/ Pošti'"- 'l^ifU! 1 potutili. Leto XX., št. Ili Upravmštvo. ujutOjana, Knafljeva o — Telefon 6L 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnaeratoi oddelek: Ljubljana, Selenburgova uL — Tel. 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Grajalo Tg 7 Telefon 3t 2455. Podružnica Celie Kocenova aüca 2 Telefon St 190. Računi prt pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11842, Praga Oslo 78.180. meo St 105.241. Ljitbljana, torek lt, mala I939 _Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126; Maribor, Grajski trg št 7, telefon St 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. Politika severnih držav Zasedanje zunanjih ministrov severnih držav v Stockholmu je obračalo nase dokai veliko pozornost. Saj je šlo na njem za preciziranje skupnega stališča v sedanji napeti situaciji in posebej še glede odgovora na ponudbo Nemčije za sklep pakta o medsebojnem nenapadanju. Ponudba za pakt o izjavi, ki pomeni medsebojno obvezo za nenapadanje, ponudba, ki predstavlja obljubo zoper medsebojne sovražnosti, bi se mogla po sebi smatrati za jako ugodno. Saj so se v zadnjih letih v Evropi nenapa-dalni pakti sklepali jako pogosto in so se smatrali za izraz prav dobrih odnošajev med državami. Zato se je zdelo, da je politična javnost nekako desori-entirana. ko so prihajale iz nordijskih prestolnic vesti, ki niso pomenile ugodnega sprejema berlinske ponudbe. Se prav posebno se je to opazilo, ko se je objavilo, kaki so skleni stockholmske konference. Tamkaj so diplomatski predstavitelji vseh štirih severnih držav sklenili da ostanejo njihove vlade, njihove države slej ko prej nevtralne in da so odločene svojo nevtralnost braniti z vsemi sredstvi. Stališče do nemške pobude v komunikeju ni označeno. Zelo je instruktivno spremljati razlike v tolmačenju severnjaških zaključkov. Berlinske vesti so jih slikale kot pritrditev nemškim predlogom, zapad-ni komentarji pa ravno v nasprotnem smislu. Iz listov v nordijskih državah se vidi, da se tudi tolmačenje tamka jšnje javnosti bolj približuje angleškemu in francoskemu kakor nemškemu mnenju. Ako je to tolmačenje točno, so se severne države — Švedska, Norveška, Danska in Finska — postavile na stališče, da morajo natančno razlikovati med nevtralnostjo in nenapa-dalnim paktom ter na njem slonečim stanjem ter da se zdi njim nevtralnost brez primere pravilnejše zadržanje za njihovo mednarodno gledanje na sodobne dogodke v Evropi. Neuradne vesti iz severnih držav pravijo, da je konferenca v Stockholmu posameznim državam pustila proste roke glede odgovora na nemško ponudbo o nenapadalnem pakhi. ali točneje: se postavila na stališče, da je individualen odgovor na berlinsko ponudbo stvar vsake države zase. V tej zvezi se omenja Danska in postavlja se domneva, da so v Kodaniu pripravljeni sprejeti nemško ponudbo in skleniti nenapadalni pakt. Ta vest se utemeljuje s tem, da mora Danska kot neposreden sosed Nemčije, ki ima z njo teritorijalne stike in je torej v bolj kočljivem položaju, imeti do Berlina posebne obzire in je njena situacija drugačna kakor ona ostalih držav. Pripomniti na ie treba, da so vesti glede naznačerph rodrobnr~ti še doknj nejasne in celo rrird'-p^oino v nesoglasju. toda samo glede nevažnih podrobnosti. Široki politični ravnosti ie težko umljiva razlika med načelom nevtralnosti in orincinom nenanadalnega pakta. Iz razmprrma redkobesednih komentarjev in iz raznih poluradnih izjav. podanih dokaj zadržano, se more razbrati. da ns severu smatrajo nevtralnost za politično zvezdo-vodnico, ki more naizanesljiveje kazati pot skozi nevarnosti sodobnega mednarodnega položaja Bojijo se na severu — in zapadna glasila so to napisala povsem določno —, da bi se jim mogla iz nonapadalnega pakta izmotati marsikatera neprilika. Ako bi sedaj sklenile pakt nenapadania z Nemčijo, pozneje pa bi iim Velika Britanija podala podobno kot Rumuniji in Grčiji garancijsko obljubo za primer napada, bi utegnili v Berlinu to smatrati za neprijazno dejanje; morebitna odpoved že sklenjenega pakta o nenanada-niu pa bi situacijo močno poslabšala Nevtralnost, kakor jo pojmujejo na severu, je zanesljivejše sredstvo, ki v svojem jedru vsebuje izjavo, da je pakt o nenapadanju nepotreben. Toda težav v zunanji polit'ki severnih držav s tem še ni konec. Severne države ima jo obilne produkte, ki so za zunanji svet jako važne orav posebno važne pa za Nemčijo, ki s surovinami ni dovolj preskrbljena. Švedska in Norveška premoreta v ob'IM razne rude. zlasti ž^ezo in baker. Ze sedaj se te rude v veliki meri izvažajo, a kaj bi šele pomende v primeru vojne za Nemöijo, o tem ni treba izgubljati besedi Danska s svojo lepo razvitojn-vinorejo nudi cbilo za prehrano služe-čega izvoza, ki mnogo pomeni za Nemčijo, v primeru voine pa bi pomenil še mnogo več Še drugih za prehrano in za industrijo potrebnih surovin premorejo severne države v veliki meri in njihova vlopa v bodočnosti, v primeru voine. bi bila ogromna. Vsebovala pa bi obenem obilo opasnosti, ki bi skrivale v sebi najrazličnejše kon-fliktne možnosti Zato se zdi severnjakom tako važno, da že od vsega po- POVRATEK KNEZA NAMESTNIKA IZ ITALIJE Ob odhodu iz Florence je prebivalstvo Nj prirejalo velike ovacije — Svečan Rim, 15. maja AA. (Stefani) Po obisku okolice Firence sta se Nj. kr. Vis. knez Pavle in kneginja Olga proti večeru vrnila v mesto, kjer sta ju v florentinski palači Pitti čakala princ in princesa Pie-montska, italijanska prestolonasledniška dvojica. Intimni večerji so prisostvovali jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar Markovič ter člani jugoslovenskega in italijanskega spremstva. Okoli polnoči sta Nj. kr Visočanstvi zapustili Firenco. prisrčno pozdravljeni od velike množice ljudstva Vse mesto je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami ter razkošno razsvetljeno Povorka avtomobilov se je peljala skozi kordon častnih čet, za četami pa se je zbralo v gostih vrstah prebivalstvo Firence. Železniška postaja je bila vsa v svetlobi tisočih žarnic, med tem ko je fasada bila razsvetljena z bengalskim ognjem. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se toplo poslovila od princa in princese Piemontske. od zunanjega ministra Ciana ter drugih ugled- nih osebnosti ter stopila v spremstvu zunanjega ministra Cincar-Markoviča v vlak. Ko je vlak zapuščal železniško postajo, je godba zaigrala jugoslovenske himno. Na Rakeku Rakek, 15. maja. d. Ob 10.45 je na Rakek privozil dvorni vlak, s katerim sta se Nj. Vel. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga vračala s spremstvom iz Italije. Na postaji je visoka potnika pozdravil ban dr. Natlačen, k sprejemu se je zbrala množica občinstva, posebno številno pa je bila zastopana šolska mladina. Nj. Vis. knez namestnik se je pomudil v prijaznem razgovoru z zbranimi predstavniki, dokler ni po nekaj minutah vlak med živahnim pozdravljanjem občinstva odpeljal dalje proti Ljubljani. Sprejem v Ljubljani Ljubljana, 15. maja. d. Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi so v . Vis. knezu Pavla in kneginji Olgi zopet sprejem ob prihodu v Ljubljano Ljubljani priredili slovesen sprejem. S kolodvorskega poslopja je dopoldne za-vihrala državna trobojnica, peron pa je bil ves v cvetju in zelenju. Na peronu so se zbrali predstavniki oblasti in korporacij, številno članstvo raznih društev, med njimi žene in dekleta v narodnih nošah ter močne skupine mladine, ki so prihajale z državnimi trobojnicami na čelu. Pri svečanem sprejemu sta sodelovali železničarska in poštarska godba. Točno ob 12. je dvorni vlak med ovaci-jami zbranega občinstva privozil na postajo. Godba je zaigrala državno himno, ki so jo vsi prisotni poslušali odkritih glav. Nj. Vis. knez ifi kneginja sta med neprestanim pozdravljanjem izstopila iz svojega vagona ter se pozdravila s predstavniki obiastev in zastopnicami ljubljanskega ženstva. Prav tako so izstopili tudi zunanji minister dr. Cincar Markovic in ostali člani spremstva, med njimi minister dvora Milan Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kra- lja divizijski general Nikola Hristič, poveljnik vojne mornarice viceadmiral Marijan Polič in drugi. Zastopnice ženstva so knezu in kneginji poklonile dva velika, krasna šopka rož. Knez in kneginja sta nato še nekaj minut ostala v prijaznem razgovoru s predstavniki Ljubljane, ves čas oblegana od množice fotoreporterjev. Medtem so železničarji razklopili dvorni vlak in ga preuredili v dvoje garnitur. Knez in kneginja sta se umaknila v svoj salon in med ponovnimi ovacijami ju je njun vlak ob 12.13 odpeljal Poslovilno kosilo obeh zunanjih ministrov Florenca, 15. maja. AA. (Stefani) Minister za zunanje zadeve grof Ciano je priredil včeraj kosilo na čast jugoslovenskega ministra za zunanje zadeve dr. Aleksandra Cincar-Ma rko vi ca. Odmevi Mussolinijevega nedeljskega govora Listi podčrtava]»© zlasti njegovo izjavo, da noben seda' njih sporov ni tak, da bi nujno moral izzvali vojno London, 15. maja z. V pariških in lon; donskih krogih prevladuje po včerajšnjem govoru Mussolinija v Turinu (govor smo objavili že v ponedeljski številki) skoro soglasno mnenje, da se položaj ni v ničemer izpremenil. Kljub temu pa je govor izzval v angleški iavnosti polemično reakcijo Zlasti zavračajo njegov očitek, da vodijo demokratske države gospodarsko vojno proti totalitarnim državam. »Times« opozarjajo v tej zvezi, da je Roo; sevelt v svoji poslanici predlagal sklicanje mednarodne konference, da bi se pospešila mednarodna trgovina in medsebojna izmenjava blaga, toda to pobudo sta tako Berlin kakor Rim odklonila. V Parizu prevladuje mnenje, da je bil včerajšnji Mussolinijev govor namenjen predvsem italijanski javnosti V Berlinu opozarjajo oficielni krogi na to, da soglasnost Italije in Nemčije ni bila še nikdar bolj odločno poudarjena. Mussolinijev govor je docela v skladu z interesi Nemčije. Italijanski tisk piše, da pomeni Mussoli. nijev govor resno svarilo zapadnima vele5 silama, naj ne poskušata več obnoviti svoje razpadle nadoblasti v Evropi. Poudarki ItaFjanskega tiska Rim. 15. maja. AA. «Popolo di Roma« komentira t urinski govor Mussolinija in pravi med drugim: Zdaj ie jasno orisano stališče posameznih držav. Če bo človeški rod še nadalje osta! v strahu pred vojno, bodo nosile odgovornost za tc velike demokracije. Položaj v Evropi se ne slabša zaradi posameznih konkretnih ntmških in ita-jan sikih zahtev, ampak zaradi prizadevanja demokratskih držav, da ustvarijo nov sebičen protinemviki in proti italijanski sistem na svetu. Ducejev govor je jasno poudaril voljo osi Rim-Berlin. da ohrani mir. Iniciativa zdaj ni v rokah Rima in Berlina, ampak v rokah Londona in Pariza. Od te pobude je odvisno, ali se bo mir ohranil. »Giornale d'Italia« objav'ja članek svojega ravnatelja Virginia Gavde, ki pravi, da obstoje zdaj v Evropi tri glavna vprašanja: 1. Vprašanje spoštovanja narodne časti in oblika življenja, ki so si jo posamezni narodi rz-brali ; 2. zagotovitev enakih sredstev za neodvisno delovanje; 3. zagotovitev enakega položaja v svetu, da se tako zavaruje svobodni promet. Vsa ta vprašanja tvorijo eno samo vprašanje, to je vprašanje pravih jamstev za ohranitev pravičnega miru. Zatem govori članek o gospodarski razpodelifrvi dobrin in o nastopu proti državam, ki so si po versajsiki mirovni pogodbi razdelile zemeljsko bogastvo. Gayda pravi. da te države še zdaj vztrajajo pri tem. da na vsak način ohranijo vodstvo nad osta'imi, Odobravanje v Nemčiji Berlin, 15. maja. AA. (DNB): Glavni predmet komentarjev današnjega tiska je včeraj^nii Mussolinijev govor v Turinu ter inšpekcijsko potovanje Hitlerja v utrjene kraje v zapadni Nemčiji. Listi ob tej pri- liki ponovno naglašajo, da predstavlja nem-ško-i talija nski blok nerazdeljivo celoto. »Völkischer Beobachter« piše: V toku zadnjih dni so se ču.li v Londonu in Parizu govori, ki jasno kažejo kako vodeči državniki za.padinih demokracij stojijo pod pritiskom demag'vskih zahtev opozicije. Temu nasproti se kaže v govorih voditel jev Nemčije in Italije jasna volja in jasen cilj. Ti govori nimajo namena, da zberejo s trenutnim taktiziranjem prehodno večino, temveč so izraz vsega onega, kar nemški in italijanski narod misilita in čutita in za kar sta pripravljena žrtvovati poslednjo kapljo krvi. Mussolinijev govor odobrava z veseljem ves nemški narod. keT naglasa stvarnost sedanjega trenui1 - t«r cilj nemško-i ta li jamskega sodelovanja. Mussolini je povedal neizpodbitno resnico, ko je dejad, da noben problem, ki se zdaj rešuje, nc more biti razlog za novo svetovno vojno. Na drugi strani vidimo težnje demokratskih plur tckracij kako bi preprečile vsako pametno in pravično rešitev, da bi na ta način povzročile svetovni požar. Italijanska poročila o ameriškem odmevu New York, 15. maja. AA. (Stefani) Včerajšnji Mussolinijev govor v Turinu so prenašale tudi nekatere ameriške radijske postaje. Listi prinašajo zelo izčrpne izvlečke iz govora in poudarjajo, da je bil jasen in tehten. »New Herald Tribune« misli, da pomeni Mussolinijev govor nov prispevek za ohranitev miru in da je zelo značilno, ker ni v njem nobenih novih zahtev. Kljub temu govor ni bil popolnoma miroljuben, ker je Mussolini govoril o sebičnosti in spletkah demokracij in poudarjal oboroženo moč Italije, ki je pripravljena za vsak primer. »Newyork Times« menijo, da je bil Mussolinijev govor zmeren. Mussolini ni napadal, ampak se je samo branil pred drugimi. Posebno važno je, da je ob istem času Hitler obiskal nemško zahodno mejo. Zato misli list, da je treba počakati, da se položaj v Evropi razčisti. Dalje piše list, da so Washingtonski politični krogi sprejeli ducejev govor kot miroljubnega in da pravijo, da upravičuje upanje v boljšo bodočnost Evrope. List »Mirror« podčrtava pomen Mussolinijevih izjav proti gospodarski vojni, ki jo vodijo demokracije, in napoveduje, da pripravlja Roosevelt nov apel na evropske države; v njem bo predlagal mednarodno konferenco za ureditev najnujnejših gospodarskih vprašanj. Grška in madžarska sodba Budimpešta, 15. maja. AA. (Stefani) Madžarski politični krogi smatrajo, da ima včerajšnji Mussolinijev govor velik pomen ter v zvezi s tem naglašajo navdušeno odobravanje poslušalcev, kar pomeni, da je Mussolini v tesnih zvezah z italijanskim narodom glede vseh mednarodnih vprašanj. Atene, 15. maja. AA. (Stefani) Grški politični krogi smatrajo, da je Mussolinijev govor popolnoma realističen ter naglašajo, da iz govora sledi, da je mednaroden položaj tak, da se ne more sklepati na možnost nove svetovne vojne. četka zavzamejo tako stališče, da jih kolikor najbolj mogoče drži daleč vstran od neposredne nevarnosti, da bi bile zapletene v labirint diplomatskih intrig in sporov, kakor jih je na tako komplicirane načine napletel najnovejši razvoj mednarodnih odnošajev v Evropi. Severne države ležijo s svojimi ozemlji med tremi velikimi silami: Nemčijo, Rusijo in Veliko Britanijo. Ze svetovna vojna je pokazala, kako kočljiva more postati ta lega. Danes je stvar še težavnejša. Rusija si je zgradila na daljnem severu velika oporišča za svojo vojno mornarico in iz Mur-manska se odpira ruskim vojnim ladjam aov akcijski radij, ki spravlja skandinavske države še bliže nevarnim bojiščem. Na drugi strani je dobro imeti pred očmi tudi dejstvo, da je razmerje med Dansko in Nemčijo danes slabše nego leta 1914. Končno ni brez pomena tudi dejstvo, da so v notranji in zunanji politiki v severnih državah po večini odločujoči izrazito demokratični elementi, z močnim deležem socialističnih politikov. Vse to daje razmerjem v mednarodni politiki prav poseben značaj in v celem bolj pripomore k povečanju medsebojnega nezaupanja nego obratno. Zato ne more biti dvoma o tem, da se bo pozornost Evrope v bodoče še bolj obračala k razmerju severnih držav do acmer dov ofigo ae je že daste}. Novi ruski predlogi IzroSeni so bili v nedeljo zvečer angleškemu veleposlaniku v Moskvi in slej ko prej vztrajajo na tesnejši vojaški zvezi Rusije, Anglije in Francije London, 15 maja. br. Angleško-turški sporazum je, kakor vse kaže, v resnici ugodno vplival tudi na nadaljevanje an-gleško-ruskih pogajanj. V tem smislu se glase tudi poročila iz .Moskve. Tam je vladno glasilo »Izvestja« objavilo včeraj uvodnik, v katerem pozdravlja angleško-turški sporazum in ga označuje kot nadaljnji pomembni korak za zbližanje med Rusijo in Anglijo. Snoči sta se angleški poslanik v Moskvi Seeds in komisar za zunanje zadeve Molotov znova sestala. O priliki tega razgovora, ki je trajal pol ure, je Molotov izročil poslaniku nove ruske predloge. Ruska vlada, kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, ni vztrajala rigorozno pri svojih prvotnih predlogih, temveč jih je sedaj toliko modificirala, da je pričakovati že v kratkem kompromisno rešitev, če bodo tudi Angleži nekoliko popustili od svojega stališča. Poslanik Seeds je vsekakor takoj odposlal nove ruske predloge brzojavno v London. Danes dopoldne so bili predloženi zunanjemu ministru lordu Halifaxu. Predloge bodo v Foreign Officeu danes in jutri podrobno proučili. Kakor napovedujejo londonski krogi, bo lord Halifax o njih poročal že v sredo na redni seji vlade. Težko je verjeti, da bo angleška vlada tedaj že lahko zavzela definitivno stališče do novih ruskih predlogov, vendar je verjetno. da bo zunanjega ministra pooblastila, naj pripravi načrt novih angleških predlogov, ki jih bo bržkone še ta teden odobrila, tako da bodo že pred koncem tedna odposlani v Moskvo. Po informacijah iz zanesljivih virov, gredo najnovejši ruski predlogi za tem, da bi si Francija, Anglija, Rusija in eventualno tudi Poljska na osnovi načela o recipročnosti in enakosti takoj zajamčile vojaško in vsako drugo pomoč v primeru, da bi kdo napadel področje ene izmed njih ali ogrožal njene življenjske interese na tak način, da bi bila prisiljena seči po oboroženi obrambi. Poleg tega pa predvidevajo najnovejši ruski predlogi enostransko kolektivno garancijsko izjavo za nekatere ostalih evropskih držav. Angleško-ruska pogajanja so bila danes tudi predmet interpelacij v spodnji zbornici. Chamberlain je na vrsto vprašanj v tej stvari podal skupen odgovor, v katerem je naglasil, da še ne more dopolniti svojih izjav, ki jih je podal preteklo sredo. Vsekakor pa se bo lord Halifax udeležil prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov, ki se prične v ponedeljek in bo imel tedaj gotovo priložnost sestati se z zastopniki ruske vlade ter ž arimi razpravljati o zaželjenem sodelovanju vseh demokratskih sil. Lord Halifax namerava dejansko že v soboto ali v nedeljo odpotovati v Ženevo. Spotoma pa se bo ustavil v Parizu in se sestal z ministrskim predsednikom Dala-dierom in zunanjim ministrom Bonnetom Tedaj se bodo verjetno sporazumeli o skupnem stališču glede ruskih protipred-logov in eventualnih novih angleških predlogih. tako da v Ženevi glede na franco-skoangleško sodelovanje ne bodo nastopile nikake ovire. V Ženevo pride po dosedanjih informacijah iz Moskve namestnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin. Prve angleške poluradne informacije London, 15. maja. AA. (Reuter) Angleški uradni krogi kažejo precejšnjo molčečnost glede vsebine odgovora sovjetske vlade, ki jo zdaj proučujejo. Po poročilih iz sovjetskih krogov smatra sovjetska vlada, da angleški predlogi niso hili zadovoljivi, ker nimajo širše podlage. Isti sovjetski krogi trdijo, da se v odgovoru naglaša, da se z angleškimi predlogi niti posredno ne jamči sovjetsko ozemlje, brez oz ra na to. da je treba upoštevati prostrano ozemlje med Poljsko in Finsko. V poštev ni vzeta možnost napada na ozemlje Sovjetske Rusije. Ti krogi trdijo, da sovjetski odgovor poudarja, da bi pogodba o medsebojni pomoči morala veljati tako za neposredne kakor tudi za posred-wfi gap* im «Mao et» caemlje dràw, fc so jim dana jamstva, pač pa tudi na ozemlje držav pogodbenic. Potemkin pride v London? Pariz, 15. maja. w. Kakor poroča »Jour« iz Londona, namerava angleška vlada povabiti ruskega komisarja za zunanje zadeve, odnosno njegovega namestnika Po-temkina na obisk v London. Pri tem obisku naj bi bila zaključena pogajanja med angleško in rusko vlado. Ali bo prišlo do obiska pred zasedanjem sveta Društva narodov v Ženevi ali pa po zasedanju, doslej še ni znano. London, 15. maja. AA. »Sunday Times« piše, da bo v primeru, če se doseže načelen sporazum med Moskvo in Londonom, ruski komisar za zunanje zadeve Molotov ali njegov pomočnik Potemkin povabljen v London. * Vojaški pssveti Anglije in Francije London, 15. maja. e. Snoči je nepričakovano prispel v London francoski general Weygand. Po službenih obvestilih je prišel na zasebni obisk. Njegov obisk po obisku zunanjega ministra Bonneta je vzbudil v Londonu ogromno zanimanje. Sele pred dnevi se je vrnil general Weygand s svojega potovanja na vzhodu. V Anglijo bi moral priti na čelu skupine bivših francoskih bojevnikov, vendar je bil ta obisk odpovedan, češ da je general zaposlen z drugimi važnejšimi posli. Zdaj pa se je nepričakovano pojavil v Londonu. Sodijo, da bo general Weygand na vsak način stopil v stik s predstavniki angleškega generalnega štaba. London, 15. maja. br. V Angliji se mudi misija 100 francoskih letalskih oficirjev pod vodstvom generala Dussieura. Snoči je imel general Dussieur v Birminghamu govor, v katerem je izrazil svoje občudovanje nad sijajno organizacijo angleške obrambe proti letalskim napadom. Poljski vojni minister v Parizu Pariz, 15. maja. br. Davi je prispel ▼ Pariz poljski vojni minister v spremstvu dveh vojaških strokovnjakov. Listi, ki so njegov obisk že napovedovali, so zabeležili, da poset ne bo uradnega značaja. Vendar so priredili ministru na postaji zelo svečan in prisrčnem sprejem. Vlado je zasto. pai vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo poljski vojni minister o priliki svojih razgovorov z odločilnimi faktorji francoske vojske razpravljal o podrobni izvedbi francoskospoljske vojaške zveze. Zaščita vpoklicanih rezervistov v Angliji London, 15. maja. br. Angleška vlada je spodnji zbornici predložila dodatni predlog k načrtu novega mobilizacijskega zakona. Načrt določa med drugim, da sme vlada začasno vpoklicati rezerviste za dobo 12 tednov. Dodatni predlog gre sedaj za tem, da bodo morali delodajalci po preteku te dobe sprejeti iz vojske odpuščene rezerviste spet v službo. Ce tega ne bodo storili, bodo morali rezervistom izplačati 12 tedenskih plač, poleg tega pa še globe do 50 funtov. Velika angleška tovarna za letalske motorje London, 15. maja. br. Danes so listi objavili odredbo ministrstva za leta lstvo. po fcateri se bo že v bližn' h dneh pričela v londonski oklici graditi nova ogromna tovarna leta'sk:h motorjev. Objekti, ki jih bodo zgradili še to poletje, bodo imeli ogromen obseg. Gradbeni stroški bodo znaàaili več milijonov funtov. V tovarni bo takoj zaposlenih preko 10.000 delav- Položaj v nemški in Italijanski presoji Nadaljevanje ostrih nemških polemik s Chamberlainom in Daladierom — Rimske sodbe o angleško-turški zvezi I Berlin, 15. maja. d. Ostrost še vedno karaRterizira odmev, k. sta ga .mela govora ministrskih predsednikov Cham Berla ina in Daladiera, v nemških političnih krogin in v časrpisju. Listi poudarjajo da Dalad er n Chamberlain lista storila prav ničesar, da bi omogočila zboljšanje splošnega evrop kega položaja Po nemškem naziranju bi bila to njiju državniška dolžnost Namesto tega pa sta ce oba ss ino trudila, da bi v svcjih deželah še povečala prot nemško razpoloženje. Posebno ostro za1'tacajo nemški listi Cham-berla rove izjave glede Gdanska Angliji očitajo da je v prvi vrsti ona odgovtrna, da po-ta ja Polj ka napram nemškim zahtevam vedno bolj ne popusti j va. To se spravlja v zvezo samo z angleško garancijsko obveznostjo ki se nanaša. kar priznavajo sedaj ockrito tudi meroiajni nemški krogi tudi na gdansko vprašanje. V zvezi s tem polagajo v Nemčij; veliko važnost na italijan' ko posredovanje med Pol-'sko in Nemčijo. Varšavski italijanski posi' nik je imel v tem pogledu že obš.-ren razgovor e poljskim zunanjim ministrom Beckom Na drugi strani izr?žajo nemški listi mnenje, da talijansko posredovanje ne bo u pelo kajti — tako pravijo — Nemčija ne nrre. Poljska pa pod vplivom Anglije in Francije ne bo hotela popustiti. Rim, 15. maja. d V rimskih diplomatskih krogih se zanimajo sedaj predvsem za to, ali bodo angleško turški pogodbi sledili morebiti še nadaljnji dogovori, s katerimi bi hotela Anglija okrepiti pozi5 ci jo Turčije in s tem tudi lastno pozicijo v vzhodnem Sredozemskem morju. Splošno se domneva, da se bodo nadaijnji dogo, vori nanašali v prvi vrsti na povečanje m pospešenie turške oborožitve, posebno gle, de letalskega orožja. Po italijanskih informacijah bo Anglija dobavila Turčiji 500 najmodernejših bombnikov. Oficiozni »Giornale d'Italia« poroča da bo Anglija nada, ]je dovolila Turčiji kredit 30 milijonov funtov (7.5 milijarde din) in sicer v prvi vrsti za utrditev Dardanel V italijanskih viadnih krogih posvečajo ravno angleške5 mu posojilu Turčiji posebno pozornost in poudarjajo, da bi pomenilo to nadaljevanje v sankcijski dob4 pričete, Italiji nepri, jazne angleške politike Angleški listi so vrh tega v zadnjem času ponovno poudarjali. da bi vsaka pomožna akcija Rumuniji in Poljski obvisela v zraku, ako Anglija ne bi imela svobode gibanja v dardanel. skem prelivu in ako ne bi mogla svojim zaveznikom zavarovati hrbta. Tukaj smatrajo najnovejši razvoj angle ške sredozemske politike kot skrajno zna., čilno ilustracijo v angleško-italijanskem relikonočnega sporazuma dogovorjenega jtatusa quo v Sredozemskem morju. ^fctinemški izgredi na Poljskem Varšava. 15. maja. AA. (DNB): V me-e tu Tom-šovu. 40 km jugovzhodno od Lo-dža. v katerem živi približno tisoč nemških družin, je prišlo v soboto in nedelio do hudih protinemskih izgredov Porušena so bi-l:i nemška zasebna stanovanja ter nekatere delavnice in trgovine. Poleg tega so bili Nemci tudi dejansko napadeni. Dozdaj je ugotovljeno, da sta dve osebi podleg'i poškodbam. Števila ostalih, ki so buli poškodovani. še ni mogoče ugotoviti, preteklo noč je nekaj st.o Nemcev piribežalo iz Tom asova v Lodž, kjer se tamkajšnji Nemci tudi boje podobnih napadov Napadalci so se po izvedenem napadu v Tomaševu umaknili v okoliške vasi, kjer je feudi prišlo do takšnih izgredov. Madžarska in Poljska Budimpešta, 15. maja AA (Pat» »Nem- zeti Ujszag« piše o prijateljstvu med Poljsko in Madžarsko in pravi med drug:m: To prijateljstvo je čvrstejše od vseh trenutnih nevšečnosti, ker črpa svojo moč iz zgodovine in iz bratstva na kulturnem in vojaškem polju. Karpatska meja ne loči obeh narodov, ampak ju še bolj veže London. 15. maja. AA Diplomatski urednik Reuterja je zvedel d<, n. verje.no da bi prihodnji teden v Ženevi uradno razpravljali o G dan siku Čep-av to vprašanje n: na dnevnem redu naj bi o njem razpravi ial odbor treh, ki ga tvorijo zastopniki Velike Britanne. Francije in Švedske, nakar bi poročal svetu DN Po informacijah iz londonskih d:p ornati:ih k'ogov bi bilo neprimerno, da bi se o priliki sedanjega zasedanja sklical tudi gdanski odbor, če pa bi se sklical bi bila to samo formalna seja. na kateri bi sklenili odgoditev predložitve poročila Zvedelo se ie da po jska vlada ki je najbolj prizadeta pri stvari, ta sklep v celoti odobrava. Pa paradi v Madridu odhod i tal lanskih legij London, 15. maja. AA. (Reuter) Državni podtajn k zunanjega urada Buttler je izjavil v spodnji zbornici, da je britanski poslanik dobil povabilo španske vlade k vojaški paradi v Madridu. Buttler je dodal, da je v skladu z mednarodno prakso da se tuji zastopniki odzovejo takšnim povabilom vlad. pri katerih so akreditirani. Nadalje je Buttler izjavil : Italijanska vlada nas je obvestila, da bodo italijanske čete zapustile Španijo takoj po končani paradi. Mussolini otvoril novo vojaško letališče Turin, 15 maja AA (Stefani). Ko si je Mussolini ogledal nove Fiatove tovarne, je otvoril novo vojaško letališče 15 km od Turina. Na letališču je stalo v vrstah 350 letal, med njimi mnogo najmodernejšega tipa Ko si je Mussolini ogledal letala, se je spustil v pogovor s portugalskimi ofi cirji, ki skupaj s francoskimi, nemškimi in španskimi oficirji študirajo na tem leta lišču. Nato je Mussolini dal znak za vzlet. Vzlet se je izvršil v popolnem redu. 70 lovskih letal je vprizorilo celo vrsto vrato lomnih akrobacij, nato se je pa začelo manevriranje bombnikov. Nsva Kooseveltova poslanica ? New York, 15. maja. AA. (Reuter) »Newyork Times« poroča iz Washington na- da misli Roosevelt nasloviti še en mirovni apel, kadar bo ugodna priložnost, ali pa če nastane v Evropi spet kritičen položaj. Roosevelt bo v tej drugi poslanic' baje predlagal konferenco za ured tev go: spodarskih problemov brez teritorialnih povečanj. • Vojaški vpoklici na švedskem Stockholm, 15 maja. AA Havas: V poslanski zbornici je prišlo do obširne debate o narodni obrambi. Pri tej priliki so razpravljali o vladnih načrtih za okrepitev vojnih efektivov zlasti s podaljšanjem obvezne vojaške službe na kopnem in v mornarici, ki bi se morala podaljšati od 200 na 340 dni. Na temelju zakona o vojaški obveznosti je vlada sklenila pozvati pod orožje letnik 1936- Pristojni parlamentarni odbor je priporočil v celoti vladni načrt in izrazil željo, da se pokličeta pod orožje tudi letnika 1934 in i935 Voj ni minister je v svojem govoru poudaril da ni izgleda da bi skoraj popu tila mednarodna napetost Istcčasno pa je tudi izjavil da ni spornih vprašanj med švedsko in ostalimi državami ki bi mogla povzročiti vojno Parlament je izgla oval zakonski osnutek za povečanje vojnih efektivov s 138 orcti 39 glasovi. Istočasno je za ta osnutek načrt glasova) tudi senat in ga odobri* z 89 proti 37 glasovi. Gospodarska pogajanja Anglija z Gre ja Atene, 15 maja br Ministrski predsednik general Metaxas je imel danes daljši razgovor z vodjo angleške trgovinske delegacije Leightom Rossom. ki je snoči prispel v Atene. Razgovoru je prisostvoval tudi angleški poslanik 2e danes popoldne so se pričela pogajanja za novo ureditev trgovinskega in plačilnega prometa med obema državama Kakor ka?p bo Grčija v bodoče izvažala v Angli io v prvi vrsti tobak Doslej je Nemčija skoraj v=ako leto prevzela večino grškega tobaka Grki pa zanj niso prejemali deviz, ki jih potrebujejo za svojo trgovino ? ppH"''"1-^! državami. Grška m rumtmska poročila © incidentih na bolgarski meji Pariz, 15. maja. d. Po semkaj dospelih poročilih iz Aten je tudi na grško-bolgar-ski meji prišlo do sličnega krvavega incidenta, kakor pred dnevi na bolgarsko-rumunski meji. Kakor pravijo poročila, je bolgarska obmejna straža napadla dve grški obmejni postojanki Pri tem so bili ubiti en grški major in trije vojaki, do-čim je bilo pet vojakov ranjenih. Grki so izvršili nato protinapad, pri čemer je bilo ubitih 10 Bolgarov, ranjenih pa 9. Bukarešta, 15. maja AA (Rador) Bolgarska brzojavna agencija je razširila celo vrsto pretiranih in po večini netočnih vesti o neredih, ki so se pripetili v neki vasi, kjer je bolgarsko prebivalstvo v večini Poskuša se ustvariti tendenčno ozračje. ki naj škoduje razmerju med Bolgarijo in Rumunijo Dejstva so tale: Prejšnji teden je ravnatelj letalske tovarne Zamfirescu odšel v družbi generala Potesca in 11 drugih oseb na svoje posestvo v Dobrudži. Blizu vasi Belice jih je napadlo okoli 20 četn:kov. ki so jih pretepli in jim vreli vse vrei-n^tne stvar _ m denar Nat0 so p-etr?ali br'ojavn? ž;~e ln zbežali To je bil že tretji nap-d na Zam-firesca, Orožnlštv0 je uvedlo prMskavo in res prijelo krivce, ki so svoje dejanje v celoti priznali Vsi četniki so prebivalci vasi Belice, po večini Bolgari, vendar je med njimi tudi nekaj Rumunov Po končani preiskavi so jih poslali v okrajno mesto, da jih izroče sodišču Na poti so se uprli. Orožniki so morali rabiti orožje Nekaterim četnikom se je posrečilo zbeža-ti, druge pa so orožniki ubili, med nj mi tudi nekega Rumuna Notranje ministrstvo je uvedlo preiskavo in ugotovilo, da so orožniki nastopili v obrambi. Nato je odredilo pokop mrtvecev. Ta dogodek ni v nobeni zvezi s političnim zadržanjem bolgarskih manjšin. Da se onemogoči vsako sumničenje in da se točno dožene, kdaj gre za navadne zločine, ki spadajo pred redna sodišča, in kdaj za politično udejstvovanje bolgarskih manjšin, je ministrski predsednik odredil državnemu podtajniku notranjega ministrstva, da izvrši inšpekcijo v vaseh, kjer prebivajo Bolgari, skupaj z več zastopniki te narodne manjšine, ki so člani fronte narodne obnove. Tako bo mogoče dognati prave razmere mrd prebivaMvom in ukreniti morda potrebne ukrepe. Beležke Seja banovinskega odbora JNS v Ljubljani Včeraj je bila v Ljubljani seja širšega banovinskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke. Seja, ki jo je vodil predsednik banovinskega odbora dr. Janko Rajar, je bila izredno dobro obiskana in navzoči so bili delegati iz vseh srezov dravske banovine. Glavno politično poročilo je podal senator dr. Kramer. Senator Pucelj je razpravljal o nekaterih perečih vprašanjih domače politike. Urednik dr. Vrčon je podal pregled zunanjepolitičnih dogodkov. Vsa poročila so bila z velikim odobravanjem sprejeta na znanje. Na predlog g. Albina Komana je bila na koncu soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta resolucija, ki izreka senatorjema dr. Kram er ju in Puclju zahvalo in priznanje za delo. ki ga vršita zlasti pri akciji za narodni sporazum ter jima izraža neomaino zaupanje banov nskega odbora JNS in vseh organizacij. Seja je trajala od pol treh do šestih zvečer. „Slovensko" in ne „vlndiš" Kakor smo že parkrat omenili, bo 17. t. m. v vsej Nemčiji splošno ljudsko štetje. V nedeljski številki smo zabeležili odločni uvodnik, ki ga je ob tej priliki objavil »Koroški Slovenec«. V isti številki prinas ša li?t pod gornjim naslovom tudi članek, v katerem pobija iz nemških in ponemče-nih vrst izvirajočo agitacijo, naj bi koroški Slovenci pri »judskem štetju kot svoj materini jezik navedli »vindiš« in ne slo, venščino Članek pravi med drugim: »Beseda »windisch« namesto »slowenisch« je postala neokusna žal ivka z dnem. ko so jo na Koroškem začeli rabiti z namenom, da nam ubijejo zavest skupne narodnosti s Slovenci v sedanji Jugoslaviji. Z njo so hoteli označiti koroške Slovence kot nekak poseben narodič s svojim jezi, kom ali boljši z jezikovno mešanico in podpreti njihovo čimprejšnjo germanizaci. jo. Ta namera je vzrok, da koroški Slovenci označko »windisch« odločno zavračamo in je sami seve nikdar ne uporabljamo. To velja v še večji meri za nove razmere v novi državi, ki polaga toliko važnost na narodno čistočo in odklanja vsako ustvar, janje »bastardov«. Danes je ime »windisch« istovetno z označko »bastard« in pomeni v očeh Nemcev ljudi, ki so nekake narodne dvoživke ali ne-tič in ne-miS. Za nas Je žalji. vega pomena in ga odločno odklanjamo.« Nemško-jugoslovensko društvo v Berlinu Kakor poroča »Völkischer Beobachter«, bo v soboto, 20. t, m. zvečer v Berlinu ustanovna skupščina Nemško jugoslovenskega društva. Častni predsednik priprav» ljalnega odbora je minister von Tschammer Osten, vodja nemškega sporta. Pristop v društvo je prijavilo že veliko število uglednih Berlinčanov iz političnih, gospodarskih in kulturnih krogov. Po usta novitvi Nemško-jugoslovenskega društva v Berlinu bodo pričeli z organiziranjem sličnih društev tudi po drugih nemških mestih. Reseluc!ja bosanskega učiteljstva V Zenici je bila v nedeljo banovinska skupščina Jugoslovenskega učiteljskega u-druženja za drinsko banovino. Po konča nem dnevnem redu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki pavi med d i usi m. »Zbrani uči.tolji lz drrske banovine na ìvoji redni banovinski skupščini enodu-'mo manifestirajo svojo prpravIjenosr na vse žrtve za čast in svobodo svojega naroda in za neokrnjenost današnjih jugoslovenskih državnih meja.« Na skupščini je bilo navzočih nad 100 de egatov učiteljskih društev iz vseh »rezov banovine. S~*2na občina V prin iski banovini imajo srečno ob jmo, kjer občani ne plačuj-jo nobenih ob Mnskin davkov in doklaa. Je to občina toka Lopuda pri Dubrovniku ki pokriva vse svoje izdatke s prejemki iz tur st č-nih taks Edina občinska davščina je bil občinski kuluk kateega so pa tudi te in slove no uk nili s soglasnim sklepom >biinskega odbora. Gospodarski ukrepi praške vlade Češka protektorsika v'ada je i/da11 n<*?rt novega protižidovskega zakona ki ima 39 členov Novi zakon ureja bodoče odnošaje med Cehi in Židi te' predvideva med drugim židovsko udeležbo pri čeških gospodarskih podjetjih v sorazmerju z odstotkom židovskega prebivalstva, Vlads je tudi dalje odobrila načrt zakona za pobijanje draginje; zakon bo stopil t2koj v veljavo. Sklenila ie tudi čim prej ikvidirati ministrstvi vojske in zunanjih zadev. S posebno odredbo je prepovedano vsem češkim delodaialcem do 1 januarja 1940 vsako povišanje ali znižanje plač pri njih zaposlenim delojemalcem na lastno pest. Pri ministrsitvu za socialno politiko je bil ustanovljen poseben urad k bo v bodoče določal višino pač in prejemkov zasebnih nameščencev. Prerojeni Chamberlain Parlamentarni poročevalec »Daily Mai-la« Percy Cater opisuje svoje vtise med govorom predsednika Chamberlaina na seji angleške zbornice v petek, ko je sporočil sklenitev obrambne pogodbe med Turčijo in Anglijo. Percy pravi: »Videl sem našega premiera že ponovno, ko je dajal važne izjave. V petek se mi je odkril pri izjavi o sklenitvi pogodbe s Turčijo čisto novi Chamberlain. Nikdar ga še nisem videl nastopati tako samozavestno in odločno Njegov glas je bil odločen, jasen in topel. Izginili so zanj tako značilni tresoči se zvoki in pridušeni glasovi zaskrbljenosti. ki so ležali, kakor rahla megla nad vsemi njegovimi dosedanjimi izjavami. Njegove oči, ki tako rade_ izdajajo njegovo pravo notranje razpoloženje, so bile tokrat žive in bleščeče. Nam vsem, ki ga že tako dolgo in dobro poznamo, se je zdel kot popolnoma prerojen človek. In ker ga smatramo vsi kot najbolj zanesljiv barometer za mednarodni položaj, smo prepričani, da se je položaj Anglije že temeljito popravil. Včeraj je bil Chamberlain vesel in srečen. Bil je nov, doslej nam neznan mož-« Angleški kralj prispe jutri v Kanado Z enodnevno zakasnitvijo zaradi goste megle na morju je prispel parnik „Empress of Australia" včeraj v kanadsko vodovje New York, 15. maja. AA. (Reuter): Kr. ladja »Empress of Austraba« je bila malo pred 14.30 britanskega časa v bližini južne obale Nove Fundlandi'e. Ponoči je parnik p ul s hitrostjo 19 vozlov Če se vreme ne spremeni, bosta angleški krali in kraljica v torek okoli polnoči v (Juebecu. Kralj m kraljica se bosta izkrcala v sredo ob 10. dopoldne V mestu vlada veliko navdušenje. London, 15. maja. br. Parnik »Empress of Australia« je davi priplul skoraj že do južne obale Nove Fundlandije. še danes bo krenil po veletoku Sv. Lovrenca proti Qucbecu. Kar.acsk. ministrski predsednik Mackensie King je danes izjavil novinarjem da pride anglešk: kraljevski par v Quebec v sredo dopoldne. V Quebecu se že zbirajo ogromne nrn» žice ljudi iz vse Kanade in deloma tudi iz Zedinjenih držav. V mestu ni najti več nobenega prenočišča. Večina hiš in drugih poslopij je že okrašena s kanadskimi in britanskimi zastavami. Tudi drugače je bilo mesto bogato okrašeno. Iz Quebeca sta krenila dva kanadska rušilca nasproti kraljevski ladji. V sredo zjutraj se bo dvignilo z bližnjega letališča več eskader vojnih leta), ki bodo spremljala parnik na zadnjem delu njegove poti. Potovanje angleškega vladarja po Kanadi bo nekoliko skrajšano 'zaradi 36ure zamude, s katero je preplul Atlantski ocean. Dr. Korošec o domači in mednarodni politiki V nedeljo je bila v Celju banovinska skupščina mladine JRZ Po poročilu »Slovenskega doma* je v 293 krajevnih organizacijah omladine JRZ v Sloveniji organiziranih ravno 114.000 omlad ncev Skupščini je predsedoval poslanec Rudolf Smersu, ki je prečital pozdravne brzojavke, med drugimi predsedniku vlade Cvet-koviču in predsedniku JRZ dr. Stojadino-viču. Glavni govornik je bil predsednik senata dr. Korošec, ki ie po poročilu »Slovenskega doma« med drugim dejal: »Našo notranjo politiko izpopolnjujeta dve osebnosti, predsednik vlade g. Cvetkovič in voditelj Hrvatov dr Maček Razgovarjata se o bodoči ureditvi naše jugoslovenske države. Nikdar niso bili ti razgovori tako resno in pošteno zamišljeni, kakor so sedaj. Te razgovore moramo spremljati z optimizmom, a ne z zlovoljnim pesimizmom. Ce se tu in tam Dokažejo težkoče. nas to ne sme čuditi in plašiti, saj se v nekaj dneh ta ogromni kompleks najtežjih vprašanj ne da rešiti, ko ga pre.ie skozi 20 let ni bilo mogoče načeti Spremljamo te važne dogodke z dobrimi željami in upajmo, da bodo na vse zadnje le ugodno uspeli v korist vse naše države Glede naše gospodarske politike sem rekel že zadnjič. da se naše gospodarske "rilike razvijajo tako. da nam ni treba črno gledati Hitler v utrjenem nemškem pasu . Aachen, 15. maja. o. Kancelar Hitler je ves včerajšnji dan pregledaval v okolici Aachena utrdbe Z njim sta bila šef generalnega štaba general Keitel ln ef Gestapo. Himmler. Vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauch tseh je pozval vse naroono-socialistične okrajne voditel;e, naj si pridejo ogledat zapadne utrdbe. Ti so že danes pričeli prihajati v Posaarje ter bodo jutri pričeli pregl^da-vati tako zvano Siegfriedovo linijo. Marjal ~ s er Ing ofcelel Berlin, 15 maja o. Poročajo, da je ma: sai Göring hudo obole ;n da dobiva srčn-napade. V zadnjih dveh mesecih je izgu bil na teži 20 kg. AvSt»*i?9 Za^UStllO žv akrog loo.eoo žic"3v Dunaj. 15 maja. AA Dunajski »Völki »eher Beobachter« poroča da je centrala /a izseljevanje iz Ostmarke v erem letu. od kar obstoja izselila 99 (»27 Židov kar po meni da je bilo 30 aproa v Ostmark: samo še nekai nad 80 000 'istih 2 dov P:ed 12 mi cem je živek, v Av^uiji 160 000 ? dov. * w a« »Uktff - -v It.»Ljans» dobave Kitajski Tokio, 15. maja. o Del japonskega tiska ne prikriva svojega nezadovoljstva, ker dobavljata Nemčija in Italija marfalu Cangkajšku vojne potrebščine, ki jih plačuje s posojilom, ki ga je dobil od Amerike in Anglije. List »Kokumini« piše, da bo japonsko prijateljstvo kmalu usahnilo, če se bo nadaljevala ta trgovina Nemčije ln Italije s Kitajsko Nemčija ima s Kitajsko pogodbo, da dobavi v prihodnjih šestih mesecih vojnih potrebščin še za 3,600.000 funtov. Italijanske dobave niso tako velike kakor nemške, vendar pa proa daja Italija Kitajski letala, s katerimi pošilja obenem tudi svoje pilote. Med Rusijo in Kitajsko nobenih novih dogovorov Cunking, 15. maja. AA. (Havas) Uradni kitajski krogi zavračajo glasove iz japonskega vira o kakšnem novem dogovoru med Kitajsko in Rusijo, ter poudarja^ jo, da je razmerje med Kitajsko in Rusijo slej ko prej priateljsko, in da sodelujeta obe državi na raznih področjih, kakor sta sodelovali doslej. Palestinski problem pred ureditvijo London, 15. maja. o. Bržkone bo angleška v'ada že nocoj podala iz;avo o svoji politiki v Palestini ter objavila Belo knjigo o tej zadevi. Zvedelo se je. da bodo Arabci pristali na angleški načrt, po katerem bi Palestina ostala še 8 let pod an-gileško suverenostjo, nato pa bi postala samostojna. V prvih petih letih bi bila dovoljena naselitev po 15.000 Židov na leto, torej skupno 75.000, nato pa bi se naseljevanje prepovedalo. Rumunski finančni minister pri papežu Rim, 15 maja. AA. Papež Pij XII. ie sprejel včeraj v avdienci rumunskega finančnega ministra Constantinesoa Ponoči i je Canotaotioeecu odpotoval iz Rima, v bodočnost. Razvoj naših gospodarskih prilik je zdrav in trden. Da je važnost mnogih notranjepolitičnih vprašanj stopila sedaj med razgovori o sporazumu nekoliko v ozadje, je samo po sebi umevno Saj je jasno da bodo v primeru, da se sporazum posreči, marsikatera notranjepolitična vprašanja dobila drugo smer in drugo rešitev. Ni pa nobenega povoda misliti, da bo glede organizacije JRZ nastopila kaka sprememba. Slika zunanjepolitičnih razmer pa se v naših dneh tako spreminja, kakor slike v kaleidoskopu. Samo, da te slike niso vse tako lepe. kakor v kaleidoskopu. Kar je danes v zunanji politiki dejstvo, je jutri že spremenjeno. Mi vsi se veselimo krasnega sprejema, katerega je italiianski narod priredil naši visoki knežji dvojici. Nj. Vis-knezu namestniku Pavlu in Nj. Vis. kne-ginji Olgi. Vsi se veselimo tudi izjav simpatij in prijateljstva od odločujočih italijanskih političnih faktorjev, kakor smo se nedavno veselili sličnih izjav iz Berlina. Kar se tiče splošnega zunanjepolitičnega položaja v Evropi, pa mislimo, da ie nevarnost za vojno že minula Prosimo ljudstvo ;amo. naj se ne da begati od liudi. kj nič ne vedo, ali pa mu ne želijo dobro. Posebno iih prosim nai ne nasedajo komunistom, ki hočejo privesti ;vet na pota. katera peljejo do vojske in končne do svetovne revolucije.« Prva parada slovaške vopka Bratislava. 15 maja. w V Bratislavi je bila včeraj velika vo i aška - pa ra-da nove slovaške vojske. Na trgu Svobode v Bratislavi se te »brale ob tej priliki več desettisoč ljudi; med drug'm tudi delegacne Himko-ve garde ter zaščitnih oddelkov. V' nagovoru na vojaštvo je minister Tuka opozarjal na vo>a:ike tradicije in voja'ke sposobnosti slovaškega naroda ki je ponosen na svojo novo vojsko češka millss Praga, lo. maja. A/- (Reut-r) Vlada je predložila v odobritev protektorju češke ji Moravske v Ncr.rathu odlok, po katerem bi «e ustanovila češl a obrambna armada, v kateri bi bili z^uslem bivši oii-cirji. Angleški o£groslanes v Su£Ifi Sofija, 15. maja. br. 2e dva dni se mudi - Sofiji zastopnik angleškega zunan.j ga ministrstva. Imel je več razgovorov z ministrskim predsednikom dr Kjuseivano-vom in drugimi člani vlade O vsebini ln pomenu teh razgovorov ni bilo mogoče zvedeti nikakih podrobnosti. Poučeni krogi zatrjujejo le, da so bili informativnega značaja in da so se nanašali na neke gospodarske probleme. Proslava godu kralja Barisa Sofija, 15. maja. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Danes je vsa Bolgarija proslavila god kralja Borisa III. V Sofiji se je vršila slovesna služba božja, ki so se je udeležili člani vlade, diplomatski zbor, uradne osebnosti in velika množica ljudstva. Praznik ekvise Orleanske v Franciji Pariz, 15. maja. e. Včeraj so v Parizu na svečan način proslavili obletnico smrti Jeanne d'Are. Letos je bila svečanost povsod mnogo bolj impozantna in prisostvovalo ji je povsod več ljudi kakor prejšnja leta. Ves Pariz je bil včeraj okrašen z državnimi zastavami device Orleanske. Spomenik v Parizu je bil ves v zelenju in okrašen z zastavami Dopoldne je predsednik vlade Daladier skupaj s člani kabineta in komandantom Pariza odšel pred spomenik, kjer je položil k vznožju krasen venec Madžarski novinarji v Jugoslaviji Beograd, 15 maja. AA. Snoči je prispela v Beograd skupina 14 madžarskih novinarjev. ki bodo bivali v Jugoslaviji okoli 10 dni Madžarski novinarji bodo najprej ostali dva dni v Beogradu, nato bodo odpotovali na Oplenac, odtod pa v Mataru-ško banjo. Zičko banjo ter Vrnjačko banjo, odtod pa dalje v Sarajevo, Dubrovnik, Split, Plitvička jezera, Zagreb, Bled in Ljubljano, odkoder se bodo ponovno vrnili v Beograd. Madžarsko skupino novinarjev vodi višji vladni svetnik Jože Ti-vatal. Novinarji predstavljajo večinoma budimpeštanske liste_ Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno, nekoliko bolj v popoldanskih urah v zapadnih krajih, možnost krajevnih neviht. Duna jska : Močno oblačno s padavinami, popoldne j» "neje, zapadni vetrovi, nekoli. ko hladneje, Naši kraji in Ifndje Povraték kneza namestnika iz Italije Na dragem mesta poročamo ò povratbn Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge iz Italije in svečanem sprejemu, ki jima je bil prirejen na ljubljanskem kolodvora. Tn prinašamo dva prizora s sprejema med postankom dvornega vlaka v Ljubljani Dan posvečen materam Učinkovita nedeljska prireditev v Kazini Ljubljana, 14. maja Iz časov podobnih tistim, ki so sprožili lepo zamisel proslave materinskega dne, je potekla današnja dopoldanska tradicionalna prireditev v okviru dravske sekcije Ju-2oslovenske ženske zveze v Kazini. Številne zastopnice ženskih društev, številne prvakinje našega ženskega pokreta in številne matere so današnji dopoldan izrabili e za udeležbo pri tej učinkoviti manifestaciji počastitve visoke naloge materinstva za narodni dobrobit in bodočnost. Le škoda je, da vzamejo moški tako proslavo menda za nekaj izključno ženskega, ko se v resnici tiöe v enaki meri tudi njih, saj je končno materinstvo in potomstvo prav tako njih stvar. Proslavo je s kratkim nagovorom otvori-la predsednica JŽZ ga Mira En.ge manova, ki je po pozdravih zastopnic ženskih društev na kratko očrtala zgodovino materinskega dne. Še pred svetovnim pokoljem so ga prvi na svetu praznovali Američani. Ko je prvič nad vse pričakovan je odlično uspel, so ameriški državniki spoznali njegovo veliko vz-gojno vrednost in predsednik Združenih držav gia je povzdignil v narodni praznik. V času svetovne vojne ko je skoraj ves svet mislil le na uničevanje, so ga uvedli na severu živeči nevtralni Švedi. Danci in Norvežani, po koncu svetovnega pokolja pa so jim sledili tudi drngi narodi, med njimi našli. V Sloveniji smo ga prvič praznovali 1. 1926. od nas pa se je razra- V Beogradu je umrl pred 25 leti dr Jo van Skerlič. pisatelj, zgodovinar, kritik in nacionalni ideolog, čigar prerama smrt se še danes bridko občuti. J ovari Skerlič je bili ideolog jugoslovenskih nacionalnih revolucionarjev in njegova prerama. nagla smrt — umrl je po operaciji zaradi vnetja slepiča je bila presenetljiv in razburljiv dogo dek za tedanji BeogTad. ki ie bi' že otopel za razburljive dogodke s Kumanova. Bi-tolja in Skadra, kjer se je tako učinkovito uveljavlja Sk eri i če va ideologija. Sker-lideva smrt pa je bila za Beograd preset-ljtva tudi zaradi tega. ker je odjeknila po pokrajinah, o katerih tedaj v Beogradu še ni nihče sanjal, da bodo po nekaj letih združene v sikupni jugoslovenski državi. Na Skerličevem pogrebu je govorilo 13 govornikov, za krsto pa sc- no6iii 70 vencev, od katerih je bila večina iz jugoslovenskih krajev izven Srbije. Ob tem visokem pato-su. ki ga današnje generacije ne razumejo več, se je Beograd vpraševal, kje neki je bila to'ika sila v življenju in delovanju mladega profesorja in pisatelja, da ob njegovi smrti hitijo v Beograd do takrat neznani in nepričakovani krvni bratje iz dalj-njih krajev. Moč Skerličeve ideologije je šla pač daleč preko obzorja njegovih sodobnikov v Srbiji im je veiikr- škoda da je postala tako oddaljena tudi današnjim rodovom. ★ Jovan Skerlič se ie rodil 8 avgusta leta 1877. v Beogradu kot sin m* ega obrtnika. Svoje študije je zaključil v Franciji tn leta 1899 je postal suplent beograjske gimnazije. Po enem letu je bil odpuščen iz službe iz političnih razlogov, pozneje pa spet nameščen. Tudi. ko so ga izvolili za docenta tedanje beograjske velike šole, je bil odpuščen, pozneje, ko so ga spet izvolili, pa ni sla fa ideja na vso država Odtlej je bilo drugo nedeljo v maju vsakega leta posvečenih nešteto lepih misli in besed tihim, a junaškim žrtvam naših mater, vznilkla je marsikatera koristna zamisel z;a zaščito materinstva in otrok. Svoj globlji pomen in posledico pa so ta dejanja, ki jih moremo imenovati aikcije. imela v tem. da so se iz njih rodile neobhodno potrebne in edino resnično učinkovite podporne akcije vsem tistim materam, ki jim golo slavljenje pač ne more diati zadostnega priznanja vzvišenosti materinstva. G'.oboik vtisk na prisotne je napravila beseda ge. prof. Dorè Vodnikove, ki je bila izbrana, da referira o materi, ki vzgaja narod. Predavateljica je skušala zbuditi v poslušalkah živo spoznanje, da otrok ni izključno materina last. ampak da je tvorni člen narodnega občestva Od otrokove vred nosti je odvisna usoda naroda. Materino doživljanje naroda kot vrednole njena tesna. iskrena povezanost z narodovo preteklostjo, njena globoka odgovornost za njegovo bodočnost naj b? ustvarjali v družini tisto plemenito, vedro ozračie. kjer bo otrok v najtesnejšem sožitju z vsem. kar se dogaja v narodu, pognal korenine in se hranil iz narodne pesmi, njegovih pripovedk in pravljic, iz navad in običajev, pa tudi iz kulturne zakladnice njegovih velikih tvorcev. Pretirana sikrb za svojega otroka in za svojo družino zožuje in zamegli materi po- bil potrjen. To je bilo zaradi tega ker je veljal za ekstremnega socialista. Že kot dijak se je namreč udejsitvoval v delavskem pokretu. Preko meja Srbije pa so poznali tudi njegov nacionalizem in njegova nacionalna ideo'ogija je v jugoslovensiVh pokrajinah pod tujim jarmom netila nacionalno revolucionarnost Bistvo Skerličeve nacionalne ideologije je bila ločitev od romantike iz Gajeve in Vrazove dobe ter spojitev nacionalnih teženj s socialnimi zahtevami. * Jovan Skerlič je bil tudi učitelj iugo^'o venskih nacionalnih revoluc onarjev v Sloveniji. Jugoslovenski vojni dobro vol j ci iz Slovenije so se njegovih idei čvrsto m zvesto oklenitH. največ pa vedo o njih oni, ki so bili in so še za vse svoje požitvovanje deleženi omalovaževanja in bede. Kako to. da so ideje m'adega srbskega nacionalnega ideologa že takrat, ko se je komaj uveljavljal v domačem javnem življenju, našle odmev med Slovenci, ko je bila Slovenija vendar taiko daleč od Srbije im ko je slovensko ljudstvo vedelo o Srbiji samo to. da se tam vodijo borbe proti Turku? — Mladi Slovenci so hoteli spoznati resnično življenje v bratski Srbiji, a jih je hudo razočaral Obrenovičev režim. PritisJc tega režima v Srbiji so kot ponižanje občutili vsi nacionalno-revolucionarni Slovani v Avstriji. Po preobratu 29. maja 1903. pa se je v Srbiji pojavil Jovan Skerlič ter se 'zkazal z enako borbenostjo za nacionalne, kakor tudi za socialne pravice. Razlagal je imejo jugo&lovenske vza;emnosti brez vsake romantike in, ko sie je bori', da bi srbski človek ostal polnopravni državljan in ne več podiložnik, kakor je bil do leta 1903.. je seveda umèvno, da so našle njegove besede gled na usodo celotne narodne družine. Nje na strahopetnost in večna opreznost vplivata kvarno na razvoj otrokovega značaja. Predavateljica je poudarila med drugim tudi to, da je resnična včlenjenost v narodno občestvo mnogo več kakor sc tako goreče pripadništvo k tej ali oni politični skupini; zato naj mati ne razdvaja, ampak združuje, naj ne vpraša, kdo si. preden reče dobro besedo — naj zaradi svoje »načelnosti« nikdar ne budi v otroku sovraštva in nezaupanja, da tako imenovanih nasprotnikov. Kajti le tako bo ustvarila narod pravičnih, resnično dobrih in zvestih ljudi. Josip šlibar f Moravče. 15. maja Po daljši bolezni je umrl v soboto ponoči v Moravčah ugledni posestnik in krojaški mojster g. Josiip šlibar. Pokojn-ik je bil rojen L 1863 v Loki pri Krašnji. Kot mladenič je odšel v Zaiec. kjer se jc izučil krojaške obrti. Po vajeniški dobi je več le J u— JugoslovensKo-bolgarsKa liga v Ljubljani je prejela iz Beograda obvestilo. da se bo njenega nccojšnjega občnega zbora učeležil bolgarski poslanik na našem dvoru g minister Popov, razen njega pa tud. več odličnih predstavnikov zveze lig. Zaradi tega naproša odbor člane, da se občnega zbora, ki bo ob 20 v mali dvorani Kazine (»Zvezda«, I. nadstr.) na Kongresnem trgu št. 1. v čim večjem številu udeleže. u— J. n. a. d. »Jugoslavija«. V sredo 17 t m. ob 20. bo v društveni čitaln.ci članski sestanek s predavanjem univ. prof dr Ve-bra: Masa in individuum. Odbor poziva tovariše, da se tega tako zanimivega predavanja udeležijo. u— JNAK Edinstvo obvešča svoje člane, da bo drevi ob 20. v klubovem lokalu članski sestanek združen s plemunom izvršenih članov Zaradi izredno važnega dnevnega reda je udeležba za vse člane strogo obvezna. Odbor. u— Združenje brivcev in frizerjev obvešča cenjeno občinstvo in svoje člane, da bodo brivsko-frizerski saloni v Ljubljani odprti v sredo do 7. ure zvečer, v četrtek na praznik vnebohoda pa od pol 8. do 12. ure opoldne. Uprava. (—) Kavarna »CENTRAL« Dospela je nova damska kapela »VIkica« s popularnimi pevkami Ivko in Anko. ter mlado harmonikašico. —- V sredo, četrtek, soboto ln nedeljo — odprto vso noč ! Iz Maribora a— Težak položaj tekstilne industrije. Nedavno smo poročali o težkem stanju, v katerem se nahaja med drugimi tekstilna tvornica Doctor in drug. ki ji je vsa zaloga bombaža pošla. Sedaj sta prispela samo dva vagona bombaža, kar zadošča komaj za 2—3 dni. V primeru, če bi pravočasno ne prispela nova izdatna količina, bodo morali obrat do nadaljnjega popolnoma ustaviti. a— Iz gledališke pisarne. Jutrišnji simfonični koncert Glasbene matice velja tudi za gledališke abonente reda B in C. — Prihodnja glasbena novost v gledališču bo Nestrojev »Utopljenec«. Za Maribor bo ta predstava novost, ker pride na oder kot glasbena predstava in sicer z 10 operetnimi vložki voj. kapelnika kapetana Ji-ranka, čigar glasba je že ob opereti »Vse za šalo«- žela prodoren uspeh. a— Nedeljene urade ure na magistratu. Z današnjim dnem so uvedene na magistratu preko poletja nedeljene uradne ure od 7.30 do 13.30. a— Mladinski koncert v parku bo v primeru lepega vremena 18 t m. od 11 do 12. Nastopijo mladi harmonikarji ter mladinska zbora 2. dekliške in 1. deške meščanske šole. e— Izvoz fekalij. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša. Mestna občina celjska bo iz estetskih in higienskih ozirov izvažala fekalije le v nočnem času in sicer od 21. ure do 5. zjutraj. Hišni posestniki in oskrbniki hiš se vabijo, da mestnim delavcem in voznikom ne delajo pri nočnem delu nobenih težkoč. a— Slovensko obrtno društvo priredi 18. t m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma proslavni večer ob 60letnici g. I. Sojča in 401etnici obstoja knjigoveškega podjetja g M. Vahtarja. a— Gostovanje P. Udovičeve. V nedeljo zvečer je gostovala v gledališču v vlogi Marinke v »Prodani nevesti« bivSa priljubljena diva mariborske operete gdč. FIlm, ki nam v krasnih naravnih posnetkih in odlični Igri vseh sodelujočih odkriva lepoto Ganghoferjevega sveta ! Krasen film iz življenja malih ljudi, ki jih obdaja rajski svet visokih gora! B Pavla Udovičeva. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno, občinstvo je svoji odrski znanki toplo in prisrčno vzklikalo S svojo Marinko je žela prodoren uspeh in je sprejela številne lepe šopke. a— Nevarnega vlomilca so zajeli tezen-ski orožniki. Gre za 38Ietnega Josipa Vin-diša iz Gruškovja, ki je osumljen, da je izvršil v zadnjem času več vlomov v Mariboru in bližnji okolici, med drugim je osumljen vloma pri Sv. Miklavžu in v Ro-senbergovi pisarni v Stritarjevi ulici. a— Harakari po nesrečnem nal ljučju. Mesarski vajenec Silvo Lešnik iz Brezja je rezal meso Pri tem mu je po nesrečnem naključju zdrsela noževa ostrina preko mesa naravnost v trebuh, ki mu ga je preparala. Lešnika so prepeljali v boln.š-nico. a— Ugotovljena utopljenčeva identiteta. Poročali smo o neznanem utopljencu, ki ga je naplavila Drava 9. t. m pri Fali Preiskava je dognala, da je utopljenec identičen z 49letnim Žagarjem Ferdinandom Ramujakom z Janževega vrha pri Ribnici na Pohorju. Poizvedbe so pokazale, da ne gre za zločin, ampak za samomor Ramu-jak je namreč, preden je izsinil. dmžbi znancev zatrjeval, da je sit življenja in da pojde v Dravo. Ti znanci so spoznali v utopljencu Ramujaka. a— Vandali v magdalenskem parku. V noči na nedeljo so še neznani zlikovci in vandalski uničevalci izTuvali več klopi v magdalensikem parku in betonskih posevkov. a— Karambolske zgodbe. Šofer Anton Pintarič iz Slovenske Bistrice je na Kralja Petra trgu pres'isal znak s hupo in je zavezal v mestni avtobus. Avto je precej poškodovan in je lastnik oškodovan za preko 1000 din. — V Prečni ulici je zavoz.il v neki osebni avto kolesar Milan Miklaš. Priletel je s tako silo v avto, da je s kolesom poškodoval karoserijo in razbil šipo avtomobila. Ko'esar sd je občutno poškodoval levo nogo. lastnik avtomobila ima okoli 800 ^-n "ikode. Iz Celja e— Splošna gradbena zadruga v Celju, ki obstoji in deluje že od 1. 1926., je zgradila odnosno omogočila okrog 40 rodbinam gradnjo zlasti manjših enodružinskih hiš. Iz letnega poročila in bilance ter poteka občnega zbora, ki je bil pred nekaj dnevi, posnemamo, da je imela zadruga ob koncu preteklega leta 79 zadružnikov, ki so imeli na deležih vplačanih 38.600 din. Letos je pristopilo na novo že 11 zadružnikov, deleži pa so se povišali za 6.200 din. V letošnji sezoni bodo zgradili kakih 10 enodružinskih, večinoma obrtniških odnos, no delavskih hišic. Doslej je bilo podeljenih skupno okrog 800.000 din gradbenih kreditov. Zadružniki plačujejo pogojene mesečne anuitete zelo točno in so zelo hvaležni vodstvu zadruge, ki jim pomaga do lastne strehe in do lastnega vrta ob hiši. Predsednik zadruge je ugledni mizarski mojster g. Fran jo Vehovar, ki mu stojita ob strani nadvse marljiv in vešč upravni odbor in nadzorni svet. Občni zbor je prilagodil pravila zadruge predpisom novega zadružnega zakona. Zadružna pisarna je v Razlagovi ulici 81. v Celiu. e— Procesija po 28 letih. Po presledku 26 let bo jutri ob 6. zjutraj tretja prošnja procesija zopet iz opatijske cerkve v Ce-lju na Miklavški hrib. Doslej je bila ta pro, cesija samo v mestu. e— Mestno avtobusno podjetje je včeraj ukinilo opoldansko avtobusno zvezo Ce5 lje — Sv. Jurij — Rogaška Slatina. Na novo pa je uvedlo avtobusni promet na progi Celje — Teharje z odhodom iz Celja ob 12.35 in prihodom v Celje ob 13.55. e— Huda nesreča s patrono. Ko se je vračal 13;letni kočarjev sin Ivan Boršič iz Gornjega Brezna pri Humu ob Sotli v spremstvu sošolca Edvarda Oberskega iz šole, je našel Oberski patrono. Oberski je pograbil kamen in začel tolči z njim po patroni. Patrona je eksplodirala in kro-rla je zadela Boršiča v levo stopalo. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Izvoz fekalij. Mestna občina bo iz estetskih in higienskih ozirov izvažala fekalije le v nočnem času in sicer od 21. do 5. zjutraj. Mestno poglavarstvo prosi hišne posestnike in oskrbnike, da bi ne delali mestnim delavcem in vozniVnrp rri nočnem delu nobenih težkoč. e— N°vo, katastrofalno zastrupUenje rib v Savinji. Ljudje, ki so hodili v nedeljo prpoldne ob Savinji od Celja navzgor, so opazili, da je prinesla nekoliko narastla Savinja s seboj ogromne množice mrtvih rib, med njimi tudi izredno mnogo sulcev, lipanov, klinov in mren. Ribe so bile zastrupljene. škoda je ogromna. Od kod izvira to zastrupljenje, še ni bilo mogoče ugotoviti, poizvedbe pa so v teku. Prepričani smo. da bo vodopravno oblastvo eksemplarično kaznovalo krivca, zlasti ker se že nekaj let čujejo ogorčene kritike prebivalstva zaradi katastrofalnega onesnaževanja in zastrupljevanja Savinje, ki ga še vedno niso onemogočili. e— Drevi bo igralo celj«ko dijaštvo. Drevi ob 20. bodo po preteku dveh let igrali v celjskem gledališču zopet dijaki in di. jakinje drž. realne gimnazije v Celju, ki so nudili s svojo igro občinstvu doslej še vsakokrat večer užitka. Pod okriljem celj, ske podružnice Ferialnega saveza bodo uprizorili Connersovo veseloigro »Roksi« ▼ režiji ge. Angele Sadarjeve. Celjani, udeležite se predstave našega dijaštva v čim večjem številu! e— Razprava proti Milanu Bajagiču. V sredo 24. t. m. ob 8.15 zjutraj se bo pričela pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju razprava proti 32-letnemu bivšemu orožniškemu kaplarju Milanu Bas jagiču, ki je 24. februarja in 6. marca streljal v Tepanju pri Konjicah na svojo ljubico, trgovko in ločeno ženo Ano žučkovo ter ranil njeno mater, dne 6. marca pa v Oplotnici ustrelil svojega prijatelja, orož-niškega kaplarja Jokoviča, ko ga je hotel ta aretirati. Bajagiča so aretirali 12. marca dopoldne v Celjskem domu, kjer je hotel izvršiti samomor. V ponedeljek 22. t. m. ob 11.30 pa bo na okrožnem sodišču v Celju razprava proti Bajagičevi ljubici Ani žučkovi zaradi odprave telesnega plodu. Pri tej razpravi bo nastopil Milan Bajagič kot priča. e— šoftrski izpiti za kandidate iz območja predstojoištva mestne policije v Celju in iz laškega sreza se bodo pričeli v petek 2. junija ob 8. zjutraj pri predstoj-ništvu mestne policije v Celju. Tu naj tudi kandidati čimprej vložijo svoje prošnje. e— Dva napada. Na Teharju so v nedeljo opoldne trije moški v prepiru obdelali 33;letnega poljedelca Jožeta Omerza iz Creta s pestmi in ga poškodovali po glavi in trebuhu. Ko se je vračala 51 letna pocestnica Amalija Pirševa iz Imenega pri Podčetrtku iz vinograda, jo je napadel neki posestnik iz Imenske gorce in jo vrgel na tla. Pirševa si je pri padcu zlomila desno roko pod komolcem. Omerzu in Pirše-va se zdravita v celjski bolnišnici. Iz Trbovelj t— Lepo uspelo akademijo so priredili v Sckolskem domu podmladkarji Jadranske straže vseh trboveljskih šol pod geslom »Otroke na morje«. Akademijo je uvedla lepa živa slika podmladkarjev v narodnih nošah z zastavami trboveljskega PJS. Učenec meščanske šole je pois ravil navzoče s strumnim kratkim nagovorom. Sledile so deklamacije prigod-nih pesmi, zborne recitacije in telovadni nastopi. Posebno uspel je med drugim igvckaz »Sanje mladega mornarja«. Mladi harmonikarji in mandolinisti so pri po-s.a'a'cih želi toplo priznanje. Po aikade-miji je bil družabni večer, ki je uspel p a v za o vel j v o. V nedeljo popoldne je L: a kade mi ja z istim sporedom za šol-. : cicco. Obe prireditvi sta bili srednje d. -:o obiskani, kljub temu da bi bilo .v.ieri o pričakovati živt: tmejše eani-n. je Trloveijčanov za slične manifestacije čisto nacionalnega značaja. Menimo, eia dane šnji 6: s tudi od trboveljskega pre-fci - a'stva zahteva več narodne zavednosti in povezanosti, ki naj se p:-kaže zlasti ob takih in s ličnih prilikah z večjim i., . manjem, številnejšim obiskom, predvsem p3 s prepričanjem, da kot narod veljamo toliko kolikor se z uspešnim delom vsestransko uveljavljamo na popri-šču lastnih narodnih tekevin. Jadranska str 'ža v črnem revirju kljub napornemu delu -vojih voditeljev v zadnjih letih ne doseza svoječasnega zanimanja, dasiravno bi misüli .da je poglavito ideja društva, ki nas druži okrog njenih praporov, ne pa morda socialni vpliv vodstva, ki je še pred nekaj leti umelo razširiti krog Ja-dranašev zlesti med rudniškim name-ščenstvom! Sicer pa je delo trboveljske JS zadnja leta pridobilo pod svoje okrilje lepo število podmladkarjev. ki jih iz leta v leto pošilja na Jadran, odkoder se vračajo navdušeni za lepate našega P rimo r-ja. Dansko leto je na Jadranu letovalo 95 podmladkarjev ki sedaj širijo pomorsko zavest med trboveljsko mladino in odraslimi 750 članov PJS je na delu in dohodki vs koletnih akademij se uporabljajo izključno le za mladino. Tudi letos pripravlja JS naši mladini letovanje in izlete na naše Primorje. Cuvajmo naše morje in budimo pri vseh zavest o velikih koristih dobrega pc mor.-, t va za našo domovino! t— Mladinski dan priredi Sokol Trbovlje v nedeljo 21. t. m. Sokolska mladina bo na ta dan slovesno proslavila v okviru jubilejnih prireditev trboveljskega Sokola tridesetletno delo sokolskega naraščaja, Ki je ob ustanovitvi prvega mladinskega od; delka štel 27 pripadnikov ter dosegel leta 1932 višek s 1034 pripadniki mladinskih oddelkov. Sokolsko slavje bo v nedeljo v okviru pestrega sporeda pokazalo visoke uspehe telesno vzgojnega dela: telovadne vežbe, tekmovanja v skoku, in teku, strel, ne vaje in raznovrstne skupne nastope naraščaja, ki bodo gotovo vzbudili veliko za, nimanje gledalcev. Glavni nastop bo po slo. vesni povorki skozi Trbovlje. Na javnem nastopu bo sodelovala ženska in moška deca, videli bomo bojne tekme naraščaja, prevlek med lestvicami, preskok 2 m ši5 rokega rova in žive meje itd. Posebno telovadno točko bo izvajala mladina Sokola iz Dola pri Hrastniku. Ob priliki mia, dinskega dneva bodo dani v razprodajo spom'nski znaki ob tridesetletnem jubileju društva Znaki bode kovinski ter bodo imeli isto ob'iko kakor- jubilejni kolki. Opozarjamo prebivalstvo da bo povorka sokolske mlaciine krenila ob 14. uri od Sokolskega doma za domom na Terezijo od tu preko Kurje vasi in Polaja na Vode m po dolini zone t do Sokolskega doma Vabimo prebivalstvo, koder bo šla povorka, da čim številnejše izobesi zastave! Trbovelj-čani udeležite se polnoštevilno te lepe sokolske mladinske mamfestacije ter izpri, ča te razumevanje in priznanje za zaslužno dolgoletno mlad;nsko delo naših Sokolov. V nedeljo vsi na mladinski dan od blizu in daleč! Le naprej, brez mir«! Gospodarstvo ;c-češkoslovaški kliring likvidiran Negotovost glede bodočega obračunskega tečaja PoTočali smo že. da je salde našega dolga v češkoslovaškem kliringu v prvem tednu maja ponovno nazadoval za 7.3 na 7.6 mlijona Kč n da se naglo približuje popolni likvidaciji, v katerem trenutku postane negotovo vprašanje nadaljnjih vplačil naših uvoznikov na ta klirinški račun m izplačil našim izvoznikom po dosedanjem tečaju 1.50 din za Kč. Po informacijah iz Beograda sc je ta sa do v soboto zmanjšal pod 2 milijona Kč in bo v ponedeljek ali torek popolnoma likvidiran. Lani ob koncu oktobra (ob zasedbi sudet- skega ozemlja) smo bili Češkoslovaški dolžni v k lirin gu znatno vsoto 172 milijonov Kč (skoro 260 milijonov din). Do konca lanskega leta sie je salde tega dolga skrčil na 142 milijonov Kč, ob koncu februarja je znašal še 98 milijonov Kč, potem pa je pričel deloma zaradi znatnega našega izvoza, deloma pa z obračunom onega dela našega klirinškega dolga, ki je odpadel na su-detsko ozemlje, še hitreje nazadovati Zato je Narodna banka ob koncu aprila izdala obvestilo, ki pravi, da gede na zmanjšanje salda ni gotovo, ali bodo izvoznika v bodoče lahko računali s sedanjim tečajem 1.50, zla si ti glede na razmerje 1:10 med nemško marko in češko krt/no. Nadalje pravd to obvestila da bo kmalu nastopil trenutek, ko bo morala Narodna banka ukiniti nadaljnje obračunavanje v kliringu po tečaju 1.50. če ne bo med tem na trgovinskih pogajanjih z Nemčijo kaj drugega določeno. Do popolne likvidacije salda pa je sedaj prišlo še pred pričetkom trgovinskih pogajanj odnosno pred zasedanjem nemško-ju-goslovenskega stalnega gospodarskega odbora. ki bo 20. L m. v Kölnu. Naši izvozniki so zaradi tega prišla v neugoden položaj, ker ne vedo, kako se bo obračunala krona. V zadnjem času je šlo vsak teden v Češko za okrog 6 milijonov K naše živine (svinj«. Po informacijah iz Beograda i« za ponedeljek napovedan prihod predstavnikov čeških in moravskih uvoznikov naše živine, da bi se z našimi merodajnimi činitelji posvetovali glede nemotenega nadaljnjega izvoza živine na češka in moravska tržišča. Kakor zatrjujejo, predlagajo Čehi, da bi naša država preko kliringa likvidirala posebni dolg 80 milijonov Kč, ki ni vnešen v kliring. Podjetja v Češki in Moravski imajo vrhu tega terjatve v in-termh dinarjih za okrog 25 milijonov din. Ta dva zneska naj bi se deloma porabila za nadaljnje obračunavanje ali pa za garancijo bodočih terjatev naših izvoznikov. V tekočem tednu bo naša Narodna bamka proučila češke predloge in vprašanje zavarovanja bodočih terjatev naših izvoznikov. Seveda gre tu le za prehodno ureditev za čas, dokler se Češka in Moravska ne vključita v trgovinsko pogodbo z Nemčijo, o čerrer se bo pogajala naša delegacija pri zasedanju sitalnega odbora v Kölnu. Naši izvozniki bodo zaradi previdnosti zaenkrat skušali sklepati kupčije v dinarjih, dokler se vprašanje ne uredi. Svoboöni devizni tečaji se sedaj uradno objavljajo Pretekli teden smo že prinesli beograjsko vest, da se bodo od ponedeljka naprej objavljali v uradni tečajnici vseh naših borz tudi svobodni devizni tečaji. Tečajnice naših borz so včeraj prvikrat objavile te svobodne tečaje, izračunane na osnovi tečaja 258 za angleški funt. Zaenkrat se objavljajo tečaji deviz London, Pariz, New York, Curih, Amsterdam in Bruselj. Objavljanje teh tečajev pomeni le priznanje dejanskega stanja. Oficielni tečaji, ki so izračunani na podlagi stare paritete s pribitkom oficielne premije 28.5%, se da, nes uporabljajo le za odkup one četrtine izvozniških deviz, ki jih morajo izvozniki odstopiti Narodni banki. Ostale izvozni-ške devize kakor tudi šalterske devize pa se obračunavajo po tako zvanih svobodnih tečajih, ki so precej višji in ustrezajo starim paritetnim tečajem z vračunano premijo okrog 59%. Določijo pa se na bazi tečaja 258 din za angleški funt. Ti svobod5 ni tečaji ustrezajo devalvaciji dinarja za 37% (devalvacija dolarja in funta znaša preko 40 od 43%). Izdajanje bančnih garancijskih pisem za kavcije pri državnih dobavah Na podlagi čl. 113 finančnega zakona za 1939/40 je ministrski svet na predlog finančnega ministra izdal uredbo o izdajanju garantnih pisem v nasprotju z določili čl. 88 zakona o državnem računovodstvu. Finančni minister sme v nasprotju z določili čl. 88 zakona o državnem računovodstvu začasno dovoliti domačim denarnim zavodom, ki niso pod zaščito v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov, da pod-pro domačo industrijo z izdajanjem garantnih pisem tudi preko višine vplačane glavnice in rezervnega sklada. Ta dovoljenja bo izdajal finančni minister samo pod pogoji: 1) če ima domači zavod najmanj 20 milijonov din v celoti vplačane glavnice; 2) če se garantno pismo izda izključno za državne nabave, ki se tičejo narodne obrambe. Finančni minister bo v vsakem konkretnem primeru proučil solidnost denarnega zavoda, ki izda garantno pismo in namen tega garantnega pisma Ta uredba stopi v veljavo, ko jo objavijo Službene novine K tej uredbi je bilo izdano na lednje uradno pojasnilo: Ta uredba je izšla v snvshi dol čil čl 113. finančnega zakona da se pomata do-moči industriji, ki dela za državno obrambo in mora po zakonu o državnem računovodstvu pogosto položiti m;!ijon.rke zneske kot kavcije Naši denarni zavod: imajo prav:co za izdajanje garanjih pisem samo do višine 10°/o vplačane glavn'ce. Toda znano je, da je mnogo zelo ugl'dnih in starih denarnih zavodov, ki n;majo samo velike rezerve, temveč dajejo tudi po svoji solidnosti državi zadostno porof.tvo, da bodo svojo obveznost izpolnili. Zato je bilo potrebno omogoč;ti jim. da bodo ne glede na omejitve v čl. 88. z-k-vna o državnem računovodstvu lahko izdajali nova garantna pisma Uredba daje to olajšavo samo domač:m zavodom, ki niso pod zaščito in katerih glavnica znaša najmanj 20 milijonov din. V vsakem konkretnem primeru bo finančni m'n'ster presodil, ali se denarnemu zavodu lahko dovoli izdajanje garantn;h pisem, v prvi vrsti seveda, če je zavod po svoji kreditni sposobnosti tega vreden. Na drugi strani se bo gledalo na to, v k.ikšne namene se garantno pismo izda. Namenjeno mora biti izključno za nabave za narodno obrambo in v prvi vrsti za blago, ki ga dobavlja domača industrija Tako naj se omogoči dobaviteljem države, da preko svojih bančnih zvez še nadalje lahko uporabljajo garantna pisma, čeprav so mnoge banke že izčrpale določeno jim kvoto. Ta ukrep bo koristil tudi denarnim zavodom samim, ker se jim tako razširi delovno področje in se jim daje možnost za nov zaslužek. Naše privatno bančništvo, ki je dovolj trpelo zaradi krize, je s tem dobilo ne samo gmotno, ampak tudi moralno podporo, ker se mu s poklicanega mesta izkazuje zaslužena pozornost. Obenem dokazuje ta ukrep veliko zaupanje, ki ga uživajo naši zavodi ne samo pri svojih vlagateljih in med poslovnim svetom, temveč tudi pri vodilnih osebnostih naše finančne politike. Zato bo ves naš gospo- darski svet pozdravil to uredbo kot koristno za oživljenje poslov in za napredek našega denarništva. Gospodarske vesti = Ustanovitev nove tvornice za čokolado »Mirim« v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da so Anton in Ema Desnica, Josip ! Bauman in Viljem Bizjak pod tvrdko »Mirim«, tvornica čokolade in kakava d. z o. z. zaprosili pri obrtnem odseku mestnega poglavarstva za gradbeno dovoljenje za gradnjo tvornice s skladiščem na Savski cesti 88 s tvorničnimi napravami za izde-j lovanje čokolade, kakava in čokoladnih bombonov. Zagrebški »Jutarnji list« poroča, da bo komisijski ogled 24. t m., tvor-i niča pa se že gradi in bo tretja te stroke v Zagrebu. = Nova tvornica letaL Iz Beograda poroča »Industrijski kurir«, da sta bivši prometni minister inž. Dimitrije Vujic in narodni poslanec inž. Vladimir Tišma dobila koncesijo za gradnjo nove tvornice letal. Stopila sta v stike z industrijcem Bo-rotom iz Sremske Mitrovice, ki ima veliko tvornico za pohištvo. To tvornico bodo preuredili v tvornico letal, kjer bodo izdelovali vse deel letal razen motorjev. V tvornici pohištva v Sremski Mitrovici je delovali vse dele letal razen motorjev. V pričeli z deli za preureditev obrata, tako da bodo lahko v jeseni pričeli z izdelovanjem letal. Direkcija tvornice je sporočila, da odpust delavstva ni v neposredni zvezi s preureditvijo tvornice, temveč je bil izvršen zaradi tega, ker ima tvornica na skladišču za 1 in pol milijona din b'aga. Najkasneje v šestih tednih bodo delavci zopet sprejeti v delo. ker tvornica ne bo docela likvidirala mi^a^ke delavnice, temveč bo le reducirala obseg produkcije pohištva. = Netočne vesti o gradnji tvorn'oe za umetni bencin. V zadnjem času so bile v listih objavljene ponovne vesti, da se pripravlja ustanov tev tvornice za izdelovanje sintet;čnega bencina iz rjavega premoga. zlasti premoga iz Kreke. Te vesti pa niso točne. Premog iz rudnika v Kreki je bil v resnici poslan v Nemčijo, toda ne zaradi poskusov za izdelovanje sintetičnega bencina, temveč so v Nemčiji !e delali no'zkuse za pridobivanje polkoksa. k! se r.porpKMa pri topljeniu frr'ezne rude po nr^nu yRenverfahren«. Kakor se dozna-va na ti poskusi s nremoerom 'z Kreke niso dali zadovoljivih rezultatov. = TV ra s'Iose d. d. ho letos pričela graditi 10 silosov. Upravni odbor Dru?be za s'lcse d d je te dni cklenil. da bo družba pr'"č"!a v pasivnih krajih erad'ti 10 süocov za žito. in sicer v Nikšiču. Mo-■=tavjn Podeorici. Pribori na Limu, Priie-do"u. Branah, Baški. Capimi, Goraždah in Go-picu. V vseh teh k^a'ih razen v Go-spicu ri*"i'?ba na ^arpo^eo orimer-na -ren-Hišča. Licitacije za eradnjo bodo v kra+kem raT^an«1 in bo družba 7a te investicije porabila 27 milijonov dinarjev. = Te?ai kl>r'rške marke. »Neues Wiener Taeblatt« prinaša v nedeliski številki obširen izvleček našega članka, ki smo ea objavili ra tem mestu v *otrtko^-'' številki pod naslovom »Bodoči klirinški tečaj marke«. = Nemčija išče posojilo v Svici za financiranje trgovine z Balkanom. Iz Berlina poročajo, da je nemški gospodarski minister dr. Funk prisostvoval seji banke za mednarodna plačila v Baslu, nakar je odpotoval v Bern, kjer je imel konferenco s predstavniki švicarskih bank. Na tej konferenci ie dr. Funk iznesel predlog, po katerem naj bi švicarske banke dale Nemčiji večje posojilo v švicarskih frankih, ki bi ga Nemčija porabila za razširienje trgovine z balkanskimi državami. Verjetno je, da bo prišlo do konkretnih razgovorov o priliki švicarsko-nemških trgovinskih pogajanj, ki se bodo te dni pričela v Nemčiji. = Zlate rezervo Italijanske bank©. Italijanski minister za gospodarstvo z devizami Guarneri je te dni razpravljal v zbornici o italijanski trgovinski bilanci, ki kaže za prve štiri mesece le deficit v višini 548 milijonov lir, medtem ko je znašal lani v istem razdobju deficit 1471 milijonov lir. V teku lanskega leta so se zlate in devizne rezerve Italijanske banke zmanjšale za 202 milijona lir, tako da so znašale ob koncu leta 3826 milijonov lir. To zmanjšanje je le posledica mednarodnih dogodkov, ki so Italijo prisilili, da je (povečala oboroževanje, pa tudi znatnih izdatkov za prevoz skozi Sueški prekop, kjer se morajo pristojbine plačati v devizah. — Stroga kontrola gibanja cen v Češki in Moravski. Vlada češkomoravskega pro-tektorata je izdala te dni uredbo o ustanovitvi vrhovnega urada za kontrolo cen, ki ima pravico napraviti vse potrebne ukrepe za ureditev cen Ta urad lahko določi maksimalne cene in lahko izda navodila za vodstvo trgovskih knjig in predpiše označevanje cen. Kazenske odredbe predvidevajo denarne kazni do 1 milijona K. — Licitacije. Dne 1. junija bo pr> ekonom. oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo brusilnih plošč in brusov, 2. junija za dobavo brona v zameno za strugotino od brona, 6. junija za dobavo batnih koles za lokomotivske cilindre, 7. junija za dobavo delov za plin; sko razsvetljavo in 9. junija za dobavo specialnih svedrov. Dne 9. juniia bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 500 m» drv. Dne 12. junija bo pri upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo kartona, 13. junija za do« bavo belega papirja za potrebe tobačnih tovarn, 21. junija za dobavo pločevinastih spojnic in 3. julija za dobavo 18.500 kg lopila v prahu. Dne 12 junija bo pri štabu zrakoplovstva v Zemunu licitacija za dobavo 600 naočal, 13 junija za dobavo bencina, 14. junija za dobavo bencina za avijo-ne in avtomobile. Dne 13 junija bo pri centralni direkciji rudaa-skih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo tovornega avtomobila za rudnik v Kreki, 16. junija za dobavo 17.000 m bakrene vrvi in sesalnih agregatov za vodovod. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 23-t. m. ponudbe za dobavo mehkih desk in tramov. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku «prejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo elektrod za varjenje. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo valjkastih ležajev in okrogle jeklene vrvi, do 31. t. m. pa za dobavo sv.nčenega kabla. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 19. maja ponudbe za dobavo raznega električnega materiala in elektrod ter jeklene žice. do 22. t. m. za dobavo ščetk za txrvanje in trofaznih elektromotorjev, do 27. t. m. za dobavo orodja (klešče. svedri, dinamometri i dr.) in do 10. junja za dobavo centrifugalnih ventilatorjev. = Dobave, Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo električnega materiala, kristalne sode, modelov za led, priprave za likanje obleke, črnega satena in belega organdina, do 31. t. m. za dobavo kožic za kape. belih in črnih bombažn h vezalk, usnjenih jermenčkov, jedilnega pribora in 1000 kg olivnega olja. štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu prejema do 31. t. m. ponudbe za dobavo aluminijaste plo-čev ne, do 9. junija za dobavo peči za plinsko olje, železnega lonca, termoelektrič-nega pirometra, termoelementov i dr. = Licitacije; Dne 23. t. m. bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu lici tac. ja za dobavo veöje količine pil, 12. junija za dobavo legi ranega elektro-jekla; 13. junija za dobavo konstruktivnega jekla in 14. junija za dobavo orodnega jekla. Borze 15. maja Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 13.80; za konec oktobra je bil v Zagrebu promet po 13.90. Z današnjim dnem so pričele jugoslovenske borze uradno objavljati tudi tečaje na svobodnem tržišču in sicer na osnovi srednjega tečaja 258 din za funt. Na tej osnovi zraša srednji tečaj za devizo Pariz 1.46, za devizo New York 54.8797 in za devizo Curih 12.3785. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 31.3750 in v Beogradu po 31.75. Na zaerebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri mirni tendenci nudila po 452 (v Beogradu je bil promet po 453 — 454). Zaključki so bili še v 4% severnih agrarnih obveznicah po 59.50 — 59.75 (v Beogradu po 60), v 7% stabilizacijskem posojilu po 97 in v 7% Seligmanovem posojilu po 100 Končno je bil še promet v denlicah Trboveljske po 180 in v delnicah Gutmana po 41. 0FV17F LjuMfana. Ofie?elni tečaji: London 206 82 — 210.02, Pariz 116 80 — 119.10, New York 4399 25 — 4459.25, Curih 995 — 1005, Milan 232 55 — 235 65, Amsterdam 2370 — 2408, Berlin 177762 — 1795.38, Bruselj 751.70 — 763 75. — Tečaji na svobodnem trgu: London 256 40 — 259.60, Pariz 144 85 — 147 15. New York 5457 97 — 5517.97, Curih 1232 85 — 1242.85, Amsterdam 2938 22 — 2976 22 Bruselj 931.98 — 943.98. Cur h. Beograd 10 Pariz 117025. London 20 84. New York 44r Bruselj 75.7750. Milan 23.41, Amsterdam 239 Berlin 178.65, Stockholm 107.35. Oslo 104.7250 Köbenhavn 93.0250. Praga 15 25. Varšava 83.75 Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40. EFKKTI Zagreb D žavne vrednote: Vojna Škoda 452 bi. 4°/o agrarne 60 bi., 4°'o severne agrarne 59 — 60 7 % stabi H z 99 — 100. 7°/0 invest. 99 — 100. 7% Selitfman 99 — 1U0 7°/o Blair 90 — 92, 8% BlaiT 99.50 den: delnice: Narodna banka 7400 den.. PAB 211 — 216. Trboveljska 180 — 185. Gut-man 40 — 42, Osječka Ijevaonica 160 den., Jadranska 300 — 310. Beograd. Vojna škoda 453 50 — 454.50 (453 — 454), 4% agrarna 60.50 — 61, 4% severne agrarne 59.75 — 60.25 (60), 6% be-gl uške 88.50 — 88.75 (88.50), 6°/o dal m. agrarne 86.50 — 86 75 (86.25), 7% stabil i z. 1Ò0 den. 7% invest 101 — 102 (101). 7°/o Seligman 100.50 den, 7% Blair 91.50 — 92 (91.50), 8°/o B'air 100.25 — 101 (100.50), Narodna banka 7400 den, PAB 215 den. Blagovna triiSča SITO + Chicago, 15. maja Začetni tečaji: pšenica: za julij 75, za sept 75; koruza: za julij 51.875, za sept. 52.875. + Winnipeg, 15. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 66.50, za okt. 67.75. + NovoSadska blagovna b°rza (15. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: 78/79 kg baSka 142 — 145; sremska 142 — 144; slavonska 144 — 146; banatska 138 — 141. Bi: baška 137 — 139. Ječmen; bažki in «remaki 64/65 kg 165 — 167.50; jari 68 kg 130 — 185. Ove*; baAlü, aremstì in slavonska 147 — 149; Koruza: baška 100 — 102, baška pariteta Indjija in Vršac 101 »Ogg« 230 — 240; >2« 210 — 220; >5« 190 — 200; >6« 170 — 180; >7« 145 — 155: >8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beh brez vreč 300 — 305. Otrobi: baš ki 110 — 112.50, sremski 105 — 107.50, ba; natski 102.50 — 105. + Budimpeštanska terminska borza (15. L m.). Tendenca stalna. Koruza: za julij 17.30 — 17.31, za avg. 17.52 — 17.54. Gospodarski svet Balkanske zveze Beograd, 15. maja. p. Prihodnjo sredo se v Bukarešti sestane gospodarski svet Balkanske zveze. Turška in grška delegacija sta se že včeraj pripeljali v Constans zo, odkoder sta danes krenili v Bukarešto. Danes je odpotovala tja tudi naša delegacija. Delegacijo vodi svetnik zunanjega mini. strstva Milovan Prodanovič. V njej so kot člani pomočnik generalnega direktorja drs žavnih železnic Josip Cugmus, višji svetnik poštnega ministrstva Pavel Bobič. šef odseka za tujski promet ministrstva trgovine Jaša Grgaàevié, svetnik trgovin ; skega ministrstva Boško Djordjevič, višji svetnik prometnega ministrstva Franjo Podbregar, strokovnjak zunanjega ministrstva za pomorska vprašanja Slavko Si-riščevič, pomočnik upravnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Miloje An-drič. svetnik trgovinskega ministrstva dr. Boško Mašič in vseučiliški docent dr. Vece slav Brajkovič. Gradnja jus tiene palače v Beogradu Beograd, 15. maja. AA. Pravosodni minister Ružič je odredil čane ministrske komisije, da se bodo mogla začeti pripravljalna dela za zidavo pravosodne palače v Beogradu. Reorganizacija invalidskega združenja Beograd, 15 maja. p. Upravni octDor združenja vojnih invalidov je imel danes dopoldne izredno plenarno sejo, na kateri je bilo vel ko število delegatov tudi iz vseh krajev države. Predsednik Božidar Nedič je poročal o potrebi, da se združenje reorganizira, tako da bosta delovanje in organizacija v skladu z novo uredbo in prav.li. Kongres je bil odgoden do avgusta. tako da bo dotlej mogoče izvršiti vse potrebne priprave. Vojaške vesti Beograd, 15. maja. p. Rezervni poročnik Ciril šlebinger je bil preveden v in-ženjerijo. rezervni podporočnik dr. Franc Repič v sanitetsko stroko. Sprejeta je oi-la ostavka podporočnika Gvidona Furlana. Iz davčne službe Beograd. 15. maja. p. V davčni s.užbi sta napredovala za inšpektorja v 5. položajni skupini Josip Trtnik v Višnji gori in za kontrolorja v 7. položaj m skupini Viktor Ma rt i nek v Črnomlju. Mednarodno tekmovanje balonov v neurju Curih, 15. maja. AA. Baloni, ki so se včeraj udeležili mednarodnega tekmovanja, zaradi močnega dežja niso prispeli daleč od Curiha. 2e snoči se je zvedelo, da so se 3 francoski, 2 švicarska ter po en nizozemski, belgijski in poljski balon spustili v kantonih St. Gallen, Appenzell in Curih. Po podatkih, zbranih do ponedeljka dopoldne, so na mednarodni balonski tekmi dosegli doslej najboljše uspehe nemški baloni. Vsi baloni so se morali boriti s hudim vetrom. Iz Kranja r— Zaključek gledališke sezone. Gledališki oder Narodne čitalnice bo zaključil gledališko sezono z znano francosko opereto Mam'zelle Nitouche. Opereta, pri kateri bo sodelovalo nad 70 oseb. je bila na kranjskem odru predvajana že pred desetimi leti in je tedaj do:egla višek uspeha, saj je doživela kar 9 repnz in vse ob nabito polni dvorani. Letcénja zasedba bo izpopolnjena z novimi močmi. Prav tako pa bo tudi opereta sama prenovljena v baletnih točkah in dopolnjena z novimi pevskimi in glasbenimi vložki. Vodstvo orkestra, ki bo pomnožen z godbeniki I. planinskega p. p. iz škofje Loke, bo v veščih rokah g. inž. Gregorinčiča. V naslovni vlogi se nam bo predstavila gdč. Zlata Košarjeva, v ostalih važnejših vlogah pa stara tea trska garda gg. Vojt, Slavec, Mayr in Valenčič. Močna zasedba bo v moškem in ženskem pevskem zboru ter v baletu. Gledališka družina in orkester se neumorno urijo, da be največkrat pripade od lastne zem-. iz svojega okolja odtrganim ljudem — tod je Desdemona predpodoba naše V i onike Deseniške — in je vdano porav-!a račun. Mrežo njene tragike je napletel J go, ta svojstvena osebnost svetovne li-arature, ki prav za prav ne predstavlja č samo človeškega lika. Osnovni potek egovega značaja je ljubosumje, to skele čuvstvo resnično ali namišljeno vara- • ga soproga. Užaljen in mrzek, da sta ga mo še mržnja in zlo. ki prestopata že : iherno mejo zapali iz maščevanja v Othellu iz istega čuvstva še vse hujši po- * r. da ga zruši v zločin nad Desdemono in d samim seboj: pač brez primere pre-:ka kazen za Ofhellov greh. Othello sam de pred nami beden in gol. Kdo je bil čji v njem? Junak? Siromak? Režija prof. Šesta je oskrbela delu predem prijeten, toplo ubran vizuelni okvir dobršen del pohvale gre scenografu inž. arh. Francu — obenem pa izoblikovala posamezne figure, da smo bili deležni nekaj lepih presenečenj. Obžalovanja je vredno samo, da plastiki besede, ki predstavljajo vso težo Zupančičevega prevoda, prav nosilci glavnih vlog niso našli dovršenega, dognanega izraza: podoba je, kakor da kultura govora, po kateri predvsem nam je naša drama od nekdaj bila svetišče, prehaja v krizo. Vse preveč se je patos razmahnil na škodo preprostega, nepo-tvorjenega izraza. Levar je bil kot Othello na zunaj velik in močan: gesta in glas sta mu nosila čudovito nežnost in vso brezumno brutalnost zamorčeve osebnosti. Debevec je dal Juga strogo izmerjeno, ugneteno podobo, a njegova igra ni našla ventila, skozi katerega bi mogel vsaj skromen plamenček človečnosti. Desdemona Boltarjeva je bila lepo. preprosto beneško dekle. V prizoru z Emilijo v zadnjem dejanju je našla svoji igri resnično toplega izraza. V skladu so bile kreacije vseh drugih igralcev (Skrbinšek - Braban-tio. Lipah - dož, Cesar - Montano, Levar-jeva - Bianca, itd.). Tri izmed njih pa ostanejo človeku še posebej v spominu: Gabrijelčičeva kot Jagova žena Emilija, Jan kot Cassio in pa Sever, čigar Rode-rigo je morda najlepša, igralsko najbolj dognana figura vse igre. Odprto ostane vprašanje, zakaj nista mogla igrati Jaga in Desdemone Skrbinšek in Saričeva. Kljub pozni sezoni je še čas, da se popravi, kar je narobe in zlo. L. M. Ob dvajsetletnici mariborske Glasbene matice Koncert pevskega zbora Maribor, v maju. Letos praznuje mariborska Glasbena •j.atica, najpomembnejša glasbena ustano-naše severne meje, dvajsetletnico svo-; a obstoja. Orkestralni odsek je prosil ta svoj mejnik dvajsetletnega dejanja pred meseci s simfoničnim kon-rtom. šola je proslavila svoj dvajsetlet-obstoj s posebnim koncertnim veče-.11 svojih gojencev v sredo 10 t. m. Pev-.1 zbor te eminentne kulturne ustanove je proslavil svoj jubilej 3. maja v dvo-m Sokcl'kega doma. Proslava se je vr-: a v najskiomnejši obliki. Nismo slišanih običajnih govorov (ki bi bili v tem ; tirnem prav umestni), niti smo videli ncev in cvetja. Zato je pa nudil spo-■ d koncerta mnogo več, kakor smo pri-' : kovali cd te naše bivše elitne pevske ružine, ki je morala v zadnjih letih preboleti mnogo notranjih borb. Ta pevski zbor. ki je stal njega dni na zavidni umetniški višini in v dvajsetletnem požrtvovalnem delovanju doprinesel nešteto zaslug za našo pevsko kulturo, je vedno bolehal neprestanem izmenjavanju svolli dirigentov, tako je tudi svoj dvajsetini jubilej pi osla vil pod vodstvom novega dirigenta- Za svoj jubilejni koncert si je zbor izbi al najvidnejša dela naše zborovske lite-lature iz polpretekle in modeme dobe ter nam tako nudil lep pregled našega zborovskega ustvarjanja od velikega našega rojaka Gallusa (Petelin) pa tja do SI. Osierca. Prvi del sporeda je torej obse-gal J. Gallusov »Pater noster«; A. Foer-sterjevi »Naše gore« in »Ljubico«; dalje A. Nedvedovo »Nazaj v planinski raj« in Pavčič-Adamičevega »Jezdeca«. Spored nas je daije vodil v začetke naše moderne ter se stopnjeval v delih dragega dela sporeda do našega najpomembnejšega sodobnega ustvarjanja. Ta del sporeda je obsegal: J. Ravnikovo »Polj."ko pesem«; E. Adamičevega »Mladega junaka«; A. Lajovčevi Lan« m »Zeleni Jurij« ter SI. Osterčev Magnificat« za zbor in 4 ročno klavirsko spremljavo. Altovsko solistično partijo v -Mladem junaku« je podala gdč. L. šušteršiceva, sopiansko v -»Zelenem Ju-: iju« pa ga. M. Molanova, medtem ko sta klavirsko spremljavo Osterčevega »Magnificata« oskrbela g. dr. Roman in ga. ir. Elza Klasinc. Sklepni del sporeda je zbor posvetil naši narodni pesmi v predelavah J. Pavčiča (Narodna); Fr. Marcita (Kukavica) in E. Adamiča ( Prelepa je ■Selška dolina — ženska mi v geste gre — Furmanska). Na tem koncertu se nam je predstavil novi matični dirigent g. Milan Pertot, jivši dirigent ljubljanskega »Učiteljskega pevskega zbora«. Pertot je dolgo vrsto let vodil pevsko družino slov. intelektualcev od tiiumfa do triumfa. ter je tudi v inozemstvu prikazal umetniško višino naše zrele pevske umetnosti. Pred nedavnim ča cm je z »Učiteljskim zborom« nastopil tudi v Mariboru ter smo lahko že takrat spoznali njegove umetniške kvalitete. Njegovo izčrpno poznavanje naše obširne zborevske literature, prefinjen estetski čut in naravni umetniški instinkt nudijo vsa jamstva za visoko kvalitativno interpretacijo posameznih zborovskih umetnin. Peitot je dirigent, ki živi očivi- Bohinj, Rateče - Pl., Tržič Paris, Monakovo, Bohinj Rateče - Pl., Bohinj, Tržič Škofja Loka Bohinj, Rateče - P!., Tržič Bohinj, Rateče - Pl. Tržič Monakovo, Solnogr., Jesenice Bohinj, Rateče - Pl., Tržič Jesenice (ob ned. in prazn. od 15 VI. do 3. IX.) Bohinj, Rateče-Pl. Bohinj, Rateče-Pl., Tržič Bohinj, Rateče-Pl. (ob nedeljah in prazn. do 15. IX.) Kamnik Kamnik (samo ob delavn.) Kamnik Kamnik Kamnik Kamnik Kamnik Kamnik (ob ned. in prazn.) Novo mesto, Kočevje Split, Sušak, Karlovac. Št. Janž Grosuplje (samo ob delavn.) Split, Karlovac, Kočevje Novo mesto Karlovac, Sušak, Št. Janž Karlovac (ob ned. in prazn.) Rim, Milan, Trst, Reka Paris, Rim, Ventim., Trst Postojna Trst, Postojna Cannes, Rim, Trst, Reka Postojna Paris Milan, Trst, Reka Paris, Milan, Trst Postojni 6.45 1 M 10.05 I M 12.53 I M 17.45 I M 21.25 I Izl. Beograd, Bukarešta, Maribor Zagreb (ob ned. in puzn. do 10. IX. 1 Dunaj, Berlin, Budimpešta Zidani most Celje Beograd, Subotica Istanbul, Atene, Bukar., Beograd Maribor, Zapreb Beograd, Bukar., Sušak, Split Maribor, Zagreb Litija Praga, Dunaj. Budimp. Maribor, Zagreb Litija Sofija, Beograd, Sušak, Zagreb Maribor, Zagreb Lokalni vlaki iz Zaloga r 11.10 in 13.52 Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika (ob ned. io prazn.) L. WINDER: 70 Cjospodkjjono0tä Roman o Franco Ferdinando (Avtortzirao prevod > Naslednje dni je jelo znatno število avstrijskih plemenitašev potovati po božjem svetu. Pojavljali so se povsod, kjer je bilo najti brata ali sestro grofice Zofije Chotkove. Grofa Wolfganga Chotka, grofičinega edinega brata je zaporedoma obiskalo več velikih gospodov, ki so se predstavili kot odposlanci kneza Montenuova. Vsak izmed njih je grofa, ki je bil kot vladni svetnik dodeljen deželni vladi v Tropavi, bolj ali manj nujno prosil, naj prej ko mogoče izbije sestri njen možitveni načrt iz glave. Odposlanci kneza Montenuova so nadlegovali vseh šest sestra grofice Zofije Chotkove: Zdenko, redovno damo zvezdnega križa v redu svetega srca Jezusovega v Pragi; Marijo in njenega moža, grofa Jaroslava Thuna-Hohensteina na gradu Kvasicah na Moravskem; Karolino in njenèga moža, grofa Leopolda Nostitza-Rienecka na gradu Perglesu na Češkem; Oktavijo in njenega moža, grofa Joahima Schönburga v Glauchauu na Saškem; Antonijo in njenega moža, saškega podpolkovnika pi. Wuthenaua; Henrieto, redovno damo plemiškega damskega zavoda v Pragi. Bratu in sestram so se dobrikali in grozili, vse v eni sapi. Brata, ki mu je kot deželnemu vladnemu svetniku grozila upokojitev, so najodločneje obdelovali. Njegov najvišji starejšina, minister notranjih zadev, ga je poklical na Dunaj in mu je pihal na dušo. Dunajski kardinal-knezonadškof je obiskal grofici Zdenko m Henrieto ter ju zaklinjal, naj izpametu-jeta sestro. Hkratu je vzelo več samostanov in pie MALI OGLASI miških damskih zavodov Zofijo na muho. Škofje, opati, opatice, avstrijske in bavarske princese so se prerivale do nje, jo obkoljevale in ji — ki ni bila žive duše prosila za svèt — svétovale, naj se odreče, naj se odvrne od napuhnjenih misli, naj se zateče k Bogu in naj v krščanski ponižnosti postane Kristusova nevesta. Zofija je bila pobožna, več ko pobožna; s pobožnostjo je prekašala vse škofe, opate, opatice in redovnice; zelo je jokala, ker so ji vsi zatrjevali, da je njeno upiranje grešno, njeno vztrajanje pri možitveni nameri sramotno. Toda vdala se ni. Ničesar ni obljubila. Skesano je jokala in uporno stresala glavo, kadar so ji hoteli izvabiti besedo odpovedi. Brat in sestre, ki jim je grozila cesarjeva nemilost, so se združili v zvezo. Imeli so rodbinski posvet in sklenili brezobzirno pritisniti na Zofijo. Preplašeni so bili tolikanj, da jih misel na svaštvo z bodočim cesarjem ni mogla več omamiti. To, kar je Zofija imenovala svojo srečo in svoj edini cilj, je bilo greh, ki je obetal vsem samo pogubo. Nekega dne se je daal pregovoriti, da je v vlaku pospremila opatico, ki se je bila pripeljala k nji. Na majhni postaji sta izstopili. Voz ju je pričakoval. Do vlaka, s katerim se je hotela Zofija vrniti k sestri, je bilo še tri ure. Zofiji je bilo težko odbiti opatičino vabilo, naj si ta čas ogleda bližnji samostan. Kmalu potem, ko je bila prestopila samostanski prag, je spoznala, da je odvedena, ugrabljena. Sprejel jo je krožek plemenitih dam, ki so se bile posvetile redovniškemu življenju. Opatica je odvedla presenečenko v oddaljeno celico in ji rekla: »Tri noči sem molila k sveti Devici, naj te, ljuba hči, privede v ta samostan in te tukaj razsvetli in ti pokaže pot do pravega zveličanja. Del moje želje je že uresničen. Ne bom prenehala moliti, dokler se ne uresniči še ostali del.« To rekši je prijela prebledelo Zofijo za roko in jo potegnila k molilniku. Tam je pokleknila in z rahlim pritiskom posilila ujetnico, ki je mislila samo na beg. da je storila takisto. Prvikrat v svojem življenju Zofija ni mogla moliti. Planila je kvišku, rekoč, da se hoče peljati nazaj in da prosi za voz. Opatica je z blago resnobo odvrnila, da ji mora najprej moč skupnih molitev posi jati v zakrknjeno srce. Vse pobožne žene, ki žive v samostanu, klečijo zdaj v goreči molitvi, in molitve vseh merijo v to, da se izpremenita srce in misel blodne nesrečnice, ki noče videti steze do prave ponižnosti in zveličanja. Po teh besedah se je opatica poslovila. Zofija je bila ujeta. Stekla je k samostanskim vratom; vrata so bila zaklenjena. Zaklinjala je vsako nuno, ki jo je srečala, naj ji odklene vrata; vsaka se je izgovorila s prepovedjo. Dala se je odvesti k opatici in prosila, terjala, nazadnje celo divjala, in srce se ji je grozilo nad nespoštljivim tonom, ki ga je ubirala proti opatici. »Potrpi teden dni, ljuba hči, in v skupni molitvi z nami išči prave poti«, je odgovorila opatica. V noči po tem strašnem dnevu je Zofija obupala; zdvomila je nad svojo pravico, da sklene zakon, ki se je zdel tolikim pobožnim ljudem zavržen in grešen. Vsi so trdili, da bi ta zakon onesrečil moža. ki ga ljubi; da bi mu naprtil neznosna bremena ter ga prisilil, da opusti svoj visoki cilj in pokoplje svoje velike načrte. Cesar se resno ukvarja z mislijo, prisiliti nepokorneža, da se odreče prestolo-nasledstva. Ta bi se potem kesal in ji do smrti očital, da mu je pokvarila življenje. Katera žena bi mogla postati srečna vkljub takšni neizmerni krivdi? Tako so vsi govorili, tako so vsi vpraševali, njih glasovi so v zboru udarjali obupanki na uho. Mahoma se je začutila negotovo. Mahoma je bila vsa majhna in brez volje. Mahoma je bila polna nestrpnosti, da bi priznala svojo krivico, se obtožila svojega greha, se odtrgala od zla, ki ga je nameravala, in ga zatajila. Zahrepenela je po miru, po blaženstvu odpovedi. Dala je svojemu sklepu, da je zrasel in postal nepremagljiv; opotekla se je proti vratom; hotela je pasti pred opatico na tav-lena in še nocoj obljubiti, da se odreče vsega po-zemeljskega veselja. Opatica jo je sprejela z razprostrtimi rokami. V starih očeh se ji je bleščalo zmagoslavje. Rekla je: »Veliko zmago si izvojevala, hči. Podpiši to pismo.« Pismo, ki je ležalo pripravljeno na mizi, je bilo opatičino sporočilo prestolonasledniku, da je Zofija sklenila stopiti v samostan in posvetiti svoje življenje Bogu. Pod tem pismom, ki ga je bila podpisala opatica, so stale besede: »To je moja želja in volja, od katere me ne more nič odvrniti.« Zofija je podržala list v tresočih se rokah. »Podpiši, in vsa muka bo za teboj«, je rekla opatica. Zofija je pogledala opatici v zmagoslavne oči, se vzravnala in raztrgala pismo. Teden dni je ostala v samostanu, oblegana z opa-tičinimi prošnjami, zakletvami in prikritimi grožnjami. Vse prošnje, zakletve in grožnje so se odbijale od njene odločnosti. Slabost, ki jo je bila premagala prvo noč, se ni več vrnila. Šesti dan je prosila opatico, naj odpošlje pismo, ki ga je bila napisala prestolonasledniku. Opatica je prebrala pismo. Zofija je pisala, da se je umaknila v samostan, ker hoče storiti sklep, da se odpove svoji sreči; zato, ker noče, ne more in ne sme onesrečiti ljubljenega prijatelja; ker ne gre, da bi se zaradi nje izneveril svoji veliki nalogi. Opatica je bila nad pismom navdušena in ga je s svojo lastno roko vesela vrgla v nabiralnik. Čez dva dni se je pripeljal Franc Ferdinand; rotil je Zofijo, naj prekliče usodni sklep in naj ne zataji svojega srca. Dolgo se mu je dala pregovarjati, nazadnje je odnehala. Bila je srečna. Dosegla je bila, da ne bo ljubljeni prijatelj nikoli mislil, da hoče iz častihlepja izsiliti zakon z njim. Zdaj je bila ona tista, ki jo je moral siliti, da privoli v zakon. Ona je bila tista, ki se je dala prositi in zaklinjati, naj mu postane žena. Z vriskajočim srcem se je odpeljala nazaj v Draždane. Službo dobi Mizarja mlajšo moč. sprejmem. — Ivan Bernik, Linhartova 8, 12374-1 Žagar »rja mladega, dobro moč. samca, sprejmem. Naslov v ▼seh poslovalnicah Jutra. 12357-1 Postrežnico iščem. Ljubljana VII., Goriška rri. 35, pritličje. 11842-1 Trgov, pomočnica marljiva in spretna v sestavljanju komisij in ekspedi-ene, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kranj«. 12345-1 Več krojaških pomočnikov in pomočnic, sprejmem takoj. Baligač, Beethovnovi ulica 14. 12345-1 Dve frizerki dobre moči, iščem proti dobri plači za Nemčijo. Informacije daie Konrad Jei-jel, salon »Mila«. Bled. 12362-1 Krojaškega pomočnika ?a veltlco delo, potrebujem takoj. Pintarič, Woifova. 12 12361-1 Brivskega pomočnika mlajšega, sprejmem takoj. Smartinska cesta 48. 12J69-1 Kuharica »e?ca večjega gospodinjstva dobi takoi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna«. 12372-1 V vseh srezih Slovenije potrebujemo nujno agline, poštene gospode in gospodične za stalno propagandno delo. Zajamčen mesečni zaslužek din 1.400. Intere-seni naj se samo osebno predstavijo tekom S dni v Liubljani, Lavričeva 9. 12363-1 Službe išče Vsaka beseda 2 din, davek 3 din, za dajanje aaslova S din. najmanjši znesek 12 din Advokatski pripravnik s 13-mesečno sodno in 10-mesebno advokatsko prakso, išče mesto koncipifenta v advokatski ali notarski pisarni. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Ju^ra pod šifro »Nastop takoi 66«. 12377-2 Trgov, pomočnica mlajša, izučena v mešani trgovini, želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna«. 12346-2 Zaslužek Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova S din. najmanj 31 znesek 17 din Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov v vseh posi. Jutra. 12196-3 mnj Reseda 1 din, davek j din za šifro »U dajanje r slova 5 din Najmanj znesek 1? din Štorja za strope betonsko in drugo železo, rezana pločevina, cement in vsa druga železnina stalno po nizkih cenah na zalogi! FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska I. 1241-6 Prave bergamaške osle dobite najceneie v železnini Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1. 11873-6 Beseda 1 din darei: b din za šifro ali dajanif na o\'f. 5 din. najman ši znesek 17 din Inventar za gostilno nov ali rabljen, kupimo in sicer: do 100 kom. gostinskih ali vrtnih miz. do 400 kom. gostinskih ali vrtnih stolov, ves namizni pribor za ca 100 oseb. Ponudbe poslati na »Prekmurski te-"den«, Murska Sobota. 12350-7 Oblekce bele. za dečke, prodam. — Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 12375-13 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj §1 znesek 17 din Denarni zavod malega človeka ie hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Liubljan», Dvorakova al. 8. Posojila, ugodni pogoji. — Hranilne vloge — risolte obresti. 17816 V najem Trgovina v prometnem kraju bivše mariborske oblasti se z inventarjem odda v najem. Sedež sreskega načelstva, davčne uprave in drugih uradov. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod značko »Eksistenca 1000«. Posest Beseda 1 din. davek 3 din za šllro ali dajanje naslova S din. najmanj g) snesek 17 dls V neposredni bližini Sarajeva prodam objekt okoli 12 tisoč m2 z zgradbami primernimi za tekstilno ali drugo podjetje kakor tudi delniško druž bo. Naslove resnih interesentov prosim na ogl odd. Jutra pod »A. D.« 11945-20 Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Lepo stanovanje dveh sob s prltiklinami oddam v Smarci pri Kamniku, 5 minut od postaje Duplice. Cena nizka. Pripravno tudi za upokojence. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Smarca*. 1217121 Dvosob. stanovanje oddam boljši stranki. Gasilska 15. 12360-21 G T. Rot m an r S Psgazom - skrsg sveta HMOBM/IHJA ima naprodaj vsako hišo, vsako stavbišče in vsako vilo, ki je resno naprodaj, poseduje organizacijo za upravo imetij, dolgoletno delovanje, prvovrstne reference. 1,600.000 v gotovini in 800.000 din hipoteke, donos din 270,000, nova palača v najstrožjem centru, 6 nadstropij z luksuznimi stanovanji po 2, 4 in 5 sob z vsem komfortom, etažno kurjavo, in vsem, kar imajo moderne in luksuzne hiše. Mednadstropne konstrukcije armiran beton, osebni ln tovorni lift, vhod in del fasade v naravnem marmorju itd. To je najboljša prilika sia varno in lukrativne naložbo kapitala. 1,200*000 v gotovini in 500 000 d". ' hipoteke, donos din 220,000, nova palača v eni najprometnejših ulic prestolnice z lokali in modernimi stanovanji po 2 in 3 sobe. z vsem komfortom, razkošnimi stranskimi prostori v pločicah vzidanimi kadmi Itd. 320*000 v gotovini in 300.000 hipoteke, donos din 72.000, nova hiša v bližini glavnega centra. Stavba je posebno masivno zidana in stanovanja so lepo in moderno urejena, a stavbišče samo je stalo mnogo več od gornje cene. IMOBILIJÀ" BEOGRAD Knez Mihajlova 17, telef. 26-167 in 38-260. Stanovanja i iiie OJjifMmn Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din 2-sobno stanovanje solnčno, ne v centru, išče tričlanska uradniška družina za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Reden plačnik«. 12365-21a Vsaka beseda 2 din. davek S din, za dajan t< naslova 5 din. najman šl znesek 20 din Državni uradnik iz Ljubljane, dvignite prosim odgovor iz Maribora na Vaš dopis pod prvotno šifro. 12351-25 Izgubljeno Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Osebo ki je vzela črno denarnico z vsebino 1850.75 din v Pernuševera avtobusu 13. maja ob 13. uri, pozivam, da jo vrne do 23. maja. V nasprotnem slučaju javim naslov najditelja in priče, ki je videla, policiji. Lastnik. 1236S-28 Damo ki je zamenjala v ljubljanski kavarni svojo srebrno lisico z mojo, prosim, da se javi pismeno podružnici Jutra v Ptuju. 12353-28 Pridelk » Orehova jedrca in med dobite najceneje v Medarm. Liubljana, Židovska al. 6 10863-33 Slamoreznico dobro ohranjeno, kupi Vladimir Kapus. Kamna gorica 13358-29 Prazno sobo veliko, t centru mesta, primerno za pisarno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12354-23 Solnčno sobo prazno in moderno oprem-ijeno, s posebnim vhodom, oddam samo stalni osebi 22. maja ali 1. junja.. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12364-23 Solnčno sobo lepo, oddam 1 al 2 gospodoma z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12348-23 Shramba in popravilo krzna čez poletje po ugodnih cenah pri L. ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5. — Telefon 20-05. 185-30 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 'M znesek 17 din * PREMOG KOKS — DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna. W Indio iüii IGRIŠKA 1",, mrnrm Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din DKW motorno kolo 200 ccm, zelo dobro, prav poceni naprodai ali zamenjam za avto. Žabjak 6, I. Strnad. 12366-10 5-sedežni avto limuzino, v dobrem stanju, radi od potovanj a poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12347-10 Kolesa beseda 1 din. davek a Un za šifro aH dajanje laslova 5 din. najman1 šl znesek 17 dlz> Damsko in moško kolo najboljše znamke io radio aparat zelo poceni naprodaj. Žabjak 6-1., Strnad. 12367-11 KAMENINASTE CEVI BETONSKE CEVI DROBLJENI MARMOR in BRUSILNE KAMNE za terazo tlak ima veliko zalogo JOS. CIHLAR LJUBLJANA — Tyrseva cesta 69. Tel. 2T7-5S. izdeluje steklobetonske nadsvetlobe »Luksfer«, betonska okna, stopnice iz umetnega kamna in vsa v to stroko spadajoča dela. K svojemu Bogu je odšla naša predobra, zlata mamica in stara mamica, gospa JULIJA ALBERT Na njen poslednji domek jo bomo spremili v torek ob 4., izpred mrliške kapelice Leonišča, Šlajmarjeva ul. 2. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo ob H 8. uri v stolnici. Molimo zanjo! Žalujoči otroci 41 Grič je ležal med dvema kokosovima palmama. »Mehak je,« je menil gospod Vrtačnik. »Gotovo sestoji iz šote.« Vse-kako je bil za sedenje prijetnejši od vročega peska. Mirko je kmalu zaspal. »Da,« je rekel gospod Vrtačnik Petru, »dober kokosov orešček bi se nama zdajle prilegel!« Naša dobra mama, stara mama in tašča, gospa Fran j a Peterlln je dne 15. maja 1939. preminula. Pogreb blagopokojne bo v sredo, dne 17. maja ob 17. uri, iz hiše žalosti, Hrenova ulica 24. Ljubljana, Maribor, 15. maja 1939. Žalujoče rodbine: Peterlln, Tavčar, Kovačfč, Pimat »JUTRO« ZAVARUJE! V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša najboljša mati. gospa Marija Zalokar roj. ME2NARŠIČ vdova okrožnega zdravnika in po sestili ca v Metliki v soboto, dne 13. maja, previdena s tolažili sv. vere v 87. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb najdražje pokojnice se je vršil v ponedeljek, dne 15. maja ob pol 4. uri na pokopališče Sv. Roka. V METLIKI, dne 15. maja 1939. Žalujoči otroci: Elita, Albin, Ferdinand, Robert PILA GUM....? preizkušena ZAHTEVANA od 1 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo postite redno kemično filatiti all barvati v tovarni JOS. REICH 4-6 SffCfciBftliìtc^ ri ti r/ '4M Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj-šl znesek 17 din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — joveltr, ujubljana, Woifova nJL INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Iz Litije i— Rešitve za »Jufcrove« nagradne uganke (avto) lahko oddajo reševalci iz Litije in okolioe pri našem dopisniku, da si pri« hranijo poštnino. Rok za oddajo je isti, kakor je bilo objavljeno v nedeljskem »Jutru«. i— Skrbne priprave za koncert APZ. V letošnji pomladi bomo pozdravili v svoji sredi že drugi ugleden slovenski pevski zbor. Najprej nas je prišla počastit ljubljanska Glasbena Matica, zdaj pa se je napovedal za praznik 18. t. m. Akademski pevski zbor iz Ljubljane. Pri nas se vrše vsestranske priprave za čim lepši sprejem zbora. Mladim glasnikom slovenske pesmi hočemo nuditi, da se bodo počutili v nasi sredi kakor doma in se jim hočemo tako oddolžiti za njihovo kulturno delo. Ker bo četrtkov koncert res izreden užitek in pregled pesmi iz našega preporoda, vabi, mo, da si vsi glasbo ljubeči Zasavci vstopnice pravočasno nabavijo. Iz Ptuja j— Prisega novih vojakov. V soboto so se zbrali na dvorišču vojašnice novi vojaki, da položijo prisego. Razdelili so se po veroizpovedih v posamezne skupine terso pred polkovno zastavo položili obljubo, da bodo vedno točno izpolnjevali svoje vojaške dolžnosti. Po prisegi je v domoljubnem govoru razložil novincem major g. Markovič pomen in slovesnost dneva, ko vojak pred polkovno zastavo in v navzočnosti svofjih starešin polaga sveto obljubo. Po govoru je zaigrala vojaška godba, ki je za ta dan prišla iz Maribora, državno himno. pozneje pa so se akordi preliti v vesel ritem in vojaško dvorišče je zaživelo v veselju. j_ velika &oKoIsKa t©mb°la. Da si za- more zgraditi scikolsko društvo v Petrovi petletki svoj Sokolski dom, v katerem se bo vzgajala mladina in članstvo v ljubezni do svojega kralja in do države, priredi vsako leto veliko tombolo, za katero si zbira potrebna sredstva. Letos je zaradi raznih zaprek moralo društvo preložiti tombolo na 8. septembra, na kar opozarjamo društva, da na ta dan ne bodo prirejala svojih prireditev. Dobitki bodo še bogatejši kakor lani. j— Glasbena Matica priredi drevi ob 20. v matični dvorani instrumentalni in vokalni koncert. Na sporedu so solo točke ter moški, ženski in mešani zbor. Instrumentalne točke vodi g. Cebohin. j— TujsKo-promctni vodniki. V naš*5 mesto često prihajajo večje skupine izletnikov iz sosednjih držav ter se zanimajo za znamenitosti našega mesta. Nismo se pa pobrigali, da bi takim skupinam dodelili sposobne vodnike, ki bi tujcem te znamenitosti tudi pravilno in strokovnja-ško razkazali. Ker