118650 KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. št-112 Leto 1989 3 S seje komisije za pripravo predloga nove organiziranosti Učinkovito podjetje kot dolgoročni cilj nove organiziranosti Komisija za pripravo predloga nove organiziranosti delovne organizacije se je 20. marca sestala na svoji 2. seji. Po podani analizi dosedanje organiziranosti sistema KTL, je generalni direktor Miroslav Samar-džija predstavil teze za dve možni obliki nove organiziranosti: kot družbeno podjetje ali kot združeno podjetje, v okviru teh tez pa prikazal strukturiranost v obeh oblikah organiziranosti. Poudarjeno je bilo, da nova organiziranost ni pravno, ampak strokovno vprašanje, ki mora upoštevati načela organizacije podjetja na tržnih principih z dolgoročnim ciljem izgraditi v vseh funkcijah napredujoče, učinkovito podjetje ter da bo negativna zgodovina KTL kot sistema prav gotovo dala pečat organiziranosti v prihodnje. Sklenjeno je bilo, da se pred predhodno strokovno razpravo pripravi še analizo interno realiziranega prometa med temeljnimi organizacijami ter da bo naslednja seja komisije v drugi polovici aprila. inf. služba 16. marca je bila z GP Grosuplje podpisana pogodba o prodaji proizvodno - poslovnega objekta na Čufarjevi 16. O utesnjenosti transportnih poti proizvodnje na Čufarjevi 16 priča tudi tale fotografija, o vzrokih in ciljih selitve ter SRitko o podpisanih pogodbah pa preberite prispevke ,na 4 sttlfl f« UOIUANA Sj Za uveljavitev na svetovnem trgu moramo graditi na kvaliteti po vseh vidikih Tako zaključuje intervju tokratni sogovornik Maijan Caf, direktor marketinga, v odgovorih na vprašanje »štafetnega intervjuja«, Uroš Čebulj, vodja zunanje trgovine, pa opredeljuje naše omejitve in ocenjuje perspektivo sodelovanja s tujimi partneiji. Imenovana sta odgovaijala na vprašanje direktorja TOZD Kartonaže Rakek Antona Bajta iz prejšnjega Glasila, ki se glasi: »Kako gledajo tuji partnerji-Grki, Švedi, Italijani, Nemci, za katere neposredno delamo, na nas in kako nas ocenjujejo pri posameznih programih in kakšen je interes tujine za povečanje našega izvoza? TOV. CAF, ZA UVOD BI VAS PROSILA ZA OCENO NAŠE ZUNANJE-TRGOVINSKE DEJAVNOSTI: Maijan Caf: »KTL je na zunanjih trgih v povečanem obsegu in s stabilnejšimi stiki oz. odnosi s tujimi partnerji prisotna zadnjih pet let. To je dalo določene rezultate kot je rekordni izvoz v lanskem letu in je bilo izgrajeno tekom let, pomeni pa tudi dobro osnovo za prihodnje. Ne morem trditi, da smo s situacijo na področju zunanje trgovine zadovoljni, ker menim, da smo tako glede na naše kapacitete kot tudi strokovne kadre sposobni še določenega napredka. Zato naj bo letošnje leto usmerjeno predvsem v urejanje dohodkovno uspešnejšega pristopa k izvozu. To pomeni urejen pristop skupaj z domačimi proizvajalci materiala ali uvoz materiala zaradi izvoza, da bo'izvoz tudi dohodkovno zanimiv, ne pa izvoz za vsako ceno. Izkušnje, ki smo si jih v zadnjem času pridobili na tem področju kažejo, da takšne možnosti so, zato bomo izvoz gradili predvsem na teh osnovah. Kot drugo se mi zdi pomembno, da stike gradimo na lastni strokovnosti in lastnih kadrih enostavno iz tega razloga, ker je naš program za zunanjetrgovinske organizacije (posrednike izvoza) zelo zahteven in se ga neradi lotevajo, ker je potrebno vsak konkreten posel dogovoriti z neposrednim uporabnikom tako glede tiska kot izvedbe. To so pač proizvodi, namenjeni določenemu porabniku cziroma niso proizvodi, ki bi se delali na zalogo. V tej smeri je pripravljen nov razpis, da bi pridobili kadre, ki bodo sposobni samostojno obdelovati tuje trge in pridobivati posle, kakršne potrebujemo, da bi torej kadrovsko okrepili obstoječo zunanje-trgovinsko službo. Od tistih prvih poskusov izpred pet let, ko smo ob štartu z izvoznimi posli imeli zelo velike težave, ko nismo znali kvalitetno delati, celo niti kvalitetno zapakirati svojih izdelkov, smo danes prišli do določene faze, ko lahko rečem, da to že dobro obvladujemo. To velja tako za kvaliteto, roke pa tudi ostale podrobno- sti, ki so pri teh poslih pomembne. Vsekakor pa so še stvari, ki jih moramo izboljšati. Poudarjam tudi ugoden vpliv pristopa, ki ga terjajo izvozni posli, na obdelovanje in oskrbovanje domačega trga, kjer se nekateri kupci že pojavljajo s podobnimi zahtevami. V svetu ni nič neobičajnega, poleg kvalitete, ki je definirana in zahtevana, da se rok določi na dan, na uro točno, ker kupec ne želi naročenega skladiščiti in so te zahteve stvar normalnega odnosa med poslovnimi partnerji.« LANI SMO TOREJ IZVOZILI 11% FIZIČNE PROIZVODNJE. KAKŠEN JE DELEŽ PO PROGRAMIH OZ. TEMELJNIH ORGANIZACIJAH TER KAKO SOLIDNI SMO? Maijan Caf: »V TOZD Kartonaža Rakek se za izvoz opravlja predvsem ena faza to je leplenje in je lastnega izvoza pravzaprav malo, eden od novo pridobljenih poslov pa je IKEA. Mislim da so se dodatne možnosti odprle prav zdaj, s programom mikrovala in novim sadnim programom, z impregnacijo, tako da bi bil ta delež v letošnjem letu lahko večji. V lepenki smo štartali z izvozom lani, na Madžarsko, bo pa letos lahko bistveno večji, ko se bomo opremili za proizvodnjo rolic, za katere je povpraševanje. Pomemben je delež tega tozda pri skupnem izvozu, ki se finalizira v drugih temeljnih organizacijah npr. regi-stratorji v TOZD PAKO in embalaža za »Blenk« v TOZD Kartonaža. Nov je program določene vrste kuvert iz sive lepenke, ki postopoma nastaja, za katerega pa računamo, da bo sorazmerno velik del šel v izvoz. V TOZD Valkarton je izvoz pomemben in je bil že lani nadpovprečen, gre pa predvsem za izvoz plošč in prirezov v Italijo in Grčijo. Zdaj se odpira nova možnost izvoza na Poljsko, ravnokar je v realizaciji prvi tovrstni posel. Iskali pa bomo predvsem dodatne možnosti izvoza izdelkov in ne toliko izvoza plošč. Cenovni razkorak med tujo in domačo ceno je pri tem programu velik, vendar je treba poudariti, da na tem programu tudi veliko uvažamo, zdaj pa sploh uvajamo uvoz zaradi izvoza. TOZD Kartonažna Ljubljana je pomemben izvoznik, predvsem DE-30, delno tudi DE 20. Letos smo štartali ugodno, znanih imamo dosti poslov in bo izvoz kontinuirano tekel čez celo leto. Predvsem v DE-20 pa so še dodatne možnosti izvoza novih cilindričnih cevk za tekstilno industrijo, kjer bomo ta obseg postopno skušali razširiti. V TOZD PAKO smo lani izvozili precej, žal tudi v neugodni konstrukciji, ker so se domači materiali dražili hitreje kot se je menjal tečaj tujih valut. Posebno pospešeno pa se dela na tem, da bi izvozili več registratorjev, kjer imamo velike kapacitete. V Tovarni potiskane embalaže je bil lani izvoz nezadovoljiv. Ta program oz. tovarna zmore prodati prav gotovo mnogo več, tako na tujem kot na domačem trgu, zato smo zastavili vrsto aktivnosti da bi izvozne posle razširili. Razveseljiv je že rezultat za mesec april, za katerega imamo skoraj 100 ton izvoznih naročil, mislim pa da bo uspešnost teh prizadevanj v bodoče še boljša. Iščemo pot nazaj v Sovjetsko zvezo, vendar ne v obliki kliringa kot pred leti, ampak preko Avstrije da bi bil izvoz konvertibilen. Obdelava trga je za ta program še posebej zahtevna, ker gre za posebna, individualna naročila, kjer je potreben stik s končnim porabnikom, zato bomo tudi kadrovsko ojačali ta del zunanje trgovine, da bi bili uspešni tudi s tem programom. Kar se cene tiče bo situacija ugodna samo v skupnem izvozu s Količevim. Računamo tudi na to, da bomo v kratkem dorekli odnose z Elo-pakom, ki je nosilec tekočinske embalaže za Evropo. Z njihovim sodelovanjem bomo lahko prišli do poslov, ne samo za domači trg, ampak tudi za izvoz, za kar obstoja obojestranski interes. Gre za območje Balkana in države vzhodne Evrope, med njimi Madžarska, morda tudi Sovjetska zveza. Računamo, da bi bili nosilci teh poslov in da bi razvili obseg proizvodnje, ki bi bil resnično pomemben. Vedno bolj ugotavljamo, da je naša perspektiva na svetovnem trgu. V okviru SOZD so tovarne, ki izvažajo več kot polovico proizvodnje in so se v izvoz preusmerile tako zaradi nestabilnosti domačega trga kot odvisnosti od uvoza surovin in opreme. Izvoz prav gotovo nima samo negativnih vplivov na dohodek, ampak terja drugačno poslovanje, drugačen pristop, ki se odraža tudi na obladovanju domačega trga. Spopad na svetovnem trgu tako prinaša tudi pozitivne učinke na celotno poslovanje organizacije. Naš cilj v naslednjih letih je izvoziti 20% proizvodnje, kar bi vsekakor morali doseči.« KAJ PA NAŠA SOLIDNOST? Maijan Caf: »O naši solidnosti bi rekel, da smo se glede na porazne začetke pri prvih izvoznih poslih že marsičesa naučili, da izvoz kar dobro teče, ni paše vse tako kot bi moralo biti. Pomembno in pozitivno je, da smo se dogovorili, da so direktorji temeljnih organizacij tisti, ki so najodgovornejši in morajo poskrbeti, da se proizvodnja in odprema organizira tako, da teče vse v redu. Po drubi strani je naša kvaliteta kar dobro sprejeta in imamo sorazmerno malo reklamacij na področju zunanje trgovine. Na žalost pa je res, da večinoma jugoslovansko proizvodnjo na svetovnem trgu smatrajo kot manjvredno blago, zato priznavajo tudi manjšo ceno. Prava pot za vsakega proizvajalca so svetle izjeme kot npr. Elan, Mura, Gorenje, Paloma, ki so se že uveljavile na svetovnem trgu in si izborile višji cenovni razred. Njihovi proizvodi so tudi kvalitetno na ravni svetovnih sorodnih proizvodov, tak pa mora biti tudi naš cilj: graditi na kvaliteti po vseh vidikih, od izdelave do uslug.« KAJ PA VLOGA SOZD SLOVENIJA PAPIR PRI ISKANJU MOŽNOSTI POVEČANEGA IZVOZA? NA TO JE S SVOJIM SKLEPOM OPOZORIL TUDI DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE. Maijan Caf: »Z vlogo SOZDA prav gotovo nismo zadovoljni. Mislim, da se SOZD zadovoljuje s posli na področju celuloze za papirnice, preko kontoko-renta, medtem ko je aktivnost, da bi za nas pridobivali posle minimalna oz. nezadovoljiva. Z njihovomi predstavniki smo že imeli o tem razgovor v tem smislu, da od njih pričakujemo več, mislim pa daje problem, ker nimajo ustreznega kadra. Na vsak način bomo tudi tukaj skušah kaj spremeniti.« TOV. ČEBULJ, PRI SVOJEM DELU PRIHAJATE V NEPOSREDEN STIK S TUJIMI PARTNERJI. KAKO NAS PRAVZAPRAV OCENJUJEJO? Uroš Čebulj: »Na vprašanje, kako gledajo tuji partneiji na našo pripravljenost za sodelovanje je odgovor enostaven: naše sodelovanje je zaželjeno. In zakaj? Preprosto: v Zahodnih deželah, kamor izvažamo, velja režim prosto-tržnega gospodarstva. Trženje v takih pogojih pa sili podjetja, da so dohodkovno uspešna, kar je vitalnega pomena za njihov obstoj. V borbi s konkurenco iščejo rešitve na različnih področjih, ki naj bi vplivale predvsem na zniževanje proizvodnih stroškov. Ta iskanja rezultirajo v dinamičnem posodabljanju proizvodnje in organizacije dela. Pomembna pa je tudi pridobitev konkurenčnih surovinskih virov. Glede slednjega ločimo dve strategiji: podjetja z dolgoročnimi poslovnimi interesi, ki pričakujejo trajno urejeno sodelovanje, zato tudi detajlno proučujejo komparativne prednosti ponudnika, tako naravne kot umetne. Druga kategorija pa je bolj ali manj nagnjena k špekulativnemu izkoriščanju tržne konjunkture. V povzetku zgornjega lahko ugotovimo, da so inozemski partneiji zainteresirani za sodelovanje, če iz njega izhaja določena ekonomska korist, ki pa ne izhaja samo iz dogovorjene cene proizvoda, ampak tudi iz ostalih prodajnih pogojev oziroma od stopnje in kvalitete celotne storitve, ki obsega kvaliteto blaga, spoštovanje dobavnih rokov itd. V iskanju našega mesta v želj enem poslovnem prostoru moramo zahteve inozemskih kupcev prilagoditi našim možnostim. Pri tem pa naletimo na precejšnje število omejitev. Te so tržne, tehnološke, organizacijske in so tako objektivne kot subjektivne. Če poskušamo opredeliti nekatere naše omejitve, lahko ugotovimo: -da imamo slabo razvito distribucijsko mrežo, kar deloma izhaja iz dosedanjega obsega poslovanja, deloma pa je pogojena tudi z naravo blaga oziroma njegovim prodajnim radijem; -da naša ponudba ni celovita. Okrnjena je zaradi razlike domačih in tujih standardov. Tako npr. Italijani nudijo cca 150 različnih sestav valovitega kartona, pri nas pa je standardnih le 18. Proizvodnja za nas nestandardnih sestav kartona, je problematična, tako s tehnološkega vidika kot zaradi možnosti nabave za nas nestandardnih papirjev; -da v proizvodnji razpolagamo z opremo, ki je za dve ali več generacij zaostala za tisto, ki jo uporabljajo Zahodni proizvajalci; -da so vsi roki, v katerih lahko realiziramo posel, občutno predolgi. Zaostajamo tako v pripravi ponudb, vzorcev in realizaciji naročil; -nenazadnje je bistven razkorak med ce- nami domačih in tujih repromaterialov. Vse navedene omejitve vplivajo na obseg ciljnih skupin potrošnikov. Seveda smo dosedaj že vzpostavili nekaj dolgoročnih poslovnih odnosov, ki pa bi bili ob upoštevanju zgornjih pripomb še uspešnejši, tako po kvaliteti kot obsegu poslovanja. KAJ PA NAŠA PERSPEKTIVA SODELOVANJA S TUJIMI PARTNERJI? Uroš Čebulj: »Moja ocena je sledeča: poleg tekočega izvoza v Nemčijo, je partner močno zainteresiran za dopolnitev naše ponudbe z izdelki iz mikrovala, kjer je potrebno, zaradi konkurenčnosti, proučiti možnost uporabe papirjev nižjih gramatur. Švedski partner je pripravljen povečati svoja naročila, vendar moramo zagotoviti dobave v dogovorjenih rokih. Italijani želijo kvalitetnejšo izdelavo embalaže in pogojujejo uporabo dogovorjenih struktur materialov. Pri izvozu v Grčijo trenutno ne obstajajo možnosti za nadaljevanje posla, zaradi preusmeritve dejavnosti dosedanjega kupca. Intenzivno iščemo zainteresiranega posrednika. K nadaljnji intenzivnejši obdelavi inozemskih kupcev bi odločilno prispevala sanacija vsaj nekaterih navedenih pomanjkljivosti. Verjetno je poznano dejstvo, da med domačim in tujim trgom obstajajo določene razlike v standardih in navadah in da moramo upoštevati tržne zahteve, ker sicer v ostri konkurenci le težko pridobimo ustrezna naročila.« Pripravila za objavo: Majda Štrekelj (nadaljevanje »štafetnega intervjuja« o istem vprašanju v prihodnji številki Glasila) DOPISUJTE V GLASILO Ekipa na avtomatskih Škarjah v Kartonažni Rakek Janez Bučar pri delu na lepilnem avtomatu v Kartonaži Rakek Pogodbi sta podpisani! Dne 16. marca smo z GP Grosuplje podpisali pogodbo o prodaji proizvod-jno-poslovnega objekta TOZD-Karto-nažna na Čufarjevi 16 za sporazumno dogovorjeno kupnino v višini 62.208.742.271 din. Istočasno pa je bila podpisana tudi pogodba o izgradnji dveh novih proizvodno - poslovnih objektov na Letališki cesti in sicer v izmeri 11.000 m2 za potrebe TOZD Kar-tonažna in 4.000 m2 za potrebe TOZD Papirna konfekcija. GP Grosuplje se je s pogodbo zavezal zgraditi ta dva objekta za znesek v višini 52.387.312.271, ki predstavlja del kupnine za proizvodno - poslovne prostore na Čufarjevi 16 kot avans za gradnjo, nastalo razliko v kupnini pa bo vrnil prodajalcu TOZD Kartonažni. Rok zgradnje je do konca januarja 1990. M. Prezelj Vzroki in cilji selitve TOZD Kartonažna Ljubljana ima locirano svojo proizvodnjo v Občini Ljub-ljana-Center, v središču mesta. Sam objekt leži ob Kotnikovi-Čufarjevi ul., na zapadu meji na vrtec, na južni strani pa na osnovno šolo Ledina. Transport je možen le s tovornimi vozili in sicer po Čufarjevi ul. (ulica je slepa in zaprta za promet), nadalje na Kotnikovo ul. in preko nje na Resljevo cesto, ki omogoča promet v smeri železniške postaje ali po podvozu pod Gradom na Aškerčevo cesto in dalje. Dnevno beležimo 40 do 50 tovornih vozil v dohodu oz. odhodu, medtem ko je dostava z vlečnimi vozili, kontejnerji ali dostava železniškega vozila praktično nemogoča. Na sami lokaciji oz. tovarniškem kompleksu ni niti parkirnih, niti manipulativnih površin, tako da se večina natovarjanja ali raztovarjanja vrši na sicer zaprti Čufarjevi ul. Temeljna organizacija namreč razpolaga le z ozkim pokritim nakladalnim platojem, na katerem je možno istočasno natovarjati ali iztovarjati le dve vozili. Sam objekt leži na desni strani Čufarjeve, medtem ko se na levi nahaja priročno skladišče, v katero se vrši dostava Iz proizvodnje v Valkartonu z viličarji, kar dodatno obremenjuje že tako preobremenjeno ulico. Objekt je dvo, delno pa tri in štirinadstropen in podkleten. Osnovo predstavlja pritličen objekt izmere približno 1.500 m2, zgrajen leta 1958. Objekt je bil tekom let adaptiran, dozidan, razširjen ... vse do leta 1975, ko je bila zaključena zadnja adaptacija-del četrtega nadstropja. Danes znaša skupna površina prostorov 15.020 m2. Objekt je danes neracionalen, slabo grajen, posledica tega pa so visoki vzdrževalni stroški. Ker v tehnoloških postopkih nimajo sušenja za Spiralno naviti program, so potrebne velike površine za naravno sušenje, teh pa ni. Zato določeni bolj zahtevni izdelki ostajajo v neugodnih vremenskih razmerah tudi po več tednov v proizvodnih prostorih. Zaradi velikega števila stebrov v proizvodnjih prostorih, ni možna optimalna postavitev strojev, da bi se produktivnost na posameznih strojih povečala. Na ta način izgubimo približno 30% proizvodnih kapacitet. V proizvodnji paralelno navitega programa imamo popolnoma neprimerne prostore zaradi previsokih temperatur in močnega hrupa. Vožnja osnovnih surovin (bal) v klet, razrezane osnovne surovine v prvo in drugo nadstropje ter vožnja izdelkov nazaj v pritličje, otežuje organizacijo priprave proizvodnje. Pri tem je potrebno dodati, da je osnovna surovina skladiščena v BTC (Javnih skladiščih), končni izdelki pa v barakah na Čufarjevi. Prevozi in dragi skladiščni prostori pa dražijo proizvodni proces. Zaradi neprimernih prostorov je vzdrževalna služba razbita, saj je locirana v sedmih različnih prostorih. Na novi lokaciji bo možno zaradi tehnološko bolj racionalne postavitve strojev in naprav (postavitev v tehnološke Unije) bistveno zmanjšati odstotek izmeta, medfazni transport bo odpadel v celoti, precej pa se bo iz istih razlogov povečala produktivnost. Zaradi istočasne preselitve vseh skladiščnih prostorov na novo lokacijo, bo torej odpadel transport med Javnimi skladišči in novo lokacijo, prav tako pa tudi strošek najemnine skladiščnih prostorov, ki v zadnjem času predstavlja visok odstotek vseh stroškov proizvodnje. Odprodali bomo dva kamiona, ki sedaj vozita med Javnimi skladišči in proizvodnjo na Čufarjevi. S preseUtvijo proizvodnje s Čufarjeve na novo lokacijo bomo istočasno prese-Uli tudi proizvodnjo, ki je sedaj v Litiji. Prostore v Litiji bomo prodali in s tem pridobili prepotrebna obratna sredstva. S preselitvijo proizvodnje iz Litije odpade tudi ves transport polizdelkov iz Litije v Ljubljano, kakor tudi osnovnih surovin iz Javnih skladišč v Litijo. Na novi lokaciji bomo vsa skladišča locirali tako, da bo odpadel skoraj ves transport med skladiščem in proizvodnjo. Priročno skladišče bo locirano v sami proizvodnji, prav tako tudi skladišče lepil, barv in lakov. Zaradi postavitve vseh strojev v eni etaži, bo možno organizirati centralno vzdrževanje v skupnem prostoru, s tem pa se bo tudi bistveno skrajšal čas za intervencije. Zaradi tehnološko spremenjenega načina ogrevanja peči za sušenje izdelkov v proizvodnji, odpade na novi lokaciji nadzor nad kotli s termanol oljem in kompresorsko postajo. Zaradi postavitve vseh strojev v eno proizvodno halo, bo možno bistveno bolje izkoristiti ozko namenske stroje in naprave iz obeh proizvodnih programov. Dodelava za oba programa bo skupna. Šele preselitev na novo lokacijo nam bo omogočila začetek povečane proizvodnje sodov (hobokov) približno 100.000 kom. letno. Na sedanji lokaciji smo zaradi premajhnega skladiščnega prostora omejeni s količino proizvodnje, ki znaša približno 30.000 kom. letno. Ocenjujemo, da bi s preselitvijo na novo lokacijo povečali fizično produktivnost ob enakem strojnem parku za 10%, istočasno pa pridobili tudi najmanj 15 KV in PK delavcev za proizvodnjo. Iz vsega tega je razvidno, da je pridobitev novih proizvodnih prostorov nuja, istočasno pa tudi osnova za bistveno izboljšanje pogojev dela, ki pa istočasno omogočajo tudi zmanjšanje stroškov. Tomaž Križaj Uspešna pri izteijavi meničnih obresti Veliko besed je bilo že napisanih o tem, da moramo pospešiti delo na izteijavi našega denaija, saj pravzaprav ni bilo ukrepov za izboljšanje poslovanja, ki ne bi vsebovali te zadolžitve. Pa se je vendarle premaknilo. Koncem leta 1988 sta bila v finančni službi na to delo razporejena dva delavca-Staša Haložan in Rade Mijato-vič. Kako poteka to delo, kakšne uspehe dosegata, kje se zatika in zakaj sta se odločila za to delo - o tem je tekel naš pogovor za »Glasilo«. Staša Haložan Rade Mijatovič ZA UVOD BI VAJU VPRAŠALA ZA KAKŠNE TERJATVE PRAVZAPRAV GRE? Staša Haložan: »Gre za menične obresti, šlo pa naj bi tudi za neplačane fakture, samo te ponavadi izterjujejo komercialisti. Meničnih obresti se je nabralo zelo veliko. Vprejšnjih letih je bilo to zanemarljivo, zdaj pa, ko je inflacija tako visoka, so visoke tudi obresti, s tem pa visoke terjatve obresti iz meničnega poslovanja. Plačevanje meničnih obresti je tudi zakonsko dokaj neurejeno. Zato so menične obresti povsod zadnje na spisku terjatev, ki se plačujejo.« Rade Mijatovič: »Kot je povedala Staša, bistvo najinega dela je na izterjavi meničnih obresti, poleg drugih obveznosti, ki jih imajo kupci do nas kot dobavitelja.« KAKO SE LOTEVATA TEGA POSLA? DEL POSLA OPRAVLJATA TUKAJ, DEL PA NA TERENU? Staša Haložan: »Tega dosedaj ni nihče delal in takorekoč orjeva ledino, vsak po svoje jo orjeva. Najprej moraš dobiti podatke na našem oddelku meničnih obresti oz. uporabiš še druge vire podatkov. Potem lahko določene stvari urejaš telefonsko ali pa se osebno oglasiš v firmi.« Rade Mijatovič: »Služba za izterjavo je nova, nabirava izkušnje in si utirava pot. V drugih organizacijah imajo izterjavo urejeno preko komercialistov ali saldokontov, moram pa reči, da smo s svojo rešitvijo dali idejo tudi drugim, ki že odpirajo enaka delovna mesta.« KAKO NAŠI DOLŽNIKI REAGIRAJO NA VAJIN OBISK? Rade Mijatovič: »Ne morem reči, da so navdušeni, so pa korektni. Pravzaprav se zavedajo, da iščeš svoj denar.« Staša Haložan: »Čez prag naju ni še nihče pognal, je pa zelo neprijetno, če se pojaviš z netočnimi podatki, kar se ti najraje zgodi tam, kjer te prijazno sprejmejo.« KAKO STA SI RAZDELILA DELO, PO KUPCIH, PO PODROČJIH, PO TOZDIH? Staša Haložan: »Delo sva si med seboj razdelila po geografskih področjih, sama imam območje Slovenije in Istro do Pule, Rade pa ostalo. Ni pa ta delitev tako zelo pomembna, da bi naju ovirala.« KATERA NAŠIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ IMA NA MENIČNIH OBRESTIH NAJVEČ DENARJA PA NI BIL IZTERJAN? Staša Haložan: »Največ ima Valkarton, ker ima na splošno naj višje fakture, s tem da mu jih tudi najbolj redno plačujejo. Sicer pa imata največ terjatev iz meničnih obresti Kartonažna in Papirna konfekcija.« KAJ- PA USPEHI? Ocenila sta, da je izterjanega okrog 150 starih milijard din iz meničnih obresti, poudarila pa še naslednje: Rade Mijatovič: »Osebno sem z učinkom dosedaj zelo zadovoljen, ker so vse te plačane menične obresti le rezultat najinega dela.« Staša Haložan: »Bolj kot številke bi poudarila smotrnost odločitve, da smo se tega lotili. Dosedaj smo na to gledali in se obnašali čisto računovodsko: opomine smo sicer pošiljali, kaj več pa ne (da bi npr. telefonirali ali se osebno oglasili pri dolžniku). S pošiljanjem papirjev (ki se obvezno nekje »založijo«, se ne doseže veliko. Uspeh izterjatve pa je precej odvisen od tega, kje so naši dolžniki. TOZD Kartonažna ima koncentriranih veliko kupcev v Bosni, v tekstilni industriji, na Kosovu in v Makedoniji, zato ima Rade prav gotovo bolj nehvaležno delo. V Sloveniji se je lažje dogovoriti kot pa v drugih republikah, bodisi zaradi boljše likvidnosti ali finančne discipline nasploh.« KAJ PA VLOGA KOMERCIALE, PRODAJNIH REFERENTOV PRI TEM? Staša Haložan: »Prav gotovo so prvi, ki so v kontaktu s kupci, z njimi se dogovarjajo za pogoje, imajo pregled nad fakturami, nimajo pa skoraj nobenega pregleda nad meničnimi obrestmi. Z njimi sodelujeva, se dogovarjava, ker mora biti koordinacija vzpostavljena. Lahko pa rečem, da bi morala biti ta povezava (finance-pravna služba-komerciala) boljša kar se tiče pretoka informacij in pregleda nad situacijo. Pravno službo poudarjam zato, ker z njo nismo najbolje povezani. Nimava na razpolago ažurne evidence nad tožbami. Namreč: če se z dolžnikom npr. dogovorimo, da bo obveznost plačal, moramo tudi vse tožbe umakniti. Zato potrebujeva ta pregled, da ne pride do kakšnih križanj, s čimer si naredimo slab vtis.< Rade Mijatovič: »Za komercialiste izterjava ni tako bistvena, ker je regulirana s sklenjenimi sporazumi do določenega kupca ali bolje rečeno: bistvo njihovega dela je prodajati. Po drugi strani pa je res tudi to, da se dogovarjajo s komercialisti, ne pa s tistimi, ki obveznosti plačujejo-finančniki.« Udeleženci na akcijski konferenci. Akcijsko konferenco je vodil predsednik Šimo Kutim. FOTOVEST 9. marca je bila v sejni sobi na Kotnikovi akcijska konferenca ZK delovne organizacije, osrednja točka pa je bila ocena delovanja Zveze komunistov v delovni organizaciji pri izvajanju sklepov problemske konference. Akcijsko konferenco je vodil njen predsednik Simo Kutin, poleg sekretarjev OO ZK, predsednikov IO OO sindikata TOZD in DSSS predsednice konference sindikata delovne organizacije, soji prisostovali tudi generalni direktor delovne organizacije, direktorji temeljnih organizacij in vodje področij v DSSS. Namen akcijske konference je bil oceniti delovanje Zveze komunistov v delovni organizaciji pri izvajanju sklepov problemske konference. V razpravi so navzoči tvorno prispevali k oceni, zaklučki pa bodo objavljeni v »Biltenu« delovne organizacije. ZAKAJ STA SE ODLOČILA ZA TO DELO? Staša Haložan: »To delo nama je bilo ponujeno kot alternativa delu, ki sva ga dotedaj opravljala. Čeprav delo na izterjavi ni hvaležno, je zahtevnejše in bolj utrujajoče, je vseeno boljše, perspektivnejše.« Rade Mijatovič: »Sam sem nerad vezan na delo 8 in več ur za pisalno mizo, s ponavljanjem enakih operacij. Delo na izterjavi je bolj dinamično, vezano tudi na teren, na kontakte z ljudmi, čeprav še zdaleč ni tako hvaležno kot si ljudje predstavljajo.« Povedala sta mi še, da bi želela (več) računalniške podpore pri svojem delu. Menita, da je na sploh vse preveč ročnega dela. Sedem terminalov, kolikor jih imajo v računovodstvu, je docela neracionalno izkoriščenih. Novi program obdelav, konkretno za izračun meničnih obresti, so že dolgo obljubljeni, zdi pa se, da je to vse preveč prepuščeno improvizaciji. V finančno-računovodskem sektorju so ljudje vse preveč obremenjeni. Obseg dela je vedno večji. In če to ilustriramo z enim primerom: običajen obseg dokumentov v materialnem knjigovodstvu je bil 1.000 faktur, zdaj 4.000 faktur za iste temeljne organizacije, skratka kupe papirjev, ki jih je treba obdelati, bi lahko izmerili kar v metrih ... Majda Štrekelj PREJELI SMO MNENJE Delniška družba - zakaj pa ne ? Delniška družba je naša najboljša perspektiva! Zakaj? Daje neomejeno možnost zbiranja kapitala, ki je veliko cenejši od pri nas znanih oblik posojil. Največ bi pridobili s tem, da bi delavci v podjetjih poštah solastniki. Prvič zato, da tuji sovlagatelji ne bi postali prevladujoči pri odločanju in drugič, da bi se izboljšal odnos do sedanje družbene lastnine. Nove kakovosti življenja ne moremo doseči na star način dela, torej brez svobodnega kroženja idej, brez tekmovanja teh idej, brez nekega kulturnega soočanja itd. Tudi ne brez novih strokovnjakov, ki razumejo tak način dela, ki nas vodi v postindustrijsko družbo. S pravilno prodajo delnic, si lahko tudi dolgoročno preskrbimo zadostno prodajo naših izdelkov, kakor tudi nakup osnovne surovine, tako na domačem trgu kot tujem trgu. Vprašam se, ah smo mi na to pripravljeni, usposobljeni, ah vsaj skušamo narediti prvi korak v to smer? Raziskave kažejo, da ima najboljše možnosti tisto podjetje, kjer si delavci po meri izberejo direktorja. Dokler direktor zbira okrog sebe dobre-sposobne sodelavce, je samoupravljanje tako kot mora biti in organizacije delajo kot je treba. Na propad pa je obsojen slab di- rektor, ki okrog esbe zbira povprečne ah celo podpovprečne, zatira samoupravo in »skrbi« za neobveščenost. Za katero varianto smo se - se bomo odločili? Odgovor je delniška družba, ki sama izloči nesposobnega direktorja, obremenjenega z majhnimi korupcijami delovnih mest, z obrtniško miselnostjo itd. Novi zakon o podjetjih nas je hočeš-nočeš postavil pred dejstvo, da se bomo morah tudi v naši delovni organizaciji kmalu odločiti za enega od možnih načinov organiziranosti ter s tem določih svojo »usodo«. Spričo dejstva, 'da je predlog novega zakona poznan že več kot tri mesece, delavci pa z njegovo vsebino sploh še niso detajlno seznanjeni, imam neprijeten občutek, da ta neinformiranost nekaterim, ustreza tako da »ne bo problemov« pri sprejemanju predlagane variante nove organiziranosti, kajti nevedne glave je najlažje voditi oziroma usmerjati. Nekaj pa pri tem moramo vedeti in sicer, da vsaka vodstvena struktura želi obdržati pridobljene pozicije in si na vse mogoče načine pomaga, da jih ohrani. Kljub strogo zaupnim razgovorom, da se ne bi po nepotrebnem vznemirjalo delavcev, je že slišati za varianto združenega podjetja, ki pa naj bi ga po možnosti sestavljala tri družbena podjetja. Ni na meni, da ocenjujem, kaj je prav in kaj ni, vendar je dejstvo, da je ta varianta najmilejša preobrazba v organiziranosti, s katero, pa naša delovna organizacija ne bo pridobila ničesar v smislu boljše kvahtete dela. Zanimivo je tudi, da se stalno govori o zmanjšanju, če ne že kar ukinitvi samoupravljalskih pravic, čeprav predlog zakona ne pravi tako. Tak način razmišljanja jasno kaže na dejstvo, da si hoče vodstvena struktura zagotoviti popolno oblast odločanja na vseh področjih (preričan sem, da ji bo to z raznimi »argumenti« tudi uspelo), verjetno po vzoru Zahodnih ekonomij - pri tem pa pozablja na dejstvo, da ni lastnik podjetja. In še nekaj je zanimivega: ta struktura je zelo dovzetna za tiste spremembe, ki jačajo njen položaj, spremembe, ki vodijo v progres kolektiva, pa so bolj obrobnega značaja. Vem, da tudi v Zahodnih ekonomijah lastnik podjetja praktično ne vodi podjetja več sam, ampak za to usposobleni team strokovnjakov, ki so popolnoma suvereni pri tehnoloških, investicijskih in podobnih odločitvah. Ocenjujem, da so naši strokovnjaki prav na tem področju prilično »tanki«, s prevzemom vseh odločitev pa bi ravno to svojo slabost uspešno prikrili, vzporedno z rastjo lastne avtoritete. Prav smešno je, da najglasnejši kritiki zagona o združenem delu, ki je bil po njihovih besedah skoraj edini krivec za slabo poslovanje in majhno akumulacijo gospodarstva, sedaj v novem zakonu o podjetjih iščejo tip organizacije, ki bi najbolj ustrezal stari, ustaljeni poti delovanja. Osebno menim, da gre za veliko dvoličnost nekaterih, zaradi prej navedenega, pa tudi ko že širše pravilno obsojajo monolitni unitarizem, ga istočasno hočejo sprovesti v lastni hiši, z znanimi frazami, da smo skupaj močni, da drugače sploh ne moremo investirati itd. Ne predstavljam si, kako bomo na tak način lahko kreativni soustvarjalci trga, če vsa razmišljanja kažejo na vzdrževanje monopola v ožji teritorialni skupnosti. Franc Udovič Gospodarska reforma prehod v tržno arstvo Temeljni cilji in naloge DO K I L v letu 1989 Družbene in gospodarske razmere so se v drugi polovici 1988 in na prehodu v leto 1989 izredno zaostrovale. Že leta nazaj gospodarstvo beleži vse počasnejšo rast, v zadnjih letih pa celo negativno rast. Cenovni val še ne izgublja začetnega zagona, stroškovni pritiski pa poslabšujejo poslovne rezultate gospodarstva. Ukrepi ekonomske politike bodo zato morali biti usmerjeni doslednje v odpravo žarišč inflacije, zlasti s stroškovnim razbremenjevanjem gospodarstva na vseh ravneh. Z gospodarsko reformo prehajamo v tržno gospodarstvo in tržni način gospodarjenja. Družbeno ekonomske odnose bodo urejali številni sistemski zakoni, od katerih je potrebno omeniti vsaj zakon o podjetju, zakon o finančnem poslovanju ter zakon o računovodstvu. Po slednjih dveh (o katerih smo že pisali v Glasilu) je nesolventnost in nezmožnost za pravočasno plačevanje obveznosti večji greh kot izguba, zato bo prva skrb organizacij zagotoviti dolgoročno finančno stabilnost. Kako bodo vse predvidene sistemske rešitve vplivale na obmnašanje gospodarskih subjektov je težko predvideti, nedvomno pa bo prehod na tržno ekonomijo zahteval red in disciplino na vseh področjih družbenoekonomskih odnosov. Za uspešno vključevanje v tržno gospodarstvo bo potrebno v letu 1989 uresničiti naslednje cilje: Na področju trga in programov: Analiza tržnih deležev naših proizvodov na slovenskem in jugoslovanskem trgu kaže, da se le ta v globalu v nekaj letih zmanjšuje. Z intenzivnimi marketinškimi aktivnostmi je potrebno tržno pozicijo zlasti na slovenskem trgu izboljšati, predvsem pa je potrebna vetja učinkovitost pri uvajanju novih izdelkov. Prodajno nabavna operativa mora s povezavo posameznih programov zagotoviti celovitejšo ponudbo naših izdelkov. Na področju nabave je potrebno obdelati in uresničiti vse možnosti uvoza cenejših surovin zlasti za izvoz. Pri politiki izvoza je v vetji meri povdaijena dohodkovna uspešnost, kar poleg predhodnega pomeni realizacijo skupnega izvoza z dobavitelji osnovnih surovin. Od pravočasnega in selektivnega prilagajanja prodajni!) cen, ceitam vhod- nih materialov in gibanju ostalih stroškov, bo ob tej ekspanziji cen, še kako odvisna naša dohodkovna uspešnost. Optimizacije zalog surovin in materialov, usklajeni nabavni in prodajni plačilni pogoji pa bodo prispevali k reševanju finančne problematike. Na tehnološkem in proizvodnem področju: Posodabljanje tehnoloških postopkov in tehnološke strukture bo pomenilo odpravljanje ozkih grl v proizvodnji, povečanje in pocenitev proizvodnje ter spremembo v strukturi proizvodnih programov. Zastarelost strojnega. parka v temeljni organizaciji Kartonažna je eden glavnih razlogov, da bi čimbolj povečali in pocenili proizvodnjo, zato je rešitev v prvi vrsti možna s tehnološko sanacijo najbolj zanimivih programov: jeder za tekstilno industrijo, raznih doz in spiralno navite embalaže. Temeljna organizacija Valkarton bo za povečanje proizvodnje valovitega kartona rekonstruirala kartonski stroj. Delno v letošnjem v celoti pa v letu 1990, načrtuje tudi modernizacijo predelave, kar bo pomenilo povečanje kapacitet za lastno predelavo in možnost hitrejšega prilagajanja naročilom, ki imajo tendenco zmanjševanja' količine in torej terjajo večkratne nastavitve. Logično nadaljevanje povečanja proizvodnje plošč in uvajanja izdelkov iz mikrovala je modernizacija in povečanje kapacitet proizvodnje valovite embalaže v temeljni organizaciji Kartonaža. Temeljna organizdja Lepenka načrtuje rekonstrukcijo papirnega stroja, s katero naj bi se zmanjšala poraba energije na enoto proizvoda in povečala proizvodnja papirjev, iz-biljšala preglednost papirjev in se odprla možnost proizvodnje srednje finih plakatnih in brezlesnih papirjev. Potrebe in želje po posodabljanju in dodatni opremi obstojajo tudi v drugih temeljnih organizacijah, žal pa vse sprejete obveznosti v preteklih obdobjih ob dodatnih novih, ki so delno že v realizaciji, ne dopuščajo dodatnih obveznosti, razen za odpravo ozkih grl, z zapadlostjo pred letom 1993. Poleg finančnega vidika pa ne smemo glede na tržno situacijo mimo dejstva, da mora biti vsaka investicija za dodatno opremo in programe podprta s trgom. V zaostrenih tržnih pogojih gospodarjenja bo preživela le tista organizacija, kr se bo tržno obnašala. To pa pomeni v prvi vrsti povečanje proizvodnje na opremi, ki je slabo izkoriščena: - linija za registratorje, oprema za potiskano embalažo, tekočinsko embalažo, stroj za proizvodnjo mikrovala, kaširanje in inpregniranje, izsekovalna linija v predelavi lepenke, oprema za proizvodnjo plastike. Načrtujemo skupno 90.765 ton skupne tržne proizvodnje, kar je 7% več kot v preteklem letu. Ravno v temelj- j nih organizacijah, ki imajo izredno slabo izko-1 riščene nove kapacitete - Jelplast, DO v ustanavljanju, Papirna konfekcija, zaradi česar so v preteklem letu neuspešno poslovale, je potrebno zagotoviti višji nivo proizvodnje za njihovo ekonomsko sanacijo. Za izvoz planiramo skupaj 10.785 ton proizvodnje kar je za 12% več kot v lanskem letu. Področju financiranja dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti: V letu 1989 moramo preprečevati prelivanje kratkoročnih sredste v vdolgoročne namene in finančno sanirati temeljni organizaciji Kartonažna in Jelplast ter delovno organizacijo v ustanavljanju. To pomeni, da bomo za dolgoročne naložbe in odplačila kreditov ter obveznosti iz leasing pogodb porabili samo dolgoročna sredstva. Finančna sanacija navedenih treh organizacij naj bi potekala: -s pridobitvijo dolgoročnih virov sredstev, -s povečanjem lastnih obratnih sredstev in si- materialov ter omejevanjem vse ostale porabe in nabave, -s prerazporeditvijo terjatev in obveznosti med temeljnimi organizacijami znotraj delovne organizacije. Ves višek sredstev posameznih temeljnih organizacij naj bi še naprej plasirali znotraj delovne organizacije in šele eventuelni presežek cele delovne organizacije plasirali izven delovne organizacije. Limit kratkoročne zadolženosti delovne organizacije za leto 1989 je 10% od vrednosti lastnih sredstev in po finančni sanaciji kratkoročno zadolženih vseh treh organizacij pa je to tudi limit njihove kratkoročne zadolženosti. Finančni rezultati poslovanja: V tem brezglavem divjanju cen je finančno načrtovanje izredno težko. Gibanje cen osnovnih materialov, kot osnova za določanje prodajnih cen v tem trenutku že presega naša predvidevanja. Govoriti o indeksih, ki jih bodo pogojevali taki ali drugačni skoki cen je zato nesmiselno. Za našo uspešnost je zato bistvena realna in ne nominalna rast tako dohodka, kot osebnih dohodkov in akumulacije. Ta pa je pogojena z realizacijo vseh predhodno opredeljenih ciljev. Pomembni so naslednji kvalitativni premiki: -delež materialnih stroškov v celotnem prihodku naj bi se znižal iz lanskoletnih 69,3% na 66,4%, -ekononičnost poslovanja naj bi se izboljšala iz lanskoletnih 125,8 na 131,4, kar pomeni, da bi s 100 din vloženih sredstev ustvarili 131,4 celot-1 nega prohodka, -delež osebnih dohodkov in skupne porabe v čistem dohodku naj bi se od lanskih 92,8% zmanjšal na 77,3% ob tem da predvidevamo njihovo realno rast, -delež akumulacije v čistem dohodku naj bi se povečal iz 17,2% (upoštevaje izgubo v treh organizacijah je ta znašal le 7,2%) na 22,7%. Tržna ekonomija bo terjala tudi prenovitev delitvene politike. Uveljavljanje motivacijskih dejavnikov ob upoštevanju tržnih pravil pa je pogoj za njeno prenovitev. Bistvo problema pa je v tem, kako v sedanjih razmerah odpreti perspektivo realnega naraščanja osebnih dohodkov skozi priznavanje realne cene dela, ali drugače povedano, kako motivirati boljše delo in gospodarjenje, da bi tudi več zaslužili. To pa je tema, o kateri bo še tekla razprava in o kateri bomo še pisali. D. M. Stalna znanca cer: * z prodajo dela gradbenih objektov * z ustvarjanjem lastne akumulacije preko povečanja proizvodnje in prodaje, boljšim izkoristkom materiala in vgrajevanjem cenejših »Lojze, a o upokojencih v Glasilu kaj piše?« »Piše, piše, o tistih, ki prihajajo za nami...« »Kaj pa minulo delo?« »Ja, zgleda da je minilo ...« ZAHVALA Ob smrti dragih staršev se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izkazano pomoč, vence in za izreke sožalja. Lojze Novak Kopimica DO Tovarna pot. emb. v ustanavljanju Tudi to je samoupravljanje »Ne obljubljam vam razvlečenih pa tudi ne pogostih sej odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije, ampak kratke in jedrnate, najprej pa bom poskrbel za njihovo sklepčnost!« To so besede novega predsednika odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije Mira Borojeviča iz Lepenke Tržič. Odbor se je sešel 23. marca v sejni sobi na Kotnikovi, z namenom da bi se konstituiral pa ni bil sklepčen! Bomo uspeli urediti vsaj formalne pogoje za delovanje tega organa na nivoju delovne organizacije, ali se bo nadaljevala praksa iz prejšnjega mandata? inf. služba OB 4. APRILU -DNEVU VARSTVA PRI DELU SFRJ »V Službi varstva - v službi človeka« V letu 1987 se je na pobudo Zveze sindikatov Jugoslavije začela akcija za spodbujanje razvoja varstva pri delu z naslovom »V službi varstva - v službi človeka«. Gre za akcijo, v kateri se zbirajo informacije o dosežkih strokovnjakov, strokovnih služb, delovnih organizacij, strokovnih institucij in organizacij, ki so v preteklem letu v največji meri prispevale k izboljšanju varstva pri delu, požarnega varstva in varstva okolja. V okviru akcije bo predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije vsako leto na 4. april - jugoslovanski dan varstva pri delu v Beogradu v Sava centru podelil priznanja tistim, za katere bo ocenjeno, da so se v preteklem letu v celi Jugoslaviji ižkazali z najbolj izjemnimi dosežki. Podeljuje se troje stopenj priznanj »Zlato sonce«: do deset kipov »Zlato sonce«, do 50 plaket »Zlato sonce« in do 100 medalj »Zlato sonce«. Priznanja se podelijo samo v primem, če strokovna komisija oceni, da dosežki kandidatov za priznanja tudi v resnici izpolnjujejo strokovna merila za podelitev. Prvič so bila priznanja podeljena v letu 1987. Letos je bilo iz vse Jugoslavije predlaganih več kot 300 organizacij in posameznikov. V skladu z razpisom, ki je bil objavljen v decembru 1988 v glasilu Zveze sindikatov Slovenije Delavski enotnosti, smo slovenski sindikati ob pomoči zlasti društev varnostnih inženirjev in tehnikov v SR Sloveniji zbrali točno 50 predlogov in jih posredovali zvezni komisiji. Ta je za leto 1988 podelila 8 kipov, 35 plaket in 61 medalj »Zlato sonce«. Od tega so kandidati iz SR Slovenije prejeli 1 kip, 6 plaket in 15 medalj. Ocenjujemo, da so se kandidati iz SR Slovenije dobro odrezali v jugoslovanski konkurenci, kar je prav gotovo odraz visoke stopnje te stroke v naši republiki. Namen priznanj pa bo dosežen takrat, ko bomo tudi s pomočjo take akcije usmerili pozornost javnosti in zaposlenih na dosežke s področja varstva pri delu in s tem krepili zavest o pomenu ukrepov varstva pri delu, o pomenu strokovnosti na tem področju, o nenehni skrbi za zdravo in varno delovno in življensko okolje. Zato je prav, da ob 4. aprilu - dnevu varstva pri delu v glasilih delovnih organizacij namenimo nekaj prostora in pozornosti ne le nagrajencem in njihovim dosežkom, temveč tudi dosežkom lastnih služb za varstvo pri delu. Nagrajencem in vsem, ki službeno in tudi drugače opravljate dolžnosti na področju varstva pri delu, čestitamo ob 4. aprilu -dnevu varstva pri delu! Sektor za gospodarski razvoj, ekonomsko in socialno politiko RS ZSS Lučka Boehm in življensko okolje. Zato je prav, da ob 4. aprilu - dnevu varstva pri delu v glasilih delovnih organizacij namenimo nekaj prostora in pozornosti ne le nagrajencem in njihovim dosežkom, temveč tudi dosežkom lastnih služb za varstvo pri delu. Nagrajencem in vsem, ki službeno in tudi drugače opravljate dolžnosti na področju varstva pri delu, čestitamo ob 4. aprilu -dnevu varstva pri delu! Sektor za gospodarski razvoj, ekonomsko in socialno politiko RS ZSS Lučka Boehm UTRINEK Včeraj sem videla, da je nekaj padalo. Dež ni bil. Trava je bila suha. Komet? Ni bil, ker se ni nič razletelo. Zvezda se ni utrnila ... ali pa tudi.Ne vem. Danes opažam nek zanimiv pojav. Vse več črvov pleza po smetiščih. Vse več raztrgancev se smuka okrog vogalov. In videla sem nenadno eksplozijo. Spet je nekaj razneslo. Pred menoj je obležalo ožgano truplo. Ko sem ga obrnila, sem ga takoj spoznala. Bil je dinar. DADA tiskano v DO potiskane embalaže Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov. Martina Petrič in Ana Poženel pri delu na izsekovalnem avtomatu na Rakeku Delo na šivalnem stroju je krivo za marsikatero invalidnost KADROVSKE SPREMEMBE prišli - odšli v I. tromesečju 89 TOZD Lepenka Tržič: Prenehanje del. razmeija: GODNOV Anton - upokojitev ČARDIČ Suada - delo za določ. čas BENIČ Edita - delo za določ. čas Sklenitev del. razmeija: RAKOVEC Janka TOZD Valkarton Logatec: Prenehanje del. razmeija: MIHELICIČ Alojz - upokojitev NAGODE Štefan - upokojitev SELAN Peter - JLA HROVATIN Jana - delo za določ. čas GRUM Ignac - upokojitev NAGODE Viljam - upokojitev PETROŠ Marija - upokojitev Sklenitev del. razmeija: CORN Vinko AVSEC Janez MAČEK Franc HRIBAR Bogdan TERŠAR Miha Prehod iz DSSS: BUČAN Milan LESKOVŠEK Sonja KOVAČIČ Andrej TOZD Papirna konfekcija Ljubljana: Prehod iz DSSS: DEBEVEC Miloš Prenehanje del. razmeija: VUKOSAV Nada - upokojitev TOZD Jelplast Kamna gorica: Prenehanje del. razmeija: KAPUS Stanislava - upokojitev CEFERIN Antonija - upokojitev UPOKOJIL SE JE Peter Strohsack, vodja skladiščno - transportne službe na Rakeku Ni bil preveč navdušen nad razgovorom za Glasilo, ko sva se srečala na Rakeku prav zadnji dan njegovega dela. Pa je beseda kar sama stekla ... Kako tudi ne bi, ko pa se je za celo 40-letno delovno dobo zapisal istemu kolektivu, zdajšnji Kartonaži Rakek. TOZD Kartonažna Ljubljana: Sklenitev del. razmerja: PREK Slavko JURJEVČIČ Nada DURAKOVIČ Rašid ŠKRJANC Matjaž Prehod iz DSSS: ROŽMAN Bogomir RUDMAN Alojz FAKIN Jana Prenehanje del. razmeija VIDIC Marjan - sporazumno IVELJIČ Boris - sporazumno GROZDANIČ Mursija - JLA BELCIAN Igor - JLA ARSENIČ Zora - prehod v DSSS TOZD Embalažni servis Koper: Sklenitev del. razmeija: LAZAR Sonja Prenehanje del. razmerja: FELIČ MERSA - sporazumno DO Tovarna potiskane embalaže v ustanavljanju Prenehanje del. razmerja: BERGANT Andrej - sporazumno LUKAN Marija - sporazumno GERBEC Janez - upokojitev VOGRINEC Jožefa - upokojitev VOLF Marija - upokojitev MESTINŠEK Borut - upokojitev BOBIČ Aleš - JLA IČANOVIČ Medhad - JLA SMAJIČ Marjan - JLA Sklenitev del. razmeija: BERGANT Andrej HALILOVIČ Igor JERMAN Zvonimir RADOVIČ Nataša TEPKOVIČ Goran VOVK Matjaž Delovna skupnost delovnih služb: Prenehanje del. razmeija: GLADEK Vlasta - sporazumno KREVS Savo - sporazumno KAVČIČ Rudi - sporazumno Prehod v TOZD Valkarton: BUČAN Milan KAVČIČ Andrej LESKOVŠEK Sonja Prehod v TOZD Kartonažna: LILEK Jože FAKIN Jana ROŽMAN Bogomir RUDMAN Alojz Sklenitev del. razmeija: ARSENIČ Zora (prehod iz TOZD) ŠKOF Miran V Kartonaži Rakek in Sigmi Gornji Milanovac ni bilo sprememb. Podatke zbrala: Alenka Lepenik KOLIKO NAS JE? Po stanju 31. marca 1989 je bilo v delovni organizaciji skupaj zaposlenih 1875 delavcev, po temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti pa je stanje clpHppp* KARTONAŽA RAKEK: 237 LEPENKA TRŽIČ: 132 VALKARTON LOGATEC: 409 KARTONAŽNA TOVARNA: 424 PAPIRNA KONF. LJUBLJANA: 144 JELPLAST KAMNA GORICA: 37 TOVARNA POTISKANE EMBALAŽE: 262 EMBALAŽNI SERVIS: 32 SIGMA GORNJI MILANOVAC: 60 DSSS: 138 kadr. služba DSSS »Ves čas sem opravljal delo vodje skla-diščno-transportne službe. Nazivi so se sicer spreminjali, a kaj bi z nazivi, važno je, da se je delo mehaniziralo, da je šel razvoj naprej in da smo zgradili skladišče. Veste, v začetkih proizvodnje na Rakeku smo vse preložili na roke, ni bilo mehanizacije, tako da smo včasih delali od jutra do noči, material pa skladiščili na raznih koncih v inproviziranih skladiščih.« Tako mi je pripovedoval in se široko nasmehnil, ko sem mu omenila, da mu marsikdo zavida, ker se odpravlja v pokoj. Nemirne roke, vajene dela, pa je prelagal po naročju kot da ne ve kam z njimi. Upravičeno je ponosen na Zlato plaketo Rdečega križa, ki jo je prejel za 28 krat darovano kri, na Srebrni znak sindikata, ki ga je prejela tudi osnovna organizacija v času, ko je bil njen predsednik pa tudi na ostalo svojo samoupravo in družbenopolitično aktivnost. »In kaj boste delali, ko boste v pokoju«, me je še zanimalo? »Za začetek prav nič!«, mi je odločno odgovoril,»če bo zdravje pa še marsikaj!« Majda Štrekelj Na telefonski centrali v delovni skupnosti se vam oglaša Minka Žeijav. Konec marca smo praznovali njeno 50-lctnico, v KTL pa je več kot 30 let. Samo poglejte, s kakšnim veseljem se Ana Volf in Borut Mestin-šek iz Tovarne potiskane embalaže odpravljata v pokoj ... Naročili so mi, da pod fotografijo napišem: »Upokojil se je Borut Mestinšek - tretji z leve SODNI EPILOG GRABEŽA - »DELO , S.april 1989« Sredstva Kartonažne tovarne uporabljal za gradnjo hiše Nekdanjega direktorja Jakoba Kondriča so zaradi grabeža obsodili na šest let zapora, obrtnika, ki sta mu pomagala, pa na tri oziroma poldrugo leto LJUBLJANA, 4. aprila - Bivšega direktorja Kartonažne tovarne v Ljubljani, 50-letnega Jakoba Kondriča, so na ljubljanskem temeljnem sodišču obsodili na šest let zapora, ker si je pri gradnji svoje hiše krepko pomagal z denarjem tovarne. Skupaj z njim so obsodili tudi njegova pomagača - samostojna obrtnika, ki sta se pri tem tudi sama okoristila: 47-letnemu zidarju Jožetu Donku z Brezovice so izrekli tri leta zapora, 41-let-nemu elektroinštalaterju Ludviku Trevnu iz Graberij pa poldrugo leto zapora. Prilaščanje Jakoba Kondriča je sodišče opredelilo kot grabež, storjen z nadaljevanim kaznivim dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, dejavnost Jožeta Donka kot pomoč pri grabe-žu, dejavnost Ludvika Trevna pa kot pomoč pri zlorabi položaja ali pravic odgovorne osebe. Po izračunu sodišča si je Kondrič prilastil najmanj 19,1 milijona dinarjev, Kartonažne tovarne, Donko najmanj 1,5 milijona dinarjev, Treven pa 2,4 milijona dinarjev. Ti zneski dandanašnji niso posebno pretresljivi, v času storjenih kaznivih dejanj, to je leta 1986, pa so pomenili seveda veliko več. Trije obtoženci bodo morali denar vrniti seveda z obrestmi, kot veljajo za nenamensko vezane vloge nad eno leto. Jakobu Kondriču je sodišče izreklo še varnostni ukrep - petletno prepoved opravljanja poklica, pri katerem bi imel opravka z družbenim premoženjem. V čas prepovedi in čas prestajanja kazni so mu všteti tudi pripor. Tu je bil v času preiskave od 14. julija predlani do lanskega 20. junija, zdaj po 10 izreku kazni, pa je spet v priporu, saj je zanj obvezen, ker je bil obsojen na več kot pet let zapora. Sodišče je s svojo razsodbo dodobra oklestilo obtožnico, saj je ta očitala Jakobe Kondriču še eno kaznivo dejanje zlorabe položaja pa tudi sprejemanje podkupnin, Jožetu Donku pomoč pri zlorabi položaja, zasebnemu obrtniku slikopleskarske stroke Antonu S. pa je, da je Kondriču na ukaz dajal podkupnine. Za vsa ta očitana dejanja sodišče ni našlo dovolj dokazov in je v tem delu obtožence oprostilo. Pač pa je našlo dokaze za gradnjo Kondričeve hiše s sredstvi tovarne. Kot so ugotovili, je direktor tovarne 3. februarja 1986 po dogovoru z Donkom, kooperantom delovne organizacije Obrt-Oprema sklenil s to organizacijo pogodbo, po kateri bi Donko opravil adapcijska dela proizvodnega obrata Kartonažne tovarne v Litiji. Le Kondrič in Donko pa sta vedela, da je ta pogodba fiktivna, saj je Donko na račun predračuna pričel v resnici graditi Kondriču hišo v Brezjah pri Horjulu. Kondrič je imel roko čez ves posel: od podpisa pogodbe, odobritve predračuna, do podpisov posameznih zapisnikov o opravljenih delih in odobritvi izplačila obrtniku. Prava adapcijska dela v Litiji so bila namreč končana že leta 1985. Na račun tovarne je Donko v Brezjah leta 1986 opravil zemeljska dela, izkope za vodovod in postavil hišo do tretje gradbene faze (razen kritin). Naslednje leto bi moral pripraviti podlogo za podboje vrat in oken, pa je zadeva prišla na dan. Vsa ta dela so stala najmanj 18,1 milijona dinatjev, za sodelovanje pa je bil Donko nagrajen z 1,5 milijona dinarjev, to je s preostankom pogodbenega zneska. Po vsem tem je bila v hiši potrebna električna napeljava. Tokrat se je Kondrič dogovoril z Ludvikom Trevnom, ki je že sodeloval pri adaptacijah v Ljubljani in Litiji. K računom za obnovo tovarniških strelovodov je Kondrič primaknil šjip račun za material in napeljavo elektrike v znesku vsaj 955.620 dinarjev, Trevna pa za prijateljsko uslugo velikodušno poplačal z 2,4 milijona dinarjev, za kolikor je še povečal račun. Pri odmeri Jakobu Kondriču je sodišče upoštevalo, daje šlo za sorazmerno dolgotrajno dejavnost pri enem najhujših kaznivih dejanj, vsi trije obtoženci pa so kazniva dejanja storili z najhujšo krivdno obliko, direktnim naklepom. Po drugi strani pa je vsem trem štelo v prid dosedanjo nekaznovanost in skrb za družine. Sodba še ni pravnomočna. Barbara Guček Borza sindikalnega turizma Prihajajoča sezona dopustov, še zlasti v letošnjih visokih cenah v turizmu, zahteva dokaj prizadevanj, da bi zagotovili oddih večjemu številu delavcev. V glasilu Delavska enotnost želimo spodbuditi informativno borzo sindikalnega turizma ter na ta način pridobiti možnosti za uporabo nezasedenih zmogljivosti, možnosti za medsebojne zamenjave in povezave s turističnim gospodarstvom. V delavski enotnosti je bilo objavljeno »borzno sporočilo«, ki naj služi kot enotna podatkovna podlaga za borzo sindikalnega turizma. Odločitev o borzi sindikalnega turizma pripravljamo že dalj časa, kaže pa, da bo ena sama konkretna pobuda pripomogla več k bolj smotrni uporabi počitniških zmogljivosti kot vrsta dobro oblikovanih usmeritev na področju sindikalnega turizma. Tudi prek vašega glasila želimo spodbuditi osnovne organizacije in kadrovsko- socialne službe v delovni organizaciji za udeležbo v borznih prizadevanjih. Komisija za športno rekreacijo in oddih delavcev pri predsedstvu slovenskih sindikatov pa bo borzo ponudbe, povpraševanja in zamenjav prostorskih zmogljivosti za sindikalni turizem oblikovala za objavo v Delavski enotnosti. Izredno zvišanje cen za namestitev prikolic v kampih vlstri in na otokih narekuje čim daljšo zasedenost, ki jo bomo dosegli tudi s ponudbo prostih zmogljivosti drugim zainteresiranim. Ponudbe prostorov v počitniških domovih, počitniških stanovanjih in počitniških hišicah kakor tudi v prikolicah sporočite na naslov RS ZSS - Komisija za športno rekreacijo in nadaljevanje na 11 str. oddih delavcev, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana - seveda pa tudi vse potrebe po posameznih zmogljivosti za oddih vaših delavcev. Zmanjšanje turistične takse v SR Sloveniji - pobude v občinah za 50 odstotno zmanjšanje turistične takse za udeležence organiziranega oddiha v sindikalnem turizmu. Komisija za športno rekreacijo in oddih delavcev ■. Metod Zalar gresa za dopust?« »Tiho, mule, Ko boš zrasel, boš že sam vedel, kakšne neumnosti sprašujejo otroci!« HUMOR Nekaj ukradenih, nekaj že slišanih-po 'izboru rednega dopisnika Andreja' Zajca, ki med drugim piše: »Želja urednice »Glasila« in njenih sodelavcev v uredniškem odboru je, da se javlja čim več dopisnikov z raznovrstnimi članki. Iz lastnih izkušenj vam povem, da se kot avtor kakšnega kritičnega članka hudičevo slabo počutim, če »slučajno« komu stopim na žulj ... Zato sem se odločil, da tokrat napišem nekaj za zadnjo stran »Glasila«, brez stopicanja po tujih žuljih. »Mami«, reče sedemletni sin »pojdiva se mame in ate!« Mama je bila seveda radovedna, koliko mule ve o tem in je privolila. Šla sta v spalnico in legla v posteljo. Potem je sinček vstal, odšel v kopalnico in se vrnil v očetovi jutranji halji s prižgano cigareto v ustih. Naslonil se je na podboj vrat in dejal: »Stara, se ti ne zdi, da je čas, da mulcu kupiva kolo ...« »Ali si prebral most na Drini?« »Kaj prebral, hodil sem po njem, hodil!« »Kaj pa Ano Kareninino, si prebral?« »Kaj prebral, po.....sem jo, po....!« »Ali si prebral kakšen politični vic?« »Kaj prebral, odsedel, odsedel!« Nekega pomladnega večera v parku, on njej: »Ali boš vpila na pomoč, če ti zdajle predlagam seks?« »Ja, seveda bom, če jo boš potreboval!« »Dragi, kaj so,ti dajali pri vojakih v hrano; saj veš, tisto zadevo proti...? »Ja zakaj te pa to zanima zdaj, po toliko leti?« »Dragi, zdi se mi, da je zdaj začelo delovati...« Rezultati žrebanja nagradne križanke iz prejšnjega glasila Tokrat ste poslali 55 rešitev nagradne križanke, žreb pa je bil naklonjen naslednjim reševalcem s pravilnimi rešitvami: 1. nagrado v višini 20.000 din prejme Karel NOVAK - TOZD Papirna konfekcija Ljubljana 2. nagrado v višini 15.000 din prejme Matjan JERIČ - DSSS 3. nagrado v višini 10.000 din prejme Anica KRAŠEVEC - TOZD Lepenka 4. nagrado v višini 5.000 din prejme Tanja JESIH - DSSS 5. nagrado v višini 5.000 din prejme Alojzija ČALETA - upokojenka Rok za oddajo praznične nagr. križanke do 11.5.1989 inf. služba Pravilna rešitev nagradne križanke št. 2-89: Vodoravno: DRAMATIK, DVOSEŽ-NI, BOB, HAM, JL, JEROME, IK, NRAVI, AGA, HD, IT, IČEVO, IRKUTSK, TKON, RAVS, TSATSOS, PREDOR, EIRE, ODPRAVA, ME, RIBOLOV, PREVOD, TONI, KRN, ASONANCA, EVANS, ASJA, RAJ, GANA, SINAN, TM, TERMIKA, ARITMETIKA, AVION, OM, TAI-VAN, OTROŠKOST, IA, RP, RT, RDEČKE, AL, ORANJE, ERO, ONEMELOST, ELORADO, LEKTOR, TIPALKA, PERGOLA, ADOLF, OREH, LN , MAINE, CK, AIKEN, KOKETA, ŽR, CAR, IVA, CET, MAPA, VTIČ, RU, JOKAI, APARAT, LISICA, IKS, ARTUR, TEBE, IN, STRANICA, SLALOM, AO, ALAN, ARP, CIN, NS, IZ, ČOPEK, JESENICE, AM,HOKEJ. Razpis nagrad za praznično nagradno križanko Razdeljene bodo naslednje nagrade izžrebanim reševalcem pravilnih rešitev prvomajske križanke: 1. nagrada 40.000,- din 2. nagrada 30.000,- din 3. nagrada 20.000,- din 4. nagrada 5.000,- din 5. nagrada 5.000,- din Rešitve pošljite (če prepisujete, prepisujte točno) v zaprti kuverti na naslov: KTL n. sol. o., DSSS, Ljubljana, Kotnikova 19/a, informativna služba z obveznim pripisom »nagradna križanka« do 11. 5. 1989 Ne prezrite-uganarski slovarček AGAR -želatina iz alg, EGK - nemški skladatelj, Werner, roj. 1901 (Čarobne gosli) IATRIKA - zdravilna veščina JALU - mejna reka med Korejo in Mandžurijo, korejsko Amnokgang JIČIN - mesto v Čehoslovaški OTTO - Nikolaus, nemški inženir, izumitelj motorja z notranjim izgorevanjem UR - današnji Muggair, prestolnica Babilonije m. z. DOPISUJTE V GLASILO STIHIJA Gledam oblake, oblaki gledajo mene. Gledam jih, vedoč, da bo jutri še en dan, ko se bom zaprla med štiri stene in bom brala dolgočasne bukve. Bukve, polne iluzij in samoprevare. Bukve naše bodočnosti. Nekoč bomo umrli in pokrili nas bodo z listi slavne preteklosti, manj slavne sedanjosti in nasplošno zelo nejasne prihodnosti.. Nov poraz! Na bojišču naših t. i. slavnih bojevnikov bodo ležale gore papirja. Med njimi piš in vihar, ki bosta mešala arhive. Le kdo bo še vedel, kaj se je dogajalo na Roški; kdo bo vedel za naše, nacionalne probleme? kdo bo spoznal Stanovnika izmed slavnih mož, katerih brki so že oveneli? Ti Slovenec?! In v deželo je prišla pomlad ... Pazite se, AIDS še vedno razsaja! PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA 10R.Č.I- c£VA PoMžST VRSTt ORGAN. ST 071|0 m i zenitu A-Ltc. ClAK) om- STRA R£NT Hiši MotAU RIMSKA b\)£. IVO VAN LbRA- VllUA. HŠČINi SoHA, S.TA- "TUA ŠAHcV, FIGURA MITO- LoŠKJ U.TA11C ARAfe. VESTA FILMA RLKA ZRLliC FAK RO MIT. HoTO RTA Z. Molli-. ITCOIL. STAP-llJ. INSTRU- MENT ZbVARb SR1EG- oseb ZAIMEK bVtkMJ. TokUC bil STA- RocrŠ. MESTA 101ZL GOLOb VtlbA tAetTtE AUcibLl" AMobiT srRcn L1KII7A 1- IML MiSTO CMt TttEC biA-OtRAZA LATIN. rttb- lOff- VIHAR. bOMO- VANZl TE.G-A L£TA Ros crtLoTE. VINO RobNA RASTI. CRHOHO RS ICO RRISTAN SH-AK1' StEAROl KUfe.tR. RtkA V KOt»l