prebivalstvu. Opisani sta krajevna in vaška skupnost, posamezne sestavine rasti šte­
vila prebivalcev od 17. stoletja dalje. V posebnem razdelku sta prikazana družbena 
sestava prebivalcev in socialno razlikovanje med njimi (kmetje, bajtarji, osibeniki, 
obrtniki, krošnjarji). Osvetljeni so razvoj naselja in njegovih posameznih sestavnih 
(socialnih) delov, oblike kmečkih domov, nekdanja in današnja namembnost posa­
meznih gospodarskih stavb. V sedmem poglavju, Viri preživljanja, so prikazane po­
sam ezne veje kmetijstva, osvetljeni pa so še obrt, krošnjarstvo, izseljeništvo (pred­
vsem v A m eriko v letih pred prvo svetovno vojno) in zdomstvo. V osmem poglavju 
je prikazano in ovrednoteno delo ter odnos Predgrajcev do njega. Osvetljena je na­
dalje potrošnja, kakor se kaže v prehrani, oblačilni kulturi ter v različnih dajatvah, 
ki so obrem enjevale domove (npr. podložniška bremena, bera, desetina idr.). Pogla­
vitni življenjski mejniki (rojstvo, poroka in smrt) so podani v desetem poglavju, na­
slednja pa so nam enjena družinski skupnosti, medsebojnim stikom, sodelovanju in 
m edsebojni sosedski pomoči ter družabnemu življenju. Podrobno so orisani znanje, 
obzorje in ustvarjalnost Predgrajcev, oblike in načini nekdanjega domačega in da­
našnjega strokovnega zdravstva ter verovanja.
D elo daje dokaj zaokroženo podobo nekdanjega in današnjega življenja v Pred- 
gradu in njegovi okolici. Odkriva vzroke za najrazličnejše načine in oblike samo- 
oskrbne usmerjenosti kmetij in osvetljuje pogoje čedalje hitrejšega razkroja avtar­
kičnega kmetijstva. Po literaturi, različnih arhivskih virih in gradivu, anketah in 
vprašalniku ter po številnih usmerjenih razgovorih ter metodah neposrednega opa­
zovanja avtorica prikazuje Predgrad in njegove ljudi v različnih zgodovinskih ob­
dobjih. Knjiga ponuja tudi geografu obilo primarnega arhivsko-statističnega gradiva, 
po katerem  je mogoče pojasniti marsikatero historično-geografsko značilnost kraja 
in njegove okolice. Za geografijo so pomembne ugotovitve v poglavjih, ki prikazu­
jejo gospodarstvo, prebivalstvo, naselje in infrastrukturne dejavnosti; vse to pred­
stavlja tem eljne sestavine geografskega okolja in njegove pokrajinske fiziognomije. 
Pom em bna pa so tudi spoznanja v drugih poglavjih, ki prikazujejo duhovne sestavi­
ne in način vsakdanjega življenja, ker je mogoče tudi z njimi bolje razložiti marsika­
tero  pokrajinsko sestavino.
Knjiga je oprem ljena z vsem potrebnim znanstvenim aparatom. Med besedilom 
je 114 tabel s statističnimi, anketnimi in drugimi podatki. V prilogi je 45 fotografij, 
m ed besedilom pa je objavljenih tudi 17 različnih dokumentov. Slovarček narečnih 
besed, pregled virov in literature ter povzetka v angleščini in nemščini sestavljajo 
sklepni del etnološke monografije.
Milan Natek
Miroslav Milojevič: Posleratni razvoj agrokompleksa u mladenovačkoj opštini. SANU, G eo­
grafski institut »Jovan Cvijič«, Posebna izdanja, knjiga 34, Beograd 1984, 196 strani.
V minulem srednjeročnem  obdobju (1981— 1985) znanstvenoraziskovalnega 
dela Geografskega inštituta »J. Cvijič« so bila v njegov program uvrščena tudi kom­
pleksna geografska preučevanja Šumadije. Ta so zajela naslednja področja: a) Agro- 
kom pleks v visoki Šumadiji (na primeru mikroregije G. Milanovac), b) Nova agrar­
na struktura Šumadije v času socialistične izgradnje in c) Agrokompleks v nizki Šu­
madiji na prim eru mikroregije Mladenovac. Raziskave slednje podteme vsebuje pri­
čujoča knjiga, kjer sta za zadnjih 40 let podrobno razčlenjena razvoj in stanje kme­
tijstva v občini Mladenovac. Obravnavana mikroregija meri 338 km2 in je imela leta 
1981 blizu 52.500 prebivalcev; že od leta 1970 sodi v skupnost 16 občin, ki sestav­
ljajo širše ozemlje Beograda.
Krajšemu uvodnem u poglavju (str. 11— 15), kjer so orisane temeljne prirodne 
sestavine kot prvine agrarnega prostora, so vsi naslednji razdelki, ki jih je 29 po šte­
vilu, nam enjeni zemljiško-posestnim, socialnim, gospodarsko-proizvodnim, agroteh­
ničnim, prebivalstvenim in drugim vidikom kmetijstva (in deloma tudi gozdarstva) 
na obravnavanem  območju. Podrobno so opisane značilnosti kmetijstva v prvih letih 
po zadnji svetovni vojni, nastanek in razvoj kmetijskih obdelovalnih zadrug ter nji­
hovo preoblikovanje v družbena kmetijska gospodarstva, ki jim danes pripada 6% 
(t.j. 1466 ha) kmetijskih površin v občini. Podrobnejši pogled v stanje kmetijstva, 
njegovo proizvodno usmerjenost, v zemljiško-posestne razmere in socialno-prebi- 
valstveno strukturo je prikazan še za sredino petdesetih let ter ob kasnejših popisih 
prebivalstva in kmečkih gospodarstev, to je za obdobje vsesplošnega razmaha naše­
ga kom unalnega sistema (po letu 1955), kot ga opredeljuje avtor knjige.
Milojevičeva knjiga nam za obravnavano območje ponuja izredno podrobno in 
kar se da vsestransko sliko o glavnih smereh razvoja kmetijstva in kmečkega prebi­
valstva. Med besedilom je 142 tabel (!), 11 fotografij in 20 skic, diagramov in karto- 
gramov. Obilica dopolnilnega dokumentacijskega in ponazorilnega gradiva marsi­
kdaj celo zamegljuje preglednost vsebine. Besedilo pravzaprav opisuje bogato sta­
tistično gradivo; zato je (pre)natrpano z naštevanjem najrazličnejših podatkov. Po­
grešam o pa njihovo geografsko interpretacijo in uporabo drugih matematičnih in 
statističnih m etod, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti vzročne povezanosti med po­
sameznimi pokrajinotvornimi činitelji.
Pomislek je tudi glede nekaterih risb. Za geografsko predstavo problematike bi 
bilo potrebno, da bi bilo npr. ob skicah 3 (str. 41) in 9 (str. 73), ki prikazujeta izra­
bo zemlje v prvem povojnem obdobju, in sicer v okolici Mladenovca in v Veliki 
Krsni, dodano še stanje za današnji (ali novejši) čas. Tudi skica 20 (str. 172), ki pri­
kazuje razporeditev in oblike zemljiških parcel v k.o. Mladenovac — selo, in sicer 
brez oznake njihovega lastništva, je geografsko premalo uporabna. Zaradi boljše 
nazornosti in preglednosti bi nekateri kartogrami (npr. 2 na str. 24,6 na str. 56,10 
na str. 79 in 12 na str. 88) pridobili na veljavi, če bi poleg absolutnih vrednosti po­
sameznih pojavov prikazali še njihov delež v posamezni prostorski enoti.
Ne glede na pripom be daje Milojevičeva knjiga geografu obilo dragocenega 
gradiva, po katerem  je mogoče spoznati temeljne razvojne težnje, ki so oblikovale 
povojni razvoj podeželja v porečju Velikega Luga.
Milan Natek