LISTEK. Plačilo za poštenost, (Povest iz francoš&ine.) V alici Git-le-Coeur at. 6 v Panzu ata ataaovali pred aekaterimi leti dve mali deklici, dve sestri, katerib tiba hoja ia otožai pogledi 80 zbnjali 8krito sočatje aoaedov. Vaako jutro ob iati uri ao ja redao videli iti iz hiae. Ljudje so ae povpraaevali, kaj da ata mladi deklici tako molčeči, zamialjefli ia priproato akromni. Eakor die seaci ata zabajali v biso ia iz Bje. Marica ia Pavliaa Bartbeloa, to je bilo flja irae, bili 8ta pač vredfli tihega aočutja iu milovaflja, kija je 8premljalo od etraai aoaednib ataaovalcev. Bili ata aesrečea oataaek rodbine, katero je aaičila vojska; tako mladi sta bili občutili že vae britkoati tega življenja; dedek ia babica sta jima pomrla od strabu, ko ae je voJ8ka začela; ajiju brat je za mrzlico amrl v LyoBa; oče, atotaik pri koa,ici, je amrl na bojnem polja, prestreljen akozi prsa. Nemila uaoda ai prizaaašala otrokoma, vzela jima je aazadaje ae mater. Prevelika žaloat aad tolikimi aezgodami je aamreč raater vrgla aa poateljo, prijela ae je slabotae žeae nekaka ausica, ia čez aekaj mesecev je umrla. Med materiab\bolezBijo se je stajalo ajih pičlo premožeaje kakor aaeg na soIbcu. Tako ata bili v buraem, boJBem časa aeizkuaefli, alabi deklici aami sebi in aeusmiljeai uaodi prepaačeai. Goapa Barthelon je aicer zapustila malo poaestvo bliza DomraartiBa. Toda aesreča je sirotama tudi to pnslednje upaaje ugrabila. Prišel je sovražaik v tiati kraj, vse opaatoail, pohiatvo pa požgal. Vlada je puatila potem zemljisče aa javai dražbi za slepo ceao prodati, ia 86 te krajcarje je vzel aeki apaik, ki je imel aa hisi aeki dolg vkajižea. V takem tažaem položaju ste seatri zapustili svoj kraj ia sli sreče iskat v glavao meato Pariz. V tem velikaaakem meata ae je že marsikdo poaearečil, ki je prisel semkaj sreče iakat; aasprotno pa je tukaj tadi raaraikdo rea aasel svojo aredo. Toda teh srečiaih ljubljencev ni treba iakati po boraih izbicah pod atreho, kjer prebiva le skrb, revačiaa, glad, raraz ia obap. Nasi dve aeatri aista hrepeneli po bogastva ia razkosnosti; želeli sta ae le akromao preživeti ia živeti draga za drago. Pavliaa je bila aicer ae premlada, da bi mogla kaj zaslažiti, pa Marica je bila izvrstaa pevka, zlaati je igrala izvrstao aa glasovir. Na dari ataaovaaja, katero sta si najeli, aaredila je aapia: rMarica Bartheloa, učiteljica aa glasovir." Začetek je bil težak. Storila je več potov ifl iakala ačeacev ia ačeak, pa več daij brez a8peha Te dai ata preživeli v velikih skrbeh, ne vedoži, ali bo mogoče oatati v Pariza ali ae. Naposled je Marica veadar dobila par učeak, kat^re ao plačevale po petdeset saatimov za eao:ruro poaka. Tako sta aeatri preživeli dve Ieti v boraem ataaovaaja, pri pičli ia alabi hraai. V tretjem letu se je aa videz obrailo aa bolje. Marica je dobila alužbo v aekem aovem dekliskem zavodu, kjer ao jo aajeli za ačiteljico godbe ia ji dali se precej dobro plačo. Mislila je, da je zdaj rešeaa. Prazea ap! Uaoda ačaih zavodov ali takozvaaih peBzijoaatov v Pariza je podobaa aaodi cvetlic. Rodijo 8e aaglo, kakor rože apomladi, pa ravao tako hitro tadi zveaejo ia zamrjejo. Nekateri zamrjejo že med porodom. Tadi zavod, kjer je slažila Marica, zadela je eaaka usoda: preaebal je. Zdaj je bila Marica brez kruba in se tistih ačeak, ki jih je prej nčit hodila, ai imela več, ker 80 med tem časom dobile drago učiteljico. Iskala je dragih učeacev ia ačeak, pa brez areče, niti eaega otroka ai dobila v poak. Položaj obeh sester ae je še bolj sbajaal. Iz revačiae ia zadrege je aaatalo pomaajkaaje ia atradaaje. Marica ai zmogla več, da bi plačala stanovanje, ia morala ga je zapastiti ia izprazaiti. Prodala je aekaj hiaae oprave ia ai aajela drago, se revaejao izbo. Od zdaj zaaaprej je bilo treba vsak tedea kaj prodati, da je bilo za najpotrebaejsi živež, zdaj naslaajačo, pozaeje par boljšib, blazinastib atolov, potem apet kako omaro, aledajič stensko uro iz časov Ljudevita XV., katero je bil oče, 8totaik Bartaelofl, ae od avojega atrica dobil ia jo kakor aeko evetiajo pri hisi hranil. Najbolj pa je Marico 8rce bolelo, ko ae je morala ločiti od avojega glaaovirja, pri katerem je tolikrat iakala ia aašla tolažbo; ko je aamreč v 8voji žalosti kaj zaigrala, pozabila je za treaotek aa avoje akrbi. Solze so jo polile, ko 80 poetreščeki glasovir aesli iz biše. Pri vaej Bvoji žalosti pa je morala tolažiti ae bvojo aestrico Pavliao ia ji dajati pognm, katerega že sama ai več iraela. Čez aekaj dai ao odprli v bližaji alici veliko, aovo prodajalaico za žeaako ia moško perilo. Marica je tndi zaala dobro aivali iaje ala brž tje ter ae poaadila za siviljo, če bi katero potrebovali. Bila je sprejeta. Odslej je celi daa pri mizi sedela ia šivala. Veliko ai zaslužila, pa veadar toliko, da sta mogli živeti. Zvečer, ko 8e je začelo mračiti ia je bila že atrajeaa, poklicala je seatrico k aebi ia jo poačevala v pisaaja, račaaatvn, kračaaskem aankn ia dragih vedaostih. Tako se je ae- atrama aekaj meaecev se za ailo dobro godilo. Toda aeareča ae api. V prodajalaici, za katero je Marica delala, vael ae je požar ia 8e grozao hitro razsiril. Prej da 80 mogli kaj reaiti, zgorela je cela zaloga blaga; tadi strehe ae je ogeaj lotil, ia plamea je avigail ae aa dve soaedai atrehi; vkljab vsem gaailcem in brizgalaicam je tiata hiaa vaa pogorela, od sosedaih dveh pa atrehe. Maričia gospodar je bil popolaoraa aaičea ia je moral svojo kapčijo pustiti. Marica je bila apet ob krah, pomaajkaaje se je vaovič začelo. Uboga Marica je plavala v solzab. Molila je aoč in daa ia prosila Boga za pomoč. „0 moj Bog", je vedkrat vzdihaila, Bae pozabi, kaj sifobljubil, da hočea sirotam biti oče ia mati. Uaraili se dveh airot!" Hodila ,je po cerkvab ia tam dolgo oetajala, zatopljeaa v svojo molitev. Najraje je hodila v cerkev Saiat-Gerraaia-dea-Prea. Redko je miaal kak popoldaa, da ae bi bila tam klečela pred podobo Matere Božje, ki se aahaja aa prvem Btraaskem altarju tik ahoda. Skozi cele are je tam klečala ia poaavljala vedno iate beaede: BTolažaica žalostnih, nsmili ae mene ia seatre!" Konec otedi.