Mladi, ki vedo, ka j hočejo
Taborniki Savskega odreda prejeli »Srebrno priznanje OF«
Tabornlkom Savskega od-reda se bo 27. april, dan Osvobodilne fronte. prav go-tovo vtisnil v spomin. Na ta dan so namreč prejeli visoko nagrado za svoje delo, »Sre-brno priznanje osvobodilne fronte«. To priznanje za ta-bomike le Savskega naselja ni samo dokaz, da so pri vzgoji mladih na pravl poti, ampak je tudi velika vzpod-buda za delo, ki ga je pred njinii še prav gotovo vellko. Taborniki so se v Savskem naselju prvič združill 18. ap-rila 1960 leta, ko so ustano vili Savsko Ceto, zgodovina njlhovega dela pa je od ta-krat sila pestra.
Obiškali smo jih v sobi, kjer se shajajo na rednih te-denskih sestankih. Prav vsak bi Že na prvi pogled ugotovil, da je pnšel k tabomikom, saj na steni pozdravlja vsa-kogar geslo »S prirodo k novemu človeku!« Na zemlje-vMu, ki je obešen na steni, so zaznamovani kraji, kjer so Savčani že bili — od Skopja do Planlce, od Man-bora do Ankarana. Na pa-nojih so naslikane tudi vrste ognjev, znakl taborniške abecede, razstavljene pa ima-jo tudl pripomoeke, ki jih uporabljajo pri učenju in spoznavanju tabomiStva.
Drugi vzpon odreda
Ce želimo Savski odred ta-bomikov nekoliko bolje predstaviti, je prav, da o tem pripoveduje kar nekdo, ki je tudi sam živel z odredom. Dužan Benčelj se je Savsld četi pridružil dve letl po us-tanovitvi — sprva je bil sa-xno član voda, pozneje je po-stal vodnlk, dve letl Je oil Clan nafielstva odreda, adaj pa aktivno sodeluje v odre-dovi   upravi.
»V Savskem naselju se je dolgo Cutila potreba mladih po organziranju ln 1960. je skupina mladtti ustanovila Savsko četo. 2e takoj je bilo zanimanje veliko in tako so se isto leto udeležili sloven-skega tabomlškega zleta v Lescah. Začetno navdušenje pa je žal kmalu splahnelo in v enoti Je zavladalo mrtvllo. Tlstl, ki so ustanovili četo, pa so še enkrat poprijeli za delo in tako reSili problem kadnrv Sprva J« bilo samo nekai več kot dvajset članov, potem pa se Jc odred okre-pdl ln 1964. leta smo prvič taborlll skupaj z odredom Crnega mrava v Bibnem pri Bledu. V gosteh smo imeU tudi predstavnike sorodne Svioarske organizacije — Rde-fi:h sokolov, ki so Jim nekate-n naSi članl v prihodnjem letu vrnili obisk. Leta 1966. se Je začel vzpon naSe enote,
saj smo dobili precej novih vodnikov, sturejši članl pa so zelo zavaeto pr.pravljala taborjenje. Spet smo šli v Ribno, tokrat sami In mi-slim, cla je bil to edan mo-jih najlep^iih taborov. Leto kasneje se je četa številčno še bolj okrepjia in prerasla v odred. Takrai smo tabori-li na SobCevem bajerju, ne-kaj naših članov pa je bilo tudl v Gozdm šoli, ki jo je po daljSem premoru spet or-ganiziiala republiška zveza taborniicov.
Izredno plodno je bilo za tabornike Savskega odreda leto 1968, ko smo priprav.li kar tri tabore, udeležili smo se večine akcij in tekmovanj in zasluženo smo prejeli kip Ilegalra kot najboljša sloven-ska taDomiska enota, dobili pa smo tudi naziv »Partizan-ski oclred«. Leto kasneje je nekaj starej&ih otišlo k vo-jakom in spet so se začele težavu — kljub temu pa smo ponovpo osvojili naziv »Par-tizansk odred«, kar nam je uspelo Lt> leta 1972.
Leta 1970. pa smo zašh v rešnejše kadrovske težave, število Clanov je začelo upa-dati in v tem trenutku so vodstvo odrecla prevzeli Clani čete Sokoli, ki so se tudi prej najbolj izkazali pri delu. Takrat smo issvedli tudi maj-hno reformo v vodstvu od-reda — namesto načelmka smo namreč uvedli kolektiv-ni organ, načelstvo, v kate-rem so biii trije člani. Ti so si delo razdelili po področjih In njihova resnost se je kma-lu pokazala tudi v delu celot-ne enote. Od takrat je Sav-ski odred v stalnem vzponu in mislim, da prav letos spet priha.jamo na nekak vrh, s katerega pa, upam, ne bomo spet zdrseli.
Delo temelji na prijateljstvu
V zadnjih letih se redno udeležujemo vseh pomemo-nejših akcij, vsako leto pa se odpravimo tudi na tabor jenje — zdaj smo se ze kar udomačili v Bohinju, kjer bo-mo tudl letos razpeli svoje šotore. Zimske počitnice pa preživimo na smučeh — le-tos smo zimovali v Gorjah pri Bledu.
Ob 10. letnlci delovanja so nas predlagali tudi za najvš-je jugoslovansko priznanje za taborniške enote, Zlati javo-rov list z žarkl«, kl smo ga leta 1972. tudi prejeli. Teea leta se je od nas odcepila fieta Toneta Tomšiča, kd je prerasla v samostojen odred.
Prav gotovo Je pfecej raz-lik med tabornlštvom pred desetlmi leti ln danes. Vfia-sih je bilo v naši organiza-
ciji več entuaiastov, za tabor-nike smo bili pripravljeni da-ti prav vse. Danes moramo še bolj koordinirati delo z za-bavo in to tako, da vsak dan naredimo kaj koristnega. Si-cer pa je marslkdaj pri nas tudd vel.ko dela in šele v trenutkih, ko gre odredu slabše, se pokaže, kdo je pravi tabornik. Nekdaj smo imeli tudi veC izletov, bolj smo spoznavali naravo in znali smo jo čuvati. Seveda se zdaj ne odmikamo od na-rave, vendar pa čedalje več hodirno na razna zborovaoja, prireditve — seveda pa od svojih načel ne odstopamo. Pač moramo v korak s časom in iskati moramo vse več oblik, s katerimi bi priteg-nili mlade. Mlade želimo vz-gajati in pri tem najbolje U5-pevamo s tovarištvom, prija-teljstvoro in zato mislim, da nam ni treba skrbeti za bo-dočnost našega odreda. Seve-da pa moram ob tem omeniti še pomofi družbenopolitičnih organizacij na , terenu in v občini, brez katerih bi najbrž na naši poti že nekajkrat ob-stall.«
Veselo na vodovih sestankih
Savsk: odred ima zdaj že več kot 800 članov, ki se sha-jajo na rednih tedenskih se-stankih v dveh sobah. Po starosti pa so 'člarji razdeljeni v tri večje enote: družino medvedkov in čebelic, v kate-ri so najmlajši člani, četo ta-bornikov in tabomic, ki za-jema člane od 12. do 18. leta starosti, tisti, ki so stari nad 18. 16t pa se shajajo v klubu. Četa in družina se dalje deli na vode, ki predstavljajo os-novne celice taborntške orga-nizacije In zdražujejo po de-set do dvanajst Clanov, kl Jih vodl in udi vodnik. ' Na vodovih sestanklh v glavnem spoznavajo taborni-ško teonjo, pripravljajo se na razna tekmovanja, radi pa tudi nšejo, izdelujejo ročna dela, pojejo in se lgrajo.
Obiskali smo sestanek vo-da Srne, v katerem so de-klice, kl hodijo večinama v drugi razred. Vodnica Polona jih je najprej razporedila v vrsto in jlm prebrala-obvešt!-lo o akcijah, nato pa so če-belice posedle okrog mjze in marljavo prisluhnile vodnicl, ki je spregovorila o glavni te-mi sestanka — mnogoboju medvedkov In čebelic. Deklice so si nekaj stvari tudi zapi-sale, ob koncu sestanka pa so še skupno zapele nekai tabornišklh pesml in se za teden dni poslovile. Vse po vrsti so zagotavljale, da jlm nl žal, da vi postale članice taborniške organizacije. Naj-
bolj zgovorna je bila Kar-men ki je povedala:
»Prijateljice so mi poveda-le, da je pri tabomikih pri-jetno in da je Polona dobra vodnica ir zato sem tudi sa-ma postala čebelica. . Vsak teden pr.dein na sestanek, na kaierem se veaiio kaj novega nauč.mo. Znamo ze veliko pesmi, vodnica pa nam je razložila tudi katere živali živijo v gozdu, spoznale smo vrste dreves in še marsikaj. Najraje pa se igram in ho-dim na izlete, ki jih je pri tabornikih veliko. Seveda pa se že zdaj veselim tabora. ta bo med  poČ:tniGaml.«
Vodnica Polona je bila s svojimi članicami zelo za-dovoljna: »Lani sem bila v gozdni šoli in tako sem po-stala voduica. V začetku je bilo v mojem vodu le malo član:c, zdaj pa jih na sestan-ke redno hodi že po devet. Rada imam otroke in zato se veselim tedenskih sestan-kov, na katerih lahko svoje varovanke naučim marsikaj koristnega. Pa tudd sicer je prl tabornikJh zelo prijetoo, saj je naše življenje nadvse pestro in za vsakega tudi ze-lo poučno.«
Najlepše je na akcijah
Glavru namen taborniške organizacije je spoznavanje narave. Starejši člana želijo mladlm pr.kazati življenje v naravi, želijo >im povedatd, da je narava človekov priia-telj, želijo, da bi naravo vsi vzljubili in jo občudovali.
Zato član; Savskega odreda skoraj vsako nedeljo pripra-vijo izlet ali se udeležijo ka-ke druge akcije. Obiskali so že velik del Slovenije in spoznali marsikatero lepoto naše ožje domovine. Tudi na tekmovanjih radl sodelujejo in vsi pravijo, da je najlepše takrat, kadar jim je najtež'e Tako se vsi radi spominjaio orientacijskih pohodov, na katerih so z nahrbtirlkl tudi v slabem vremenu prepeša-Cill tudi po več deset kilo-metrov na dan. Spominjajo se tektnovanj, na katerih se vsakdo bojuje s časom in z lastno utrujenostjo — ravno na takih ikcijah se utrjujeio prijateljstva,   ko   tovarlši   iz
tekmovalne ekipe pomagajo šibkejšim m vsi resnično ži-vijo in ravnajo po geslu »Vsi za enega,  eden  za vse!«
Oznmo se samo na nekaj zadnjih akcij Savskega CKire-da. Tabomik.i so bili med pr-vimi, ki so se vključili v ak-cijo »Bela Ljubljana«, saj so pomagali pri čiščenju zelenic v Savskem naselju. Med pr-vomajskiml prazniki sta dve ekipi odreda odšli na med-republiško tekmovanje tabor-niških enot v daljno Makedo-nijo. Bili so edinl predstav-niki iz Slovenije in kljub te-mu, da so tekmovali po ne-koliko drugačnih tekmoval-nih določilih, kot veljajo pri nas, so se dobro odrezali, saj so zasedli peto mesto med štirinajsttmi ekipami.
Dvanaj stčlanska delegacija odreda pa je odšla na pot v Beograd, kamor so jih pova-bili taborniki prijateljskega odreda Sinlše Nikolajevida. Tam so jih zelo toplo spreje-li in obs pali z gostoljubjem vse do njihovega odhoda, ob katerem je marsikomu posta-lo hudo Z mladimi Beograj-čani so namreč postali dobri prijatelji, tako, da je njiho-va želja po ponovnem sre-čanju razumlj:va. Sicer pa so si dodcbra ogledall naše glav-no mesto. bil; pa so tudi na Avall, kjer so ob nSpomeni-ku neznaiiemu junaku« pri-pravili kratko proslavo.
Pri obeh akcijah so jim finančno priskočila na pomoč tudi tri bežigrajska podjetja: Gradbeno podjetje Bežigrad, Gramex  in  Lesnina.
Že pred dobrim mesecem so se zelo zavzeto začeh pri-pravljad na akcijo, ki je pravzaprav cilj celotnega de-la — na taborjenje. Letos bo-do spet odšli v Bohinj, kier bodo najprej taborili med-vedkl in čebel.ce, nato pa se bodo za štirinajst dnl odpra vill v bohinjsko kotlino še ta-bornikl in tabomice. Vsem se obetajo prav prijetne po-fiitnice in na taborjenju v narairt šele vsi zaživijo kot pravi  tabornkl.
Mladim #velja zaupati
Savski odfed se je v Stl-rinajstib letih svojega obstoja
z delom prebil med najboljše slovenske enote. Ta sloves seveda želijo ohraniti, zato so pri deiu vs< prizadevni. Bre-me ceiotnega vodstva sloni oa mladili Ijudeia, v glavaem^ so to fitudenti, dijalu ia..-lusilj nekaj osnovnošolcev je med vodniki, nekateri člani pa so že zaposleni. Svoje naloge — in teh m malo, vsi zelo od-govorno opravljajo. Včasih sicer naletijo na' težave, iz katerih jlm pomagajo tudi nekateri starejši, ki sodeluje-jo v odredovi upravi. Stare-šina enote Srečko Kadunc, ravnatelj osnovne šole Bons Kidrič, s svojim mentorst-vom skrbd za delo mlajših filanov, ki jim je zaupano operativno vodstvo, kot po-svetovalni organ pa deluje svet staršev, ki ga vodi Cvet-ka Klančnik-Belinova. Dejala je:
»Taborn ška organizacija je zelo koristna, saj se vsi članl v njej veliko naučijo. Spoz-navajo prirodo, se naučijo v njej živeti, urijo svoje vz-držljivosti in sposobnosti, ži-vijo po tabomišklh zakonih in tako prav gotx»vo koristno porabijo svoj čas. V odredo-vl upravi so čudoviti fantje, ki so zelo pndnd in sposobnl — če želijo dosegatl dobre rezultate tudi v šoli in na de-lovnem mestu, se morajo vsi zelo potruditi, zato bi moraii pritegniti k organizaciji še več starejšib. Sicer pa je na-ša organizacija ena redkih, v kateri je še veliko entuzi-azma — prav gotovo so ta-borniki izredno koristnl in zato bi bilo prav, da bi se nam pridružil! Se novi članJ.«
To ]e bil torej kratek obisk v Savskem odredu.
V enoti miadih, če ne po letih, pa prav gotovo po sr-cu. »Srebmo priznanje Osvo-bodilne fronte« so prav goto-vo prejeli zasluženo. Težko je namreč ovrednotitl njihovo vlogo pri vzgoji mladih ljudl v koristne člane naše družbe, težko je ovrednotiti njihovo delo pri skrbi za naravo. Sav-ški odred tabornikov sestav-ljajo mladi, odločnt ljudje, kl. združenl ne poznajo ovir. In v tem je njihova bodoC-nost.
STANE DROLJC