Dopisi. Od Male nedelje. 15. sept. smo končali tukaj solo in otroci so dobili po dokončani službi božji spričevala ter jo naravnoč domov krenoli z nSchulnachrichtiu, ker jim veselice nikdo napravil ni. Ta spiičevala pa se nam zde piav tako, kakor pokrpana gabanica. Formulari so čisto nemški, le samo ediai redi napredka so slovenski. Bi se ne dalo to obrnoti tako, da bi nam podali vse v domačem jeziku, da bi zvedeli i mi pa tudi naši otroci sami, česar se uče ali kje imajo red iz pravopisja i. t. d.? Tudi nekojim možem, ki-so s tem v dotiki, bi ta premislek ne bil odveč. Iz Griž pri Celju. Heoiškutarija se še vedno iopiri med nami in od vseh strani tiščijo v nas kmete z nemščino, čeravno dotičnim gospodem vendar znano biti mora, da tukaj ne prebivajo Nemci, ampak saori trdi in pošteni Slovenci. Marsikaj nevsečega se nam je tako že primerilo. Nedavno so v Celju delivali piemije za kobile in marsikateri kmet bi bil rad svojo žival tje na ogled postavil, ko bi se mu bilo prej dovolj razumljivo dopovedalo, kaj mu je vse storiti. Ali to se ni zgodilo, marvec gospodje v Celju so razposlali Demške plakate — siv papir — katere so potem župani na zid pribili; to je bilo vse. Nek tukajšuji kmet je sicer nekoliko izvedel, kaj se bo v Celju godilo in je torej svojo lepo kobilo, od cesarskega žrebca, v mesto prigual; toda ondi so mu žival zvrgti češ, da kmet ni imel od župana pisanega dovoljenja, da 8me kobilo guati y Celje. Da si tega pisma kmet ui priskrbel, to je nemški plakat zakiivil. — Z letino smemo prav zadovoljni biti; pšenica je bila lepa, rž ravno tako, posebno pa ječmen; kuruza si je nekoliko od suše poinogla, proso in ajda je izvrstno lepa, krompirježe precej debel, repa in korenje dobro raste; tudi vina bodemo nekaj irueli, kder ni pozeblo. Od sv. Tomaža pri Veliki nedelji. Sred Stanovske vasi je kapela, ki je imela zmalaue podobe sv. Trojice, device Marije in 8v. Jožefa. Ali podobe so ničvredni paglavci ualašč z ogljeujeiu tako ostuduo namazali, da je res grdo gledati; obrazi podob 80 črni kakor znubelj pri peči. Od Stanovske vasi ne daleč proč se piide v Runeč. Tam 80 se vč sami Slovenci doma. Tem bolj se moramo čuditi napisu tamosnje šole. Napis je naojreč tak, da bi lebko rabil tudi Sclnvaboni kde tam gori v Hessen • Darmstadtu; napis se tako ', glasi: Volkeschule Ruutscben. Zgled zarobljeuega ' nemčurstva! Da bi Runčane slovanska pamet srečala! Iz mariborske okolice. (Lenub je gospod.) Kako dobro se lenubom godi, kaže sledeči prigodek iz Rožbaha v Kacaški fari. Nek Masa, čvrst možak, ki bi lebko pii kmetib še delal in si krub služil, leži v bii-alnici na Ptuju. Sienjski predstojnik g. Janez Kramberger moral je že po 100 fl. za njim v biraluico plačati, akoravno srenja ni neje- dnega dovoljenja dala, lenuba v hiralnico vzeti. Predstojaik se pritoži pri oblastniji rekoč: nkam bodemo prišli, ako bodemo za take lenuhe toliko plačali, ki bi si še lebko kruh služili; srenja ne plača za njim ničesar več. Izpuste ga iz hiralnice in Masa se v kočiji pripelja k sr. piedstojniku in mu reče: dajti mi bišo, vaaki den meso ali drugo dobro nkošto" potem ostanem tukaj, če še skrbite za obleko in perilo. Ker mu predstojnik tega ni bil dolžen dati, hajdi gre zopet nazaj na Ptuj. V kratkem dobi predstojnik pismo od oblastnije, da srenjskih doklad ne dobi na roko in da se vzame 23 gld. od četrt leta biralaici za gospoda lenuha Maso. Sienja torej plačuje, Masa pa se  redi kakor rudeč kapun!  Od sv. Roprta v Slov. goricah. God našega farnega patrona, t. j. 24. sept. t. 1. je za nekatere naših posestuikov, katere je toča 18. avg. hudo poškodovala, bil vesel den. Poškodovancev je največ v srenjab: gornja in spoduja Voličina, Zavrh, Nadbišec, črmlenšak, Selce in Straže. Rečeni den je pri sv. Lenartu c. k. okrajni glavar, g. Seeder, v pričo č. g. župnika in predstojnikov dotičnih srenj : g. Rebrnika, g. Brliča, g. Kocpeka in g. Vraza, prav narodnega korenjaka, izplačal 15 ubogim, po tdči poškodovanim posestnikom, V8aketnu po 20 fl., torej skup 300 fl. Deuar je vzet od 2500 fl., katere so svitli cesar podaiili. Bog jiui plati! Iz Koroškega. (Živinska razstava) v Celovcu se je 20—23. sept. vkljub slabemu vremenu dobro vršila. Premije so delili, ko je gosto suega sipalo iz oblačuih višiu. Konjev so ua ogled postavili 295, pravih orjakov noiiškega plemena, živali bile so po 177 centimetrov visoke. Goyed je bilo 359, svinj 49, ovac pa 82. Med temi največjo pozornost obrnilo je ua 8e veliko pleme seelandskih ovac (Seelander-Schaf), 8mesečni oven tega pleuuena je po 40 kilo težek, in pitan po 90 kilo. Akoravno čas ia vreme ni bilo ugodno, se je vendar veliko kmetskib ljndi podučivne in spodbudivne razstave udeležilo. Da so pa celovske učiteljice z tropo deklic ia učiteljskih pripravniteljic prišle, po velikanskem blatu capljajoče, željno ogledovat raznih bikov in žrebcey, to se pač nikomur ni hotlo dopasti!