[Nemikntarska tUpari|a« p Neroci ia nemfiorji so se le od nekda) poBlnže7ali za dosego s^ojib ci!je7 lali ia sile. Tako delajo po ebao stdaj, ko Iim teCe 7oda t grlo. Naee lepe in rodo^itne slo^enske kraje na meji bi radi po vsej sili spravvili pod klobok in y yerige Nemfike ATstrije. Zadnje dni preteklega tedna ao BCBoftki zrakoplo^ci metali o* o»Be obmejne slo yenska kraje, posebno 7 Dra7ski dolini in y Sl. gor. letake z napisom: »Dragi narodDJakil« S lemi ivaki tkuSijo gt*&i Nenici izpodkopsti t!a naši drl&yi ia splch tcepiti 7 obiuejno »Ic\tDsko Inetsko ljndslro prepriCaoje, da je *\ Łti« !,ud0l7o atni proator 7 Ftn fiki Atslriji a ne 7 JagoslaTiji. Kakor Sje letak |Je sam na sebi 78lika lai, tako je lainji^a 7sak* besedica aa njem, Prra laž: »V dria^i SHS nimamo soli, ne ieleza, ae sladVorja, ne petroleja ne bakra, ne obleke, ae to7arn, ne raoke«. lii pa pra^imo: Pri naa bo pr«y kmalu 7sega do^oJj. Ko bodo razmere arejene, bomo imeli tega blaga celo 7 izobiljM. Že sedaj iiramo toliko, da lafcko izhajamo. NaSa deiela je bogata priiodnih prldelko7. Česar pa sami ae bomo imeli 7 obilni mari, to bomo dobili od s^ojih prijatelje7. Bratje Čehi nam bodo dali slad korja pa tadi sami ie imama sladkornib tovarn, 7eč pa si |ih še bomo zgradili. Bntje Poljaki ter za^ezniki Anaerikanci ia Ramaai nam bodo dali do^olj pctroleja. Soli in ieleza bomo dobili «d 7seh atraai kolikor bomo potreberali. Amerika ima teb predmftoy 7 izobJja. Ia če Neraci 110 bodo heteli unoirati glada, boda radi dajali nam za moko, žito, iiyino, mait in draga iifila, ki jih bo imela JogoBla?ija v izobilja, soli bi ze.eza kolikor bomo hoteli; Se praatli nas bodo. Preraoga imatno pa itak do^olj, ker ima Jogosla^ija bogate radaike 7 Trboyljab, Velenja, Zabako^ca, na Kranjsketo itd Da pa sedaj pri nu mnogoicrat zmanjka sladkorja in petroleja, pa }• tzrok ta, ker nam Nemci to blago, ki naro ga polljejo Čehi ia Poljaki, na le leznici akradejo. Draga lai: >Naiib prid6lkoy na bomo imeli kam prodajatL« 0, če bi jib le imeli doTolj! Še de<ctletja se nam ne bo treba bati, da bi kmet ske pridelke Be imeU kam prodajati in po nizki ceni. Le poglejte, kak) se sedaj 788 S7et puli za aale sadje, za naia izborna yi«a, za BaSo firf bo, lea ia 7Be drago kar pridelamo. Nam bo odprt Sirai S7et: Čeboslo^aSka, Pol]ska ia Raska, kamor bomo s labkoto prcdajali po agodnib ce nah naie 7iB0 in sadje. Odprto B*m bo moije, k«r je gototo, da bo dobUi JogoslaTij* pristaniSCe ob Adriji ia se )i bodo morale yrniti trgo7-ske ladje stare Avstrije Nala trgOTiaa bo šls v Ameriko, Azijo ia Afriko. Od tod bomo dobili tbč, kar bo ddo rabili Neročija in Nemlka A^strija pa boata ostali osamljeni iA ebkolj^ni od Fraaclje, Aagllje, Amerike, Rasije in Japoosk0, ker te drlave nikdar ne boto pozabile, da je bila Nemčija krita straiae 87eto7B8 7©jake. T r e t j a 1 a 1 »Bfi bb amemo nič izražati, iz agolj 7zroka da bi cena pri bm padla.« Ni Clo7e ka, ki bi verjel t«j badasti trdtri. Meje proti Htmlk A7Btriji ao zaprte, kar 00 Nemd oropali na železoici vse blago ia poBil}at7e, namenjene za Jagoala7i)o. Ubogim yo)akom, Tjetaikom ia p«tai kom, ki 80 ae 7račali preko Nemflke A7stri|e 7 Jo goalaviJB bo na Donaju, 7 Gradca ia Lipnici od tzeli Nemci tbo razna borae obleke, ki bo jo imeli na eebt. Ib a>i bi sa) iz gole b^aletnosti za niih di7j»»ke čine le pofiiljili ceie 7agoae Speha, fina bele moke, mesa, li*iao, jtjca, saro^o maslo ia 7se droge dobrote. Neroci dobi|o blago od aas, a natn roorajo za poslano bkgo dati aoli, teleza in takib predaeto7 Kar ae pa tific ceue, pa odkrito povemo, ali se 8 tem komu zameri-nu ili pa oe, da smo odločno proti tema, da bi te cen* ' oie <edno 7iS)e ia ?iS)e. Cene naj bodo lako tisoke, da bo pridelo^alec prifiel na svol račaa ia da bo delayec ib 7si drag ab gi nUnovi lahk« •« vaaj tako pre*s*eii knkcr ni Cloi<,k s»%la.U. Orijaba, d> bodo t Neiriki Avnlriji kmeUke pridelke? bo!)e pla /"eli Yv.i o-j dkb, je j*Iovf. Krtetj«, Uka bo lnm, kvJiov j« biio v dm A«alriji. V meshb m tata? Biflkih JcAJik >edao poa«oijkanje iivii Ia tadai bodo pritisnili na kmeta in ma bodo poton re k^izicije s silo od^zemall n)egc7e pridelke. Hena Ska A7strija bo domoTifla rekrizici). Cetrta lai: »Kmet c« iiyi od politike, maryoC le od gcspodarst^a.« Ce se kmet ne b» brigal za politiko, bodo imeli v zaitopih, kjer ka jejo postavo, gliyno beseio ljadje, ki so so^ražai ki kmeta in teda|joj! Na kmeta bi na^alili 7elika da^Cna bremena in sploh 7se sakoae tako prikrojili, da bi bili 7 k7ar kmetn Mi pa pravitno, ntS kmet 8« arora dandanea brigati z% ja^no živrljeaje Ali naj todi 7 bodoče 7odi)o poltiko sami namlki pnrgarji, grofje, iidje ia nemSki advokiti, ki sa» kri7i, da je aaS gospodariki pololaj zdaj tako ža laiten. Peta laž: »Ne pabrebujemo 7ojako7.« A, 887tda! Nemd bi radi, da bi Jagoslo^ani ne imeli brambo7C87, ki bi aas branili pred nemSkimi tolpami. Radi bi imeli, da bi mi bili nepripra^ljeni in bi lahko divje totpe iz »laCeabergarije« ropale in kradte ter poligale po naSih siprenskih kmets kib krajih. Šesta lal: >Ca odriaejo is Jogoala^ije ysi Nemci, ki so dosedaj sami 90 ©dit daTSfiine ala Ce7ali. potam pade aeizmeren da7čai to^or adino le na slo^enskega kmtta« All aiišite, slo^easki kmetje? Vi torej doseda) aiats plaCe^ali akoro nikakih dtrkoyt Ali ni to aesramna lai? Vfi 7emo, kako so nemiki dayfiai aradniki pntiskali na na se ljadi. Stiskali 00 Vas, kakor ie atiakaja tropino 7 pre8i. Sedmt lai: »DoBedanji (namlki ia nem Carski) oradaiki niso prepo^e io^ali goforiti in pi Bitti slo^enskLc Ali rojaki ne 7este 7eS, kako je bilo: C« si zabteTal 7 nrada kaj alo^enski, ti ja nemSki oholož zabraiil 7 obraz: >!fibn biadis.« Osma lai: »Ce&om in SloTencetn na Gor. Štajerskem in NemSkem gre na yaak BaCio boljse, kakor doma.« Kdo bo pa to Terjel? Straloo pomacjkanje yladi 7 Nem^iji in 7 Nemlki Aratnji. ujadje aroirajo glada. Na Danaja jib amrje ysak teden 150 do 200 7sled pomanjkanja živiL Na Daaaja jedo Nemci podgane. Po kaaalib jih lo»ijo is 7 hotelih Jik pripra^ljajo kot poaebno slašCico . . . 5e hajSe je 7 NetnCiji. Velike tc7arae topoT milijoBtrja Krappa 7 Esseaa so asta^ile dsla. Nad 800000 dela7C87 je samo 7 tej torarni brez dela. 2t7il je tako malo, da ati^ajo kot poaebnost m60O crkajenih ia garjevib koBJ. Dela ni skoro nikjer dobiti, ker bo to^arne astafile obrt. Gala Nemčija )e 7 ognja. V Berolinu se streljajo Nemci kakor aaj^ečji sovraiaiki. Na krmila so rdeCkarji, bolj*67iki io anarhiati. De7eta lal: >O tl Stalerska, 75«wn dobn paC matl ai bila< in >Za troje siao^e b'la skrbaa si matit. Kako skrbna matt je bila atara Štajeraka -tlo^enskemo ljadst^a, yemo v«i pray lobro. Zaaai Clary Je zaprl kmetom in dela^cean domate mltae ia Irmlje, odredil aasilno r k^izicijo liTioe, lita, k j>npiri*, i^na Rek^irinaa inrila je delil N»tncem, c. ence je oastil stradtti Slo^ence bo po Siljali aa froato, Nence ia aemfiarje 80 oprostili ioja!ke slaibe. Za Nemce so zidali teat e, šole, ia ieleznice, Slorenci pa bo morali sana risoke da7*e ?ia(«vaH. T?k je bilo in nifi drogaCa. §« ne&tsfilao dragib irSi je Btgrom^deiiPi y Um let&Va. a za dan?s dovo'j Pri s!o?cr,eient ludsUa ne bodo 8 tnmi Itttki itak Bi4a«ar doje^li, k«r je ljadit^o yoaC;eao, knt^us >ajb/0to« am pocaja Gr*dac ia Nomlka Aratrita.