bi uspešno branila revolucionarne tradicije Ravne Gore in hodila trnjevo toda častno pot neumrlega generala Mihailoviča, ne bo prišlo vse dotlej, dokler ti vzroki niso odstranjeni. Vzroki razdora so načelnega značaja. Njih največkrat povzroča Ravnogorstvu tuja miselnost, ki prevladuje v nekaterih takozvanih ravnogorskih organizacijah; premno-gokrat pa celo vprašanje časti in ponosa pravih Ravnogorcev. Da se ti vzroki do sedaj niso javno postavili v pravo luč je pripisati le skromnosti ravnogorskih borcev. Mnenja šem, da ta skromnost že dolgo ni več na mestu in da interesi domovine, ki ji čičina izročila posvečajo prvo in najvišje mesto, pač zahtevajo od nas toliko hrabrosti, da vzroke razdora odstranimo. Odstranili pa jih bomo, če jih javno osvetlimo v pravi luči.
Zlom jugoslovanske vojske v desetih dneh, odgon vojnih ujetnikov - Srbov in Slovencev v daljna ujetfiiška taborišča, beg kralja in vlade v inozemstvo, razkosanje Jugoslavije po načrtu, ki sta ga Hitler in Musolini že pred napadom pripravila, brezprimerna surovost o-kupatorjev so.vrgli iz tira.premnoge poštene politike in hrabre vojake, ki so se izkazali v prvi svetovni vojni in v povojni dobi. V tej splošni dezorientaciji so ostali dosledno zvesti svojim državljanskim in vojaškim obvezam le oni veliki rodoljubi, ki niso nikdar, pa tudi v tej kataklizmi niti za trenutek podvomiti v končno zmago pravice,katere pač ne more biti brez svobodnega življenja jugoslovanskih narodov v^mejah njihove.države..In če hočemo razumeti globoke brazde, da ne rečem prepade, ki razdvajajo naše poglede na bodočo ureditev jugoslovanske države, kakor tudi na poslanstvo, naloge in delovanje naše politične emigracije, moramo pač poseči nazaj v črne aprilske dneve 1941 in v vso medvojno tragedijo. Analiza dogajanj iz te dobe je pre-bolestna^tn tudi preobsežna za okvir tega članka, zato naj opravi ta dolgi račun s svojo vestjo vsak sam zase. Po tihem spraševanju vesti (premnogi naj obude popoten kes) si oglejmo emigrantske tabore, ki so nastali kot posledica dogajanj mod vojno in neposredno po vojni ter mislenost, ki prevladuje v vsakem izmed njih.
Tabor bivših vojnih ujetnikov
V vojno ujetništvo, v giavnem nemško, je bila odpeljana velika večina aktivnih in rezervnih oficirjev, podoficirjev in vojakov srbske in slovenske narodnosti ter onih jugoslovansko usmerjenih Hrvatov, ki so to sami izrecno zahtevali. V ujetniška taborišča so, pri skrbni cenzuri sovražnika, prihajale zelo skromne vesti o dogodkih v domovini in je bilo težko ustvariti pravilno sliko o stanju, ki je doma vladalo za časa vojne in revolucije, zato si bila mnenja o dogodkih doma precej deljena, n.pr. velika večina generalov je naravnost zasmehijivo spremijevala borbo "onog pukovrtka” Mihailoviča, dočim so bili mlajši oficirji in vojaki navdušeni za Dražin pokret. Pomebnejše širenje idej '■'Osvobodilne fronte” med vojnimi ujetniki spada v dobo po italijanski kapitulaciji. Spočetka se je za Tita ogreval le ozek krog rezervnih oficirjev, po 12.septembru 1944 pa je v vrste 0,F,prestopil velik del aktivnih oficirjev z mnogimi generali.(Izdajalski govor bivšega kralja)
Ob taki cepitvi duhov je čisto umevno, da je po končani vojni večina vojnih ujetnikov odšla domov. Malo je med njimi bilo komunistov, tudi ne dosti simpatizerjev, pač rpa precej oportunistov in še več onih, ki so nasedli kraljevemu pozivu, da se pridružijo maršalu Titu, ako ne žele nositi pečat izdajalcev. Poziv kralja Petra II., okrepljen z zavezniškim podpiranjem partizanov, je naravnost porazno deloval na dotedanjo visoko moralo ujetnikov. Kako tudi ne, saj so se vsi, po štiriletnem stradanju v ujetniških taboriščih, zaželeli svobode j domovine in predvsem svojih naj dražjih; kralj pa je naročal da naj gredo domov, kamor jih je itak.vleklo srce. Vrnili so se in ob prihodu domov pretpelijtežko razočaranje. Znaten del pa se ni mogel pomiriti z dejstvom, da v' domovini vladajo komunisti in je ostal v inozemstvu.Nedvomno je ta odločitev stala vsakega posameznika dosti notranjih bojev, zato je tem častnejša.
Radi tega tabor vojnih ujetnikov v veliki večini sestavljajo pošteni in značajni možje, ki bi lahko predstavljali najkonstruktiv -nejše moči naše emigracije, če bi le mogli dojeti ogromen korak, ki so ga jugoslovanski narodi v svojem razvoju naredili za časa vojne in revolucije, Na našo veliko nesrečo so za večino bivših vojnih ujetnikov kazalci časa med vojno stali, ako se celo niso pomaknili nazaj. Torej, bi se za njih nova Jugoslavija v najboljšem slučaju začela tam kjer se je stara 18.aprila 1941.nehala. Oni pričakujejo, da bodo šli z "Nj.Veličanstvom Kraljem” domov in pod "Njim” prevzeli oblast, vojsko, takoj dobili vse čine in položaje, ki so jih od 1941.zamudili ter srečno vodili in vladali... Edino, kar se še niso sporazumeli s politiki ekzil-'vlad je namreč to, katera izmed ustav naj stopi v veljavo, vidovdanska ali oktroirana. Kot strogi legalisti in lojalisti so v svoji brezmejni vdanosti seveda preslišali in pozabili zloglasni "kraljevski poziv”,da se morajo pridružiti maršalu Titu, kakor tudi "Njegove” slavopojke ge-neralisimu Staljinu in hvalo Rdeči armadi, ki nas je "osvobodila”. Nekoč je veljalo pravilo, da vojak ne sme misliti, ampak le ubogati.Tega pravila se bivši vojni ujetniki krčevito drže. Za njih misli le "Kan-celarija Nj.Vel.Kralj a" in oni povelju "z Najvišjega Mesta" v skleroz-ni vdanosti slede>
Tabor "reševalcev”
Krstili so jih za kolaboraterje, kvislinške enote; aamt trdijo,da so po svojih močeh skušali reševati’ ker niso ničesar rešili,j ih ne morem nazvati rešitelji; torej reševalci. Ce smo že privzeli^to lepo ime, potem je jasno, da v tabor reševalcev ne spadajo ustaši in podobne razbojniške bande. V samem začetku moram tudi povdariti, raz-motrivanja iz tega poglavlja ne zadevajo onih junakov, ki so šli povelje J.V. v D. z odrejenimi nalogami v "reševalske enote". Večina od njih je tako padla ali pa romala v koncentracijska taborišča.
Sila pisan je ta "reševalski tabor", zato se moram omejiti le na glavne barve in opustiti v tej razpravi podrobnosti prehodnih nians. To pestrobarvno reševalsko mavrico bi razvrstil nekako takole:
lo- Srbski živelj in jugoslovansko usmerjeni Hrvati v Liki* Dalmaciji in Bosni, ki jim je v obrambi od ustaških band italijanska podpora dobrodošla; takozvane :,legalizirane enote:l.
2.	- Zapeljani kmečki fantje, ki so jih varali, da se !,vse dela v dogovoru s kraljem, vlado, zavezniki
3.	- Pošteno misleči politiki in vojaki, ki so bili prepričani v nemško zmago in pri tem mislili, da s prevzemom dela oblasti iz rok okupatorjev res ščitijo narod.
4.	- Oficirji in podoficirji, ki so oportunistično računali, da jim ni treba niti v gozd, niti v vojno ujetništvo če vstopijo v vrste ‘'reševalcev", pri tem so še njihove rodbine preskrbljene, končno se pa itak ne ve, kalco še bo...
5.	- Oni odgovorni politiki, ki so tajno šepetali, da so za Mihailoviča, javno, če ne že sami kolaborirali, podpirali kolaboracijo ui z^namenom da lahko varno sede doma ob vsaki priliki našli izgovor:
Mi se cas.
Vse, kar bi se^imelo razporediti pod to najnižjo stopnjo te spektralne lestvico, bi že spadalo v grupo izdajalcev, s katerimi pa v tem poglavlju nočem imeti opravka.
Nekdanji naslovi "reševalskih enot", tako srbskih kot slovenskih, dandanes niso več važni; so le predmet temnega dela naše zgodovine, pa naj bodo to razne straže, legalni četniki, milice ali pa domobranci.. Vse te enote so ob koncu vojne hitele v okrilje J.V. v D. -pod šajkačo z jugoslovanskim amblemom. Zato je čisto razumljivo za mnogo pripadnike "reševalskih enot", da so v zamejstvu baš oni najglasnejši ^Ravnogorci"...
Tako, enote so zbrisane, ostala pa je spektralna razpredelnica. Nje ni mogoče zbrisati, niti prezreti njenega pomena, kajti v najtežjih trenutkih ne odloča število ljudi ampak značajnih mož.Medtem ko je^med zapeljanimi borci dosti kremenitih mož, pravih junakov, je te težko najti v "reševalskih" vodilnih krogih, ki so bili navajeni vedno ubirati izhojeno "legalno pot" najmanjšega odpora. Ni ga mod njimi, ki bi zrastel iznad "reševalske" množice, kritično precenil zgrešeno preteklost, krepko potegnit črto pod njo in z odločnim korakom krenil v novo smer. Zato ni pričakovati, da bi se v tem taboru utrnita ona ideološka iskra, ki bi prižgala mogočen plamen, da razsvetli nove.Veteranski duh bivših vojnih ujetnikov je "reševalskemu taboru" najbližji,zato se tudi ta tabor skupaj z vojnimi ujetniki naravnost topi v "poda-niški vdanosti Nj.Veličanstvu in Kraljevskemu Domu" ter tekmuje v praznovanju rosjtnih dni članov bivše dinastije, pošiljanju vdanostnih brzojavk, globokem klanjanju, gromkih živio-klicih in podobnem "metani-sanju", kot so bratje Srbi krstiti vse te izraze servilnosti.Ujetniško -reševalska koalicija stavi svoje upe le na eno karto in ta je, da bodo zapadne velike site zavoljo kralja tudi njej pomagale priti nazaj domov v sedlo. Da se je mnenje o kralju po 12.septembru 1944.doma temeljito spremenilo in da je medtem, ko se je doma še mislilo o kralju in stari Jugoslaviji, preteklo že skoraj petnajst, let ter se sedanji tridesetletni možje niti ne spomnijo kralja, nekdanjih vodilnih politikov in "dobrih starih časov", to vso ni važno... Ce bi ta ujetniško--reševalski tabor lansko leto odprt oči, ko so njegovi prvaki skupaj s kraljem obiskovati gradove nekoč vladajočih nemških vojvod in knezov, bi lahko videl, kaj pomenijo nekdanji vladarji v današnji demokratični nemški republiki. In baš nemška plemena so imela domače dinastije ter bila strogo monarhistično usmerjena, zlasti Bavarci, kjer monarhistična kmečka stranka še vedno predstavlja pomembno manjšino. V Jugoslaviji so Hrvati in tudi Slovenci že leta 1918.zahtevali republikansko ureditev države; dandanes pa celo v nekdaj tako monarhistični Srbiji le stari kmečki očanci morda še sanjajo v vrnitvi Karadjordjevičev. To so dejstva, mimo katerih vsak zret in razgledan človek, kaj šele politik, ne more iti kakor kraj kakšnega starega turškega groba.
Ravnogorci
Ravnogorskoga tabora ni' Kdor je po vojni šel skozi čdniško taborišče v Eboliju, se je na žalost moral sprijazniti z bridko resni-coj da je med štirinajsttisočno množico v taboru bilo komaj šeststo Ravnogorcev, med temi tristo Slovencev, (ljotičevcij legalni četniki;, ki so jih vodili razni ''dulce11 in domobranci se pač ne morejo šteti med Ravnogorce.) če preštejemo vse v zamejstvu nahajajoče se Ravnogorce,to je onei, ki so bili v Eboli ju, one ki so preživeli koncentracijska taborišča, one ki so se ob koncu vojne zatekli v Avstrijo, Italijo, Grčijo in nato odšli dalje v svobodni svet, ter one ki se jim je kasneje posrečilo pobegniti iz Jugoslavije, ne moremo našteti niti tisoč glav. Med njimi je nekoliko članov Ravnogorskoga centralnega komiteja, delegatov s kongresa v Ba, par desetin višjih komandantov, torej takih, ki jim za ravnogorsko legitimacijo niso potrebne aprilske Karadjordjeve zvezde iz leta 1945. in tudi ne v tujini izsanjani naslovi. Med temi so tako monarhisti kot republikanci, ki so pa rešitev tega vprašanja že davno	v domovini prepustili bodoči ustavodajni skupščini
izvoljeni od svobodnih jugoslovanskih narodov. Vendar teh mož, ki so nedvomno bili ravnogoraki prvaki in pravi bordi, ni nikjer slišati, da bi se hvaliti s svojim, vsekakor zaslužnim Ravnogorstvom. Veliki v bombi in žrtvi za domovino so zdaj skromni, preskromni v emigraciji. Vse izgteda tako, kakor da jih je sram ošabnega nastopanja in kričavosti /'Ravno go rcev!l.
Mnenja sem, da če londonski delegati resno žele zedinjeno Ravnogorstvo v zajemstvu, potem so njihovi dosedanji koraki, ki naj bi vodili k zedinjenju, napačno vsmerjeni. Enoten ravnogorski pokret se ne more ustvariti potom volitev, kjer naj bi o vodstvu in smernicah ra-vnogorskega pokreta odločalo deset tisoč "Ravnogorcev'', včlanjenih v takozvanih ravnogorskih organizacijah. To mnenje potrjuje tudi izjava Organizacije Ravnogorcev v Ameriki, ki odločno odbija londonski- * načrt za zedinjenje. Ta načrt zlasti forsira "Udruženje boraca K,J,V, Draža Mihailovič", najštevilnejša in najbogatejša takozvana ravnogorska organizacija (nedavno darovala "Kancetariji Nj.V.Kralja" 4000 angleških funtov), v kateri pa je sorazmerno najmanj Ravnogorcev. Od sedmih takozvanih ravnogorskih organizacij so se le tri izjavile za londonski načrt, kar zopet potrjuje moje mnenje, da vodi londonska akcija v neuspeh.
Mogočni gospodje "delegati", če hočete da bo drevo zopet ozelenelo, potem zberite korenina in no skrbite za listje. Dajte besedo Ravnogorcem', Obrnite se na ravnogorsko prvake, saj jih menda še poznate
Če bodo ti prvaki, prekaljeni v borbi in žrtvi, pokrenili ravnogorsko zedinjenje in stopili na čelo enotnega pokreta, bodite prepričani, da bo pokret zelo hitro zajet vse Ravnogorce. Tak mogočen ravnogorski val pa bo s seboj ponesel tudi - "ravnogorsko" listje.
Brez Ravnogorcev ne bo ne borbe ne uspeha, pa združite vse takozvane ravnogorsko organizacije v skupno zvezo. Z vašimi volitvami in kongresi boste ustvarili le razširjeno "Udruženj e za sečenj e kolača, paljonje sveča, slave, božične in poktadhe priredbe, balove,. ravnogor-ske švadbe, futbal, fondove, svečane govorancije i izjave podaničke odanosti".
Revolucionarni pokreti zato nosijo v sobi ono ogromno moralno moč, ker se rode na poteptani pravici, odvzeti svobodi in uničenem človekovem dostojanstvu, ne pa na vdanostnih izjavah, ostalem "metani-sanju" in volilnih listkih.
Nesmrtni Draža Mihailovič ni vedel niti kdo ga bo preklel, niti se ni ozrl nazaj, da bi videl, koliko mu jih. bo sledilo, ko je krenil v borbo za svobodo. Toda, krenil je odtočno. Nosila ga je	moč
ideje' In ta ideja je pokrenila narodni plaz...
Vitovec
Pri BM/PRAVDA London WC.1. odnosno pri "SAVA Service Agency"
198 Balsam Ave.S.,Hamilton,Ont.Canada lahko dobite po 5/~ os.50 c Pran Erjavec: "Nastanek slov.političnih strank" ali vedno aktuelno razpravo " 0 marksizmu " .
OD MESECA
Pretekli mesec je potekel v znamenju številnih kongresov	občnih zborov
raznih udPuženj in ustanov, .Združenje rudnikov, topilnic in predelovalne indu= strije je na svoji letni skupščini ugo= tovilo, da so rudniki Trepča, Mežica, Zletovo in Suplja stena povečali proiz= vodhjo svinca za 5% in. cinka za 170,med tem ko je Bor povečal proizvodnjo elek= trolitičnega bakra za 4^5/° in podjetja za elektrolizo cinka v Sabcu in Celju za 38%, Jugoslavija je sedmi največji proizvajalec kroma na svetu. Glavni rud= nik je Radošaj a ostali se enako nahaja= jo v Srbiji in Makedoniji. Kljub temu mora Jugoslavija krom uvažati zaradi na= naščajoče metalurške proizvodnje, Leži= ■sča bakrene rude v Boru in Majdanpeku Eo Zadostne še za naslednjih 50 let, le= žišča svinčene in cinkove rude za 20 let, a boksita za 115 let. Ker so Rusi sedaj odpovedali obljubljeni kredit, bo ideja o izgraditvi močne aluminijske industri= je v Jugoslaviji ostala zaenkrat samo še pobožna želja.
Glavni direktor investicijske banke, Augustin Papič, je izjavil na kongresu jugoslovanskih ekonomistov v Zagrebu,da bo odpoved sovjetskih kreditov povzro= čila težave pri izpolnitvi dolgoročnega gospodarskega načrta (1957-61). Pogodbe za dostavo opreme so bile že sklenjene E sovjetskimi podjetji in nekaj opreme je tudi že prispelo. ‘'Danes se dogaja isto kot leta 1948, ‘ je rekel Papič.uJe= dro problema leži v dejstvu, da je bilo tako stališče zavzeto napram deželi, ki se noče prodati za par sto.milijonov do= ietrjev. Tako stališče Sovjetske Zveze ima lahko zelo neprijetne posledice pri reševanju vprašanja nerazvitih dežel na splošno,"
Zvezna industrijska komora je imela svoj letni občni zbor, na katerem so se govoraiki zavzeli za obnovo in moderni= zacijo obstoječih tovarn ter obsodili težnje krajevnih oblasti, da se zidajo nove tovarne, V letnem poročilu je bilo rečeno, da je komora prejela nič manj kot 415 prošenj za nove tovarne - kar bi stalo skupno okrog 100 milijard di= narjev, Izgleda da lokalni komunisti še vedno ne morejo pogoltniti dejstva, da je doba brezglave industrializacije za nami in da zidanje novih tovarn ne pred stavlja nujno zvišanje življenskega stan darda, To mišljenje je morda revizioni= stično, toda še najbolj odgovarja gospo darskim načelom, s katerimi je bil Marx precej skregan.
To seveda ne pomeni, da v Jugoslavi= ji ne gradijo več novih tovaren,'toda bolj in bolj jemljejo v obzir gospodar= ski račun. Kdo je kdaj slišal pred voj= no o makedonski industriji? Poročilo ma kedonske vlade za 1957 leto pravi,da se
DO MESECA
0e republiška industrijska proizvodnja povečala za 19i> v primeru z 1956 letom. K temu so doprinesla nova podjetja,kot n.pr. Mavrovo vodna elektrarna, tovar= na cementa v Skoplju, tovarna kvasa v Lebarju, tovarna eletrično-izolacijske ga materiala v Prilepu, tovarna hladil nikov (!) v Bitoli, tovarna za suho de stilacijo v Berovu, lesno podjetje v Tičevu, tovarna za volnene tkanine in tovarna za vloženo sočivje v Tetovu,itd. število delavcev se je povečalo lansko leto od .37,324 na 41,113.
Ker so titovci računali, da bo pomi ritev s Sovjeti in njihovi sateliti po stala trajnega značaja, so po eni stra ni odpovedali ameriško vojaško pomoč, po drugi strani pa so začeli v podje= tjih vojne industrije izdelovati vso mogoče predmete široke potrošnje, kot n.pr. precizne fotoaparate, mikrosko= pe, daljnoglede, teodolite, vse mogoče leče, itd. Prednje izdelujejo v vojnem zavodu v Sarajevu. V Zadru izdelujejo šivalne stoje na nožni in električni pogon, atomske registratorje, ki bele= žijo višino atomske radiacije na sekun do, zvočne snemalce na trak (tape-rfc corders), itd. Neko drugo podjetje iz= deluje turbine, diselove motorje in centrifugalne črpalke za ladje. Letos bodo recimo izdelali turbine z jačino 16.500 konjskih sil za dva jugoslovan ska tankerja nosilnosti 32.000 ton.Di= selove motorje bodo tudi začeli uporab= Ijati na železnicah.
III.kongres jugoslovanskih gozdar= skih in lesnih inženirjev in tehnikov se je vršil na Bledu. Ob tej priliki jo Tito poslal pismo, v katerem je pri znal, da je "naše gozdarstvo nedvomno ogromno doprineslo k naši socialistič= ni izgradnji in splošnemu gospodarske= mu razvoju v povojnem obdobju." Vsako= mur je poznano, da so titovci neusmi= Ijeno izsekavali naše gozdove in * tem poslabšali pogoje v poljedeljstvu - to da kdo se je takrat zmenil za poljedelj stvo.' Sedaj pa, ko se je klima že ta= ko izpremenila, da resno ogroža polje .deljsko proizvodnjo, se je oglasil Ti= to in ukazal da je treba "vrniti našim gozdovom, kar jim je bilo odvzeto v preveliki meri". V kako veliki meri je razvidno iz poročila na kongresu, ki pravi, da bodo lahko obstoječe gozdo= ve, ki jih je okrog dva milijona hek= tarjev, poboljšali šele v 15 letih! Do lota 1961 pa računajo, da bodo nanovo pogozdili 125,000 hektarjev.
II.mednarodni lesni velesejem se je vršil v Ljubljani. Na njem je razstav= Ijalo 160 domačih in 40 tujih podjetij iz Avstrije, Italije, Nemčije in Nizo= zemske•
Poročilo z občnega zbora zvezne zuna nie-trgovinske komore kaže, da izvaža Jugoslavija v 80 dežel, uvaža pa iz 78. Kljub temu je uvoz še vedno večji kot izvoz. Vrednost izvoza v 1957 letu je znašala 400 milijonov dolarjev, kar je jugoslovanski rekord.
Spomladanska setev je bila opravlje= na 95/5. Posejali so 280.000 ha s hibrid no koruzo (od tega 210.000 ha v Vojvodi ni in centralni Srbiji) in 40.000 ha z italijansko pšenico (kar je dvakrat več kot lani). Zaradi odlične kakovosti te pšenice (v Slavoniji pričakujejo, da bo do pridelali 5.000 kg na ha), jo bodo prihodnje leto posejali na 300.000 ha. Poljedeljske stroje so pri setvi zelo pridno uporabljali. Na začetku leta so imeli na razpolago 18.900 traktorjev. Dovoz umetnih gnojil pa se je tako za= kasnil, da jih imajo sedaj 277.000 ton v skladiščih-
V Zagrebu se je vršil II.kongres ju= goslovanskih juristov, ki se je bavil s pravno stranjo odnosov med posameznimi organizacijami, podjetji in organi v obstoječem jugoslovanskem sistemu. Kar= deljjki je tudi govoril na kongresu,je izjavil, "da se zavedamo, da prave demo kracije ne more biti brez jasno formuli rane odgpvornosti osameznikov in posa= meznih organov", pri čemer je seveda po zabil povedati, komu so tako posamezni= ki kot posamezni organi odgovorni. Ker sodišča v Jugoslaviji niso neodvisna in služijo v prvem redu zaščiti režima, so tudi vsi zakoni in pravne formulacije prirejene temu primerno.
Po vseh glavnih republikah se vodi gonja proti privatni zdravniški praksi.
V pripravi so sedaj zakoni, ki bodo to prakso prepovedali. V opravičilo navaja jo, da zdravniki uporabljajo zdravniške institute in"laboratorije za privatna raziskovan ja ..in, .prireja jo .svoje službe^ ' ne ure po bolnicah in ambulantah v škla du s svojimi privatnimi ordinacijami. Privatni bolniki v bolnicah baje uživa= jo boljšo oskrbo, kar ni socialistično.
l4.maja je bil podpisan sporazum o socialnem zavarovanju pravoslavnih du= hovnikov in njihovih družin, ki ga je podpisal patriarh Vikentije. Ob tej pri liki je Tito sprejel ves sveti sinod,ki se mu je prišel zahvaliti. Patriarh Vi kentije je v svojem govoru poudaril ve= liko skrb, ki jo "gospod predsednik" po sveča jugoslovanskim narodom, kakor tu= di svobodo vere, ki baje vlada v Jugo= slaviji v skladu z ustavo. Tito je v svojem odgovoru izrazil zadovoljstvo,da vladajo tako dobri odnošaji med režimom in pravoslavno cerkvijo.
Na posvetovanju knjižničarjev v Be ogradu so ugotovili, da uporabljajo knjižnice 60% svojih sredstev za naba vo beletristike, 10-30/5 za mladinske in otroške knjige, 1-26/5 za strokovne in poljudno-znanstvene knjige in samo 1-6% za knjige politične narave. Za= stopnik vlade na tem posvetovanju je izjavil, da to kaže, da se knjižnice ne brigajo dovolj za spložno izobraz= bo naših ljudi.
Število turistov v prvem tromeseč= ju 1958 je znašalo 47.225. V letu 1957 je obiskalo Jugoslavijo skoro pol mi= lijona tujcev (100.000 več kot 1956.1). Največ jih prihaja iz zahodne Nemčije, Italije, Anglije, Francije in Švice. Letos so tudi pričakovali lepo število turistov iz vzhodne Evrope, toda to je sedaj več ali manj neverjetno.
Turistična zveza alpskih dežel,ka= teri pripadajo poleg Jugoslavije še Avstrija, Italija, Nemčija in Švica, je imeli svoj redni restanek na Bledu, na katerem so razpravljali o turistič ni propagandi in zveznem uradu v New Yorku,
SPORAZUMI: Mod Jugoslavijo in An= glijo je bil podpisan sporazum o so= cialnem zavarovanju,- Sporazum o so= delovanju na polju mirne uporabe atom ske energije je bil sklenjen s Polj= sko.- Z Madžarsko je bil dosežen spo razum, na podlagi katerega bo Madžar= ska vrnila Jugoslaviji vse kulturne znamenitosti, ki so bile"prei)ieš0ene" na Madžarsko za časa zadnje vojne (od takrat je poteklo že 13 let!).- Doda= ten trgovinski protokol je bil podpi= san s Poljsko, na podlagi katerega bo do povečali letšnjo blagovno izmenja= vo za 10%.Sklenjen je bil tudi jugo= slovansko-finski trgovski sporazum za tekoče leto. Vrednost lansko izmajikia^-v
v.» K J	fc* *	»J
ve“j-e"'b-i'l,Ä''okrog, pol milijarde fdinir= '
jev. '	,	v*	:	■
o r h .
! vDIPLOMATSKA SLUŽBA: Jugoslavija in Čile sta povzdignili svoji posla= ništvi v Beogradu in Santiagu v vele poslaništva. Verjeten vzrok: trgovi= na,- Danilo Lekič je postal poslanik v Venezueli,- Dosedanji tajnik za in= formacije zvezne vlade, Jovan Marino= vi<^, je bil postavljen za direktorja uradne agencije TANJUG. Dosedanji di~ rektor Vjekoslav Prpid je bil preme= ščen v sekretariat za zunanje zadeve.
OBISKI: Odpovedali so Vorošilov 0= bisk Jugoslaviji in Titov obisk Polj= ski.- Britanska parlamentarna delega= cija je bila na obisku v Jugoslaviji,-Napovedali so Naserjev obisk Titu,-Edinice jug,vojne mornarice so obiska le sovjetsko mornarico v Sevastopolu.
I.STANIČ
PA Z G LEDI
GrLjftS RAZUMA: Kanadski HRVATSKI GLAS je prinesel 28 »aprila Slan ek enega vodilnih članov Hrvatske seljaoke stranke g.Ilije Jukiča pod na= slovom "Začarani krog hrvatsko-srbskih odnosov - Ali je lahko priti iz njega in kako?"
Znatno število članov HSS misli tako kot g.Jukič, čeprav se njihov glas redkeje čuje kot pa glas skrajnežev v isti stranki, ki ne le bolj često izražajo svoja mnenja temveč store to tudi glasneje. "Mi,ki na srečo živimo v svobodnem anglosaškem svetu, smo dolžni, da se od tega sve ta naučimo,kako se lotevajo in kako uspešno rešujejo težko zapletena narodna in politična vprašanja",piše g.Jukič. "Tu smo lahko često sliša li rekrPirst things first... Kaj more danes povzročati največ skrbi od govornim predstavnikom narodov,ki žive na področju Titove Jugoslavije in kaj naj bi oni morali narediti,da odstranijo ali vsaj zmanjšajo a= li ublaže gotove velike nevarnosti,ki kot nove katastrofe prete njiho= vim narodom? Med njimi vsekakor prednjači možnost,da pride v gotovih o koliščinah do novega krvoprelitja med Hrvati in Srbi,kar bi zajelo po tem še vse ostale narode Jugoslavije,vseh ver in nosilce vseh ideološ= kih nazorov. Resni ljudje doma se zelo boje te nevarnosti in predvide= vn&Ojda bi bili plameni nove državljanske vojne mnogo večji in groznej «i od onih,ki so žareli v nesrečni dobi med 1941»in 1945.letom. Ljudje doma so preveč zmučeni, polni grenkobe, mržnje in žalosti .Rtizlike v miš 1 j enjih med raznimi narodi so velike kakor tudi v njih samih. Njihovi Pogledi in presojanje svojih in mednarodnih vprašanj so polni zmot in nestvarnosti. Kako bi moglo biti drugače,ko pa so iz pekla državljanske vojne prišli pod najokrutnejšo komunistično diktaturo,ki namerno trosi laži brez preatanka in podvzema vse,da čim bolj razdrobi vsako družbe= no enoto in da vnese med svoje nasprotnike čim več prepira? Sovraštvo do komunističnega reda in vroča želja,da se tega strašnega sistema re= sijo za ceno največjih žrtev,ko bi vsaj malo kazalo na to, je edina skupna duševna zveza-med pretežno večino vseh narodov Jugoslavije.Ta edina negativna vez pa ne nudi nikakršnega jamstva,da bi se vstaja pro li komunistom ne pretvorila naslednjega dne v medsebojno borbo drugega Proti drugemu. Obstojajo razumni ljudje tako pri Hrvatih kot Srbih,'ki dl skušali zadržati borbo v pravih kanalih,obsto jajo pa tudi na eni hot drugi strani ekstremistično razpoloženi elementi,ki bi lahko preobrnili in speljali vstajo v katastrofo z najstrašnejšimi posledica^
®i tako za ta čas kot za bodočnost vseh Hrvatov,vseh Srbov in tudi osla lih narodov Jugoslavije. Pametni ljudje pričakujejo in upajo,da bodo v Gasu krize, Če že ne preje, dobili sporočila in navodila od odgovornih Predstavnikov v svobodnem svetu,ki bi jim pripomogla,da že v začetku zadrže vodstvo v svojih rokah.Öe bi se jim pa vodstvo iztrgalo in pre= «lo v roke ekstremistično razpoloženih ljudi,potem pa sam Bog ve,kako dl se ta usoden razvoj končal..."
V nadaljevanju svohega članka našteva g.Jukič razne možnosti,kako dl lahko prišlo do osvoboditve,pa nadaljuje:"Ne poznam primera,kjer bi dobro pojmovani interesi tako imperativno nalagali malim narodom,da si Poiščejo osnovo zdravega in trajnega sporazuma kot to narekujejo Slo= vencem,Hrvatom in Srbom, pa tudi ne poznam tako strašne škode,ki jo bo o utrpeli,ako ne bodo uspeli najti te osnove. Njihovi odgovorni ljudje se morajo zavedati dveh najosnovnejših stvari: narediti,kar je v njiho= vi moči, da se nobena kriza,ki bi zajela Jugoslavijo,ne izrodi v držav Ijansko vojno, v prvi vrsti srbsko-hrvatsko, v drugi vrsti pa ohraniti meje njihovih narodnih področih proti tretjim. Strašno velike,svete in Nedolžne žrtve so padle zanje,pa bi bil večni greh in sramota,da bi hljub tem Slovenci,Hrvati in Srbi bili in ostali okleščeni in obsekani na vseh straneh v, jutrišnji Evropi... V novem razvoju Evrope in sveta si bodo mali narodi mogli zagotoviti svojo bodočnost in svojo obrambo samo v velikih okvirih. V takih prilikah je potem laže reševati vpraša Hje njihovih medsebojnih meja in vprašanje skupne obrambne skupnosti... lam kjer je volja,se tudi tako ali drugače najde rešitev. Poleg tega tđL zahtevajo naj več je gospodarske koristi, da vsi mali narodi vstopijo v Reko veliko skupnost.S tem bi prekinili neusmiljeni tok moderne ekono=
mi j e, da postajajo Toogati narodi bogate j ši', tnali in nerazviti narodi pa siromašne j ši..."
"..Resni ljudje iz domovine pravijo, da j enevarno, ker od zunaj priliva jo olje na ogenj.Ali je odgovornim ljudem zunaj mogoče doseči, da bi vsej del emigrantskega tiska in treznejši elementi prenehali s to ceneno de= magogijo? Ali ne bi bilo moc najti neko osnovo vsaj za vzporedno delo= vanje v tem ali onem pravcu?..."
"Odgovornim in treznim ljudem mora biti danes povsem jasno,da je neobhoden vsaj minimum skupne osnove med njimi,ki resno mislijo pomaga^ ti.osvoboditvi svojih narodov od skupnega sovražnika,ki jih duši,in od njih odkloniti iste nevarnosti,katerim so lahko vsak čas podvrženi.Šele tako bomo lahko^prišli do vpliva pri najmerodajnejših činiteljih na za Padu in spodbili oporekanja,ki prihajajo s teh strani,da no obstoja ni-kaka alternativa Titovemu režimu na področju današnje Jugoslavije.. "
. ,^i.vsv STRASTI: 12.maja pa je HRVAT3KI GLAS objavil članek gla nega tajnika Hrvatske seljaoke stranke g#dr.Jurj a Krnj evica pod naslovom! "Srbska megalomanija in vsiljevanje".
Ko so nedavno francoske vojne ladje zaustavile Titovo "Slovenijo’^ ao na njej zaplenile vojaški material,ki je bil namenjen alžirskim upor .nikom; tedaj je Titov tisk ostro napadel Francoze,med tem ko je znaten del francoskega tiska napadal Tita. Ta trenutek je izkoristila "Zveza demokratov in socialistov Jugoslavije",ki je bila pred časom osnovana od pariških Srbov,predvsem iz "Oslobodjenja" in iz sindikalne organiza cije dr.z^ivka Topalovida ter nekaterih Hrvatov in Slovencev.Sklicala je tiskovno_konferenco,da bi na njej protestirala proti Titovemu poiz= Kusu potvarjanja narodne volje s pomočjo nedavnih volitev. Glede na ta incident z ladjo "Slovenijo" je bila tiskovna konferenca uspešna in ie o zvdzinem protestu pisal del francoskega tiska. Ne glede na dejstvo, da je bila ta zveza precej na tiho razširjena iz "demokra‘tovri tudi v oocialiste", da stvarno nima nikake organizacij e,da je v vprašanju s a-mo ime, ki bo verjetno uporabljeno tudi kdaj kasneje,- kadar bo pač spet ugodna prilika,- ne glede na vse to je pohvalen poskus,da se iz= korsiti vsak ugoden trenutek,da pokažemo zapadu,kdo in kaj je Tito.Ža= lostno je, da v resnici ne obstoja organizacija jugoslovanskih demokra tov( ali^demokratov Jugoslovanov), in da ne obstoja, je v .znatni meri tudi krivda^g.dr.Krnjeviča. On in njemu podobni ekstremisti v HSS se nc borijo proti Titu ampak proti nekaki umišljeni "srbski hegemoni ji",ki je morda.nokdaj obsto jala,danes pa prav gotovo ne obstoja; in pri tem so prepričani,da_ce_se bodo borili proti Srbom, se bodo s tem borili tudi Proti Hrvatu Titu! Članek dr.Krnjevida je poln mržnje,nerazumljiv ve m slepe mrznje do Srbov in karkoli naj bi ti'storili, četudi bi po sredno tudi koristilo hrvatskemu narodu, je zlo in narobe. "Vsak Srbi= janec (Srb iz Srbije,moja opomba.) se smatra,da je pooblaščen gospodov vati nad Hrvati m pred tujimi ljudmi govoriti v imenu hrvatskega naro da...Čeprav je hrvatski narod ob vsaki priliki,kadarkoli je mogel svo= bodno spregovoriti, jasno povedal,da nikomur izven hrvatskega naroda ne prizna, da bi govoril v njegovem imenu, in čeprav je nedvoumno na denio = kretski način (? - moja opomba)določil svoje predstavnike, kljub temu to napredne in demokratske' Srbe iz Pariza ne moti,da se ne'bi poln* kot pr d s tavniki Hrvatov temveč celo kot demokratski pred = stavniki hrvatskega naroda," vpije dr.Krnjevič.
Nam emigrantom se tako gornje pisanje in vpitje ne zdi čudno,saj >->mo se mu ze privadili; iznenadilo bi nas, če bi bilo drugače.Na tujce pa napravlja čuden vtis in v njihovih očeh izpadejo ekstremni Hrvati smešno,tragikomično.Pred nekako letom dni sem bil na sestanku london = ske Liberaine internacionale ob priliki spominjanja madžarske revoluci j e.Ob koncu sestanka so ugledni liberali odgovarjali na vprašanja po= slušalcev.Enega od teh vpraševalcev je pokojni dr.Ripka predstavil ta= kole:"Nas jugoslovanski prijatelj dr.T0mič vprašuje..." - nakar je bil takoj prekinjen od jeznega dr.T0mida:"Nisem Jugoslovan!Jugoslovanski narod ne obstoja! Jazsem Hrvat!" in tako naprej v tem smislu. Mnogim prisotnim tujcem je bil prizor neprijeten, položaj pa je rešjl dr.Rip=
°e P° krajšem obja^njevanju z dr.Tomičem tega takole predstavil: Naš hrvatski prijatelj iz Jugoslavije..." Smeh vseh navzočih je preki nil dr.Ripko, smeh na račun dr.Tomiča.
B .SIMONIČ