NOVICE
URADNE OBJAVE
OB&N
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 29 DECEMBRA 1972
Obalni svet Koper:
-	ODLOK o ustanovitvi in organizaciji partizanskih enot na območju obalnih občin Izola, Koper in Piran
Občina Ilirska Bistrica:
-	ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 1972
-	ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
-	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ilirska Bistrica za čas od I.januarjado 31. marca 1973
-	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni materialni pomoči socialno ogroženim osebam
-	ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in opravljanje kanalizacijskih storitev na območju občine Ilirska Bistrica
Občina Izola:
-	ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o občinskem prometnem davku v občini Izola
-	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Izola za čas od 1. januaija do 31. marca 1973
-	ODLOK o amortizaciji stvari in opreme upravnih organov občine Izola
-	ODLOK o določitvi pomožnih objektov in meril, po katerih se dotoči zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta
-	ODLOK o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Izo!a
-	ODLOK o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini
-	SKLLP o spiemembi sklepa o soglasju k najvišji ceni za porabljeno vodo iz rižanskega vodovoda
Občina Koper:
-	ODLOK o pooblastitvi sveta za gospodarstvo skupščine občine Koper za predpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji
-	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o merilih za uporabo sivdstev sklada za reševanje stanovanjskih zadev borcev NOV, ki stalno prebivajo na območju občine Koper
-	ODLOK o družbeni pomoči občanom
-	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Koper za leto 1972
-	ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o občinskem prometnem davku v občini Koper
ODLOK o začasnem financiranju občine Koper za čas od I. januaija do 31. marca 1973
RAZPIS treh prostih mest sodnikov občinskega sodišča v Kopru
Občina Piran:
-	ODLOK o pooblastitvi sveta za gospodarstvo skupščine občine Piran za predpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji
-	ODLOK o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Piran
-	ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o občinskem prometnem davku občine Piran
-	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Piran za čas od 1. januarja do 31. marca 1973
Občina Postojna:
-	ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Postojna za leto 1971
-	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Postojna za leto 1972
-	ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačila za storitve
-	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Postojna zal. trimesečje 1973
-	ODLOK o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Postojna
-	ODLOK o ustanovitvi solidarnostnega sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
Občina Sežana
-	ODLOK o spremembi odloka o prispevku za vzgojo in izobraževanje
-	ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Sežana za leto 1972
-	ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
-	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sežana za leto 1973
-	ODLOK o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Sežana
-	ODLOK o pooblastitvi sveta za gospodarstvo za predpisovanje ukrepov na področju družbene kontrole cen
-	SKLLP o soglasju k pokopališkim pristojbinam krajevne skupnosti Lokev
-	SKLLP o soglasju k pokopališkim pristojbinam in pristojbinam za grobarske storitve krajevne skupnosti Štanjel.
VSEBINA :
OBALN!SVET KOPER
Na podlagi 14. in 17. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SLR J, št. 8/69), 53. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/7!) in 8. člena statuta obalnega sveta Koper je obalni svet Koper na seji dne 16. novembra 1972 sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI IN ORGANIZACIJI PARTIZANSKIH LNOTNA OBMOČJU OBALNIH OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN
I.	člen
Ustanovijo se partizanske enote občin Izola, Koper in Piran.
Partizanske enote iz prejšnjega odstavka so enote, ki jih ustanavljajo skupščine občin in partizanske enote delovnih organizacij.
2.	člen
Partizanske enote izvršujejo naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, z obrambnimi načrti in odloki skupščin občin Izola, Koper in Piran o nalogah na področju narodne obrambe ter z obrambnimi načrti širših družbeno političnih skupnosti.
3.	člen
Partizanske enote občin se ustanovijo in organizirajo po obrambnih načrtih občin Izola, Koper in Piran.
122
URADNE OBJAVE*
Št. 21 — 29. decembra 1972
Delovne organizacije ustanovijo, oborožijo in opremijo partizanske enote po svojem obrambnem načrtu, po obrambnem načrtu občine in širših družbeno političnih skupnosti.
4.	člen
Sveti za narodno obrambo skupščin občin Izola, Koper in Piran določijo sestavo, organizacijo in oborožitev ter opremo partizanskih enot, imenujejo in razrešujejo poveljnike teh enot v soglasju z glavnim štabom za splošni ljudski odpor SR Slovenije ter določajo smernice za organizacijo partizanskih enot pri delovnih organizacijah.
Delavski sveti ali drugi samoupravni organi delovnih organizacij ustanavljajo partizanske enote delovnih organizacij ter imenujejo in razrešujejo njihove poveljnike v soglasju s sveti za narodno obrambo občinskih skupščin.
5.	člen
Za financiranje organizacije, oborožitve, opreme, pouka in delovanja partizanskih enot se zagotavljajo sredstva v občinskih proračunih in z družbenimi dogovori z delovnimi organizacijami. Ta sredstva se vodijo kot namenska sredstva v okviru izdatkov za narodno obrambo.
Finančna sredstva za organizacijo, oborožitev, opremo, pouk in delovanje partizanskih enot, ki jih ustanovijo delovne organizacije, zagotavljajo delovne organizacije po splošnih predpisih o sredstvih delovnih organizacij.
6.	člen
Delovne organizacije in občinske skupščine sc lahko sporazumejo o skupnem financiranju partizanskih enot.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Predsednik MIRO KOCJAN, 1. r.
Soglasje k temu odloku so dale:
1.	Skupščina občine Izola s sklepom št. 8-9/72, z dne 5. decembra 1972
2.	Skupščina občine Koper s sklepom št. 8-2/72, z dne 14. novembra 1972
3.	Skupščina občine Piran s sklepom št. 8-3/72, z dne 14. decembra 1972
OBČtNA ! URŠKA BtSTRtCA
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitčnih skupnosti v SR Slovcnijt (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 26. decembra 1972 sprejela
1
ODLOK
O SPRLMFMB1 ODLOKA O PRORAČUNU OBClNE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1972
1.	člcn
V odloku o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 1972 (Uradne objave, št. 5/72) se 1. člen spremeni in se glasi:
Občinski proračun za leto 1972 obsega:	dinarjev
-dohodke, ki znašajo	9.888.000
-	razporejene dohodke, ki znašajo	9.874.630
-	nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo)
v znesku	13.370
2.	člen
3.	člen sc spremeni in se glasi:
Od skupnih proračunskih dohodkov iz 1. člena tega odloka pripada 1 % rezervnemu skladu občine Ilirska Bistrica, razen od prenesenih sredstev in sredstev, odstopljenih za kulturno skupnost.
3.	člen
Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. januaija 1972.
Št.: 010-12/72-4/10
Ilirska Bistrica, 26. decembra 1972	Predsednik
JOŽE GRILJ, 1. r.
PRE GLED
DOHODKOV !N RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1972
1 Davki občanov	4,012.000	4,012.000
2 Davki	4.096.000	4.096.000
3 Takse	671.000	671.000
5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih (prispevek za uporabo mestnega		
zemljišča)	280.000	280.000
6 Dohodki organov in razni drugi doh.	120.331	131.265
7 Dopolnilna sredstva	540.760	540.760
9 Prenesena sredstva	167.909	156.975
SKUPAJ DOHODKI	9.888.000	9.888.000
01 Izobraževanje in vzgoja	441.000	520.000
03 Kulturno prosvetna dejavnost	314.000	314.000
04 Socialno varstvo	1.971.100	1.916.257
05 Zdravstveno varstvo	557.893	708.492
06 Komunalna dejavnost	640.000	667.000
07 Delo državnih organov	3.988.260	3.939.284
13 Dcjav. družbeno pol. org. in društev	772.300	724.800
14 Negospodarske investicije	883.462	874.012
16 Gospodarski posegi	38.000	10.415
17 Proračunske obveznosti iz prejšnjega		
leta	120.000	111.800
18 Rezervni sklad	80.000	88.570
19 Nerazporejeni dohodki	81.985	13.370
SKUPAJ		
RAZPOREJEN! DOHODU!	9.888.000	9.888.000
Na podlagi četrtega odstavka 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 26. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE
1.	člen
V občini Ilirska Bistrica sc uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi in na način, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov.
'	2. člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov sc plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da sc od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom.
St. 21 — 29. decembra 1972
URADNE OBJAVE*
123
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga mora] ptačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plača] od materiata za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih dotoča zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje po-sebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, kije sestavni de! tega odloka.
5.	člen
Posebni občinski davek od plačil za storitve sc plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani družbenim in zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka in obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, sc odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primeijavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim sc davke od obrti odmcqa po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradne objave, št. 3/72), uporablja pa se od 1. januarja 1973.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-36/72-7/1
Ilirska Bistrica, 26. decembra 1972.	Predsednik
JOŽE GRILJ, 1. r.
TARIFA
POSEBNEGA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A. PROIZVODI
Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje poseben občinski prometni davek po stopnji 4 %.
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Davek po tej tarifni številki sc ne plačuje od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov ter drugih predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
3.	Davek po tej tarifni številki sc ne plačuje od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač:
1.	od naravnega vina
2.	od penečega vina
3.	od naravnega žganja in medice
dinarjev za liter
1.50
2.50 6,00
4.	od specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih ter desertnih pijač, če znaša
nabavna cena za liter nad 12 do 15 dinarjev	/	'	5,00
nad 15 dinarjev	7,50
5.	od likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša
nabavna cena za liter nad 17 do 23 dinarjev	16,00
nad 24 dinarjev	22,00
v % od vrednosti
6.	od piva	40 %
7.	od drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete
v točkah 1 do 6	50 %
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače, za 1., 2., 3., 4. in 5. točko te tarifne številke, je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku òd litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo, ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja, z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki sc zaračunavajo kupcu.
4.	Osebni občinski prometni davek s? ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač sc ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
6.	Planinskemu društvu sc obračunani prometni davek v Planinskem domu na Sviščakih in v planinski koči na Snežniku prepusti za razširitev planinske dejavnosti.
Tar. št. 3
Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač, sodavice in mineralne vode:
1.	od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač in sodavice po stopnji- 10%
Opomba:
1.	Davek po tej tar. št. sc ne plačuje od mineralne vode.
2.	Davčna osnova za proizvode iz te tar. št. je nabavna cena. Z nabavno ceno je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki sc zaračunavajo kupcu.
3.	Osvežilne peneče brezalkoholne pijače so proizvodi, narejeni iz raznih, v vodi ali mineralni vodi raztopljenih kombinacij saharoze, dekstroze, maceratov rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinske, limonske, jabolčne, mlečne in askorbinske), sadnih koncentratov (sirupov) in aromatiziranih sirupov, ki so jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodavice, ledu in kisa).
4.	Proizvajalne, trgovinske in druge organizacije združenega dela, ki na debelo prodajajo proizvode iz te tar. št., smejo prodajati te proizvode brez občinskega prometnega davka samo tistim samostojnim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico na vpogled po veljavnih predpisih izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti.
Ti prodajalci so dolžni za vsako tako prodajo izstaviti fakturo in kopije fakture pošiljati za promet v preteklem mesecu do 10. dne v mesecu občinski skupščini, ki je izdala samostojnemu gostincu dovoljenje, skupaj s seznamom faktur o prodanih proizvodih iz te tar. št., v katerih morajo biti navedeni osebno ime kupca - samostojnega gostinca, št. vsake fakture in vrednost proizvodov, prodanih po posamezni fakturi. Ta določba velja za individualne obrtnike - proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem.
124
"URADNE OBJAVE«
St. 21 — 29. decembra 1972
Tar. št. 4
Od alkohola (etanola) 1,00 din Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega aikohoia.
Tar. št. 5
Od knjig, brošur, časopisov in drugih pubiikacij, od katerih sc piačuje temeljni davek od prometa proizvodov: - 20 %
B. OBRTNE STORITVE Tar. št. 6
1.	Kovinske stroke:
1.	Popravljanje storjev in naprav, izdelkov precizne mehanike, motornih vozil, kovinskih izdelkov za široko potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev in drugih kovinskih predmetov, po stopnji — 10 %
* * ' * * . - *
H. Elektro stroka:
2.	Popravljanje električnih strojev in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav, električnih gospo^ dinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev, električnih in drugih telekomunikacijskih naprav ter ostale storitve te stroke, po stopnji - 10 %
HI. Ostale stroke:
3.	urarska, kamnoseška, kemično čiščenje oblek, fotografska, tapetniška, mizarska, frizerska, kovaška, po stopnji - 5 %
4.	vulkanizacijska, parketarska, teraserska, žaganje lesa, pleskarska, tesarska, steklarska, soboslikarska, polaganje podov, gradbene in montažne storitve, kijih opravljajo občani in zasebne pravne osebe, osebne in druge storitve, po stopnji - 10%.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki sc ne plačuje od plačil za storitve: krojaštvo, brivstvo, dimnikarstvo, krpanje perila, nogavic in vreč, kolarstvo in popravljanje dvokoles.
Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki gaje dal izvrševalec storitev, če je material posebej izkazan.
Tar. št. 7
Od vstopnic:
a)	od prodanih vstopnic za športne, telesno kulturne, umetniško zabavne in druge zabavne prireditve sc plača davek, po stopnji -10%
Opomba:
1.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tar. številki.
2.	Davek od vstopnic za prireditve iz točke a) te tar. št. je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
3.	Prometni davek po tej. tar. št. se ne plača za kulturno umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope) - prireditve, če se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno umetniške ali telesno vzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni svet občine.
Tar. št. 8
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, kijih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10%.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev kupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati po 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 9
Od reklam:
a)	za tobačne izdelke in alkoholne pijače — 20 %
b)	za ostale gospodarske reklame, razen za reklame po radiu, televiziji in informativnem tisku - 10 %
Opomba:
Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo.
Tar. št. 10
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili — 10 %
Opomba:
Davek po tej tarifni št. sc plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št. 11
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve 15 %.
Opomba:
Davčni zavezanec po tar. št. je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od združene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in plačati davek po tej tar. št.
Tar. št. 12
Za zakupnine in podzakupnine poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki sc uporabljajo za gospodarske dejavnosti 10 %.
Opomba:
Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobijo plačilo.
Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev.
Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost.	^
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 26. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31.
MARCA 1973
1.	člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1973, vendar najdalj do 31. marca 1973, se bodo proračunske potrebe in obveznosti občine Ilirska Bistrica in njenih organov financirale na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov, toda največ 25 % vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1972.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1973.
'3. člen
Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov lahko skupščina občine Ilirska Bistrica najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku iz sredstev lastnega rezervnega sklada.
4.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da v prvem trimesečju 1973 dovoljuje črpanje proračunske rezerve (nerazporejena sredstva).
gt. 21 — 29. decembra 1972
URADNE OBJAVE*
125
o	črpanju proračunske rezerve mora svet za finance naknadno poročati skupščini občine.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 010-35/72-4/10
Ilirska Bistrica, 26. decembra 1972	Predsednik
JOŽE GRILJ, 1. r.
Na podlagi 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 26. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DRUŽBENI
MATERIALNI POMOČI SOCIALNO OGROŽENIM OSEBAM
1.	člen
V	3. členu odloka o družbeni materialni pomoči socialno ogroženim občanom (Uradne objave, št. 13/71) se drugi odstavek spremeni in se glasi:
..Nezmožnost za delo sc dokazuje z zdravniškim izvidom. Pri osebah, starejših od 65 let, se sposobnost za delo ne ugotavlja.'*
2.	člen
V	prvem odstavku 5. člena se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: „kadar je družbena pomoč le dopolnilni vir preživljanja."
Drugi odstavek se črta.
3.	člen
Tretji odstavek 7. člena se črta.
4.	člen
Za 8. členom se doda nov 8. a in 8. b člen, ki se glasita:
8.	a člen
Kadar stalna družbena denarna pomoč predstavlja edini vir preživljanja, se njena višina določi vsako leto v višini najmanj polovice varstvene pokojnine.
Za vsakega podpirančevega družinskega člana, ki ni sposoben za pridobitno delo, sc prizna dodatek praviloma v višini polovice mesečnega zneska denarne pomoči iz prejšnjega odstavka.
8.	b člen
Invalidom in kronično bolnim osebam, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje in potrebujejo tujo pomoč in nego, se daje denarno pomoč v višini najmanj 75 % od dodatka za tujo pomoč in nego, ki se priznava delovnim invalidom po veljavnih predpisih."
5.	člen
Prva alinea 11. člena se spremeni in sc glasi:
„otroci, ki so pod posebnim družbenim varstvom."
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 554-1/72-3/3
Ilirska Bistrica, 26. decembra 1972	. Predsednik
JOŽE GRILJ,!, r.
Na podlagi 1. in 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah (Uradni list SRS. št. 16/67) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 26. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O SPLOŠNIH POGOJIH ZA UPORABO KANALIZACIJE IN OPRAVLJANJE KANALIZACIJSKIH STORITEV NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
Prvi odstavek 4. člena odloka o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in opravljanje kanalizacijskih storitev na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 17/68) se spremeni in se glasi:
„Za čiščenje, tekoče in investicijsko vzdrževanje ter razširjeno reprodukcijo plačujejo uporabniki javne kanalizacije kanalsko pristojbino (v nadaljnjem besedilu kanalščina)'"
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 010-38/68-4/1
Ilirska Bistrica, 26. decembra 1972	Predsednik
JOŽE GRILJ, 1. r.
OBčtNA tZOLA
Na podlagi 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O PODALJŠANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI IZOLA
1.	člen
Dokler ne bo skupščina občine Izola sprejela odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve se bo uporabljal odlok o občinskem prometnem davku v občini Izola (Uradne objave, št. 3/69, 24/69 in 5/71).
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St.: 421-24/72
Izola, 28. decembra 1972	Predsednik
JERNEJ HUMAR, l.r.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE IZOLA ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1973
1.	člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1973 se bodo proračunske potrebe občine Izola financirale na podlagi tromesečnega načrta dohodkov in izdatkov v mejah 25 % (petindvajset odstotkov) proračuna občine Izola za leto 1972.
2.	člen
Zneski dohodkov in izdatkov, pobranih oziroma porabljenih na podlagi tega odloka, bodo sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov proračuna občine Izola za leto 1973.
3.	člen
V	primeru nesorazmernega dotoka proračunskih sredstev lahko najame skupščina občine Izola posojilo za kritje izdatkov v višini sredstev svojega rezervnega sklada.
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da odloča o kratkoročni zadolžitvi proračuna, kadar med letom neenakomerno pritekajo dohodki.
4.	člen
V	času začasnega financiranja občinskih proračunskih potreb, dokler ne bo sprejet odlok o proračunu za leto 1973, odobrava posa-
126
"URADNE OBJAVE«
St. 21 — 29. decembra 1972
mezna izplačila iz proračunske rezerve, predvidene v prvem tromesečju 1973, svet za družbeni plan in finance.
5.	člen
Dokler ne bo skupščina določila novih virov dohodkov, ki bodo pripadali temeljni izobraževalni skupnosti v letu 1973, pripadajo tej skupnosti tudi v letu 1973 dohodki, ki so bili zanjo določeni z odlokom o določitvi virov dohodkov temeljni izobraževalni skupnosti občin Izola, Koper in Piran za leto 1972.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St.: 400-63/72
Izola, 19. decembra 1972	Predsednik
JERNEJ HUMAR, 1. r.
Na podlagi 28. člena temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46/64, 57/65 in 1/6) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O AMORTIZACIJI STVARI IN OPREME UPRAVNIH ORGANOV
OBČINE IZOLA
1.	člen
Za nadomeščanje vrednosti sredstev, pridobljenih pri opravljanju dejavnosti upravnih organov občine Izola se uvede amortizacija stvari in opreme.
2.	člen
Upravni organi obračunavajo amortizacijo po stopnjah, ki veljajo za amortizacijo osnovnih sredstev delovnih organizacij. Sredstva za amortizacijo se zagotovijo vsako leto v proračunu občine Izola.
3.	člen
Amortizacijska sredstva se vlagajo v sklad opreme, uporabljajo pa se po predpisih, ki veljajo za uporabo amortizacijskih sredstev delovnih organizacij.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 428-3/72
Izola, 28. decembra 1972	Predsednik
JERNEJ HUMAR, 1. r.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72 in 28/72) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI POMOŽNIH OBJEKTOV IN MERIL, PO KATERIH SE DOLOČI ZEMLJIŠČE, NAMENJENO ZA NORMALNO UPORABO ŽE ZGRAJENEGA OBJEKTA
1.	člen
Pomožni objekti po drugem odstavku 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72 in 28/72) na območju občine Izola so:
I.	Objekti, zgrajeni na zemljišču v uporabi organizacije združenega dela ali druge družbeno pravne osebe, ležeči izven zaključenega kom-
pleksa, oziroma rezervata, predvidenega po urbanističnem dokumentu za perspektivni razvoj organizacije združenega dela ali druge družbeno pravne osebe, če niso nujno potrebni za opravljanje dejavnosti, kije vpisana v register kot poslovni predmet organizacije.
II. Objekti, zgrajeni na zemljišču v državljanski lastnini izven zemljišča, določenega za normalno uporabo osnovnega stanovanjskega ali poslovnega objekta, in sicer:
a)	drvarnice,
b)	garaže,
c)	kokošnjaki ter zajčniki,	^	,
d)	čebelnjaki,
e)	kopalni bazeni,
f)	shrambe za vrtno orodje,
g)	kmetijski gospodarski objekti, ki se uporabljajo za druge namene in
h)	drugi podobni objekti.
2.	člen
Zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenih objektov v območjih, za katera so sprejeti zazidalni načrti se določi v skladu z načrtom parcelacije zemljišč, kije sestavni del zazidalnega načrta.
Če je zgrajen objekt v območju, za katerega ni izdelan in ni predvidena izdelava zazidalnega načrta, se določi zemljišče za normalno uporabo (funkcionalno zemljišče) že zgrajenega objekta po naslednjih merilih:
a)	velikost, višina in namen že zgrajenega objekta,
b)	velikost, višina in namen objektov na sosednjih zemljiščih,
c)	d goto ta zazidave,
d)	razgibanost terena,
e)	lastnosti (sestava) tal,
f)	eventualno potrebe po izgradnji dopolnilnih objektov,
g)	obstoječe in bodoče (predvideno) stanje komunalnih naprav,
h)	omejitve uporabe zemljišč po veljavnih (posebnih) predpisih,
i)	urbanistične in druge veljavne normative,
j)	nadaljnja (bodoča) urbanistična in prometna (komunalna) ureditev predela, v katerem se objekt nahaja, oziroma elementi iz sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in urbanističnega reda.
Po merilih iz prejšnjega odstavka izdela strokovna organizacija, pooblaščena za izdelovanje lokacijskih dokumentacij po določilih zakona o urbanističnem planiranju za lokacijo objektov v določenem območju, ustrezno dokumentacijo in jo predloži upravnemu organu skupščine občine Izola, pristojnemu za premoženjsko-pravne zadeve.
*
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 465-21/72
Izola, 28. decembra 1972	Predsednik
JERNEJ HUMAR,!, r.
Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in fianneiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE IZOLA
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi načelo vzajemnosti in solidarnosti, socialna varnost do uvajanja ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu občanom z nižjimi osebnimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam, ustanovi občina solidarnostni stanovanjski sklad.
Ime sklada je: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Izola (v nadaljnem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi.
St. 21 — 29. decembra 1972
-URADNE OBJAVE«
127
3.	č!cn
Sklad ima svoj statut.
Statut sklada podrobneje ureja zlasti naslednje:
—	določa delovno področje organov upravljanja in komisij,
—	določa način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada,
—	določa način sprejemanja letnega finančnega programa, zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada,
—	določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada,
—	ureja druga vprašanja, ki imajo pojem za poslovanje sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor sklada najpozneje dva meseca
po ustanovitvi, potrdi pa ga skupščina občine Izola.
4.	člen
Organ upravljanja sklada je UO sklada. Mandatna doba članov upravnega odbora je štiri leta.
5.	člen
Upravni odbor sklada šteje 17 članov.
V upravni odbor sklada imenujejo svoje člane:
1.	živilska industrija - Delamaris 2 člana
2.	kovinska industrija - Mehanotehnika 2 člana
3.	lesna industrija - Oprema 1 člana
4.	gradbeništvo - SGP Stavbenik, Ruda 1 člana
5.	trgovina in gostin. - Belvedere, Simonov zaliv, Vesna in ostala trg. p. 1 člana
6.	obrt — družb, sektor, Kroj, Steklo, Enotnost 1 člana
7.	obrt - zasebni sektor 1 člana
8.	ostalo - SKP. Stanovanjsko podj., Kmetijska zadruga, Studio, Polimer 1 člana
9.	skupščina občine Izola 1 člana
10.	obč. odbor ZZB NOV Izola 1 člana
11.	obč. odbor Društva upokojencev 1 člana
12.	družb, polit, organiz. in društva 1 člana
13.	krajevne skupnosti 1 člana
14.	zdravstvo - Bolnica, Zdravstveni dom 1 člana
15.	šolstvo - slovenske in italijanske šole 1 člana
Upravni odbor ima predsednika in namestnika predsednika sklada.
6.	člen
Upravni odbor sklada ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	sprejema statut in druge splošne akte sklada,
—	sprejema v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve srednjeročni program sklada,
—	sprejema finančni načrt sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada,
—	voli predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora sklada,
—	imenuje komisijo upravnega odbora sklada,
—	daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva,
—	določa poslovne stroške za poslovanje sklada,
—	sklepa o oročanju sredstev sklada pri poslovnih bankah in o drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj,
—	sklepa o vseh drugih zadevah iz pristojnosti sklada.
7.	člen
Sredstva sklada so:
—	obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posel^him odlokom,
—	neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV ter iz posojil odobrenih iz sredstev tega prispevka,
—	neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin,
—	namenska sredstva družbeno političnih skupnosti,
—	sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani,
—	krediti poslovnih bank na podlagi oročitev sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada,
-	drugi dohodki.
8.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo:
a)	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene kategorije občanov,
b)	za popravila obstoječih najemnih stanovanj,
c)	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice,
d)	za premiranje namenskega varčevanja za stanovanje,
e)	za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu,
f)	za kritje poslovnih stroškov.
9.	člen
Merila za uporabo sredstev iz točke c, in d, 8. člena predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojil v smislu točke a, in b, 8. člena predpiše sklad s splošnim aktom.
10.	člen
Obseg posamezne oblike družbene pomoči doldči sklad s srednjeročnim programom in vsakoletnim finančnim načrtom.
Finančni program sprejema upravni odbor sklada ža vsako poslovno leto, srednjeročni program pa v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini Izola. K finančnemu programu sklada in k srednjeročnemu programu daje soglasje občinska skupščina.
11.	člen
Zaključni račun in letno poročilo sklada sprejema upravni odbor sklada in ga predloži občinski skupščini v potrditev.
Zaključni račun in letno poročilo predloži upravni odbor sklada vsem, ki vplačujejo sredstva za družbeno pomoč v solidarnostni sklad, in rezultate poslovanja javno razglasi.
12.	člen
Za opravljanje strokovnih, finančnih in upravno administrativnih poslov ima sklad strokovno službo.
13.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada oziroma oseba, ki jo za to pooblasti upravni odbor.
14.	člen
Prvo sejo upravnega odbora sklada skliče predsednik občinske skupščine.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 022-25/72
Izola, 19. decembra 1972	Predsednik
JERNEJ HUMAR, 1. r.
Na podlagi 4., 35. in 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovne skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ, STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV V DRUŽBEN! LASTNIN!
128
URADNE OBJAVE*
Št. 21 — 29. decembra 1972
1.	člen
Ta odlok razmejuje vzdrževalna dela v stanovanjskih hišah, stanovanjih in poslovnih prostorih na investicijsko in tekoče vzdrževanje ter določa tehnične normative vzdrževanja.
2.	člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se štejejo celotne ali delne zamenjave konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na konstrukcijah, elementih in opremi, zlasti pa:
-	zamenjava ali obnova strešne kritine,
-	zamenjava, obnova ali rekonstrukcija strešne konstrukcije,
-	zamenjava ali obnova strelovodov, skupnih televizijskih in radijskih anten,
-	zamenjava ali obnova dimnikov in zračnikov,
-	zamenjava ali obnova mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov,
-	obnova fasad,
-	zamenjava ali obnova stopnišč, balkonov in ograj,
-	zamenjava ali obnova stropov, stropnih konstrukcij in podov,
-	obnova vertikalne in horizontalne izolacije,
-	obnova ponikovalnic in greznic,
-	zamenjava ali obnova hišne kanalizacije,
-	zamenjava ali obnova električne, vodovodne in plinske instalacije,
-	zamenjava ali obnova centralne, etažne in toplovodne instalacije ter opreme kotlovnice,
-	zamenjava ali obnova instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah,
-	zamenjava ali obnova drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k zgradbi,
-	zamenjava ali obnova osebnih in tovornih dvigal,
-	pleskanje kompletnih oken in vrat na fasadah, rolet, vetrnic, balkonskih, vrtnih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegobranov in strelovodov,
-	stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil ter priprave in izvajanje investicijskega vzdrževanja.
3.	člen
Poleg del iz 2. člena se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla njihova normalna doba trajanja in je v tem času ob normalni uporabi element ali oprema resnično dotrajana.
Normalno dobo trajanja elementov in opreme so (v oklepaju so navedena tekoča vzdrževalna dela, ki jih mora izvrševati uporabnik stanovanja na lastne stroške):
1: zidan štedilnik - 40 let
(čiščenje štedilnika, plošče in dimne cevi, popravilo in zamenjava šamotne obloge, pekačev, kotličkov za vodo, grelne plošče, šamotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vatic in posode za pepel)
2.	železni premični štedilnik - 10 let
(ista vzdrževalna dela kot pod tč. 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi)
3.	emajliran železni štedilnik - 20 let (ista vzdrževalna dela kot pod tč. 2)
4.	plinski štedilnik - 20 let
(redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestnih stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov in priključne cevi)
5.	električni štedilnik - 20 let
(redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in namestitev grelnih teles, stikal, kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla)
6.	lončena peč - 20 let (kurjenje z drvmi ali lignitom) s trikratno prezidavo
(čiščenje peči in vratič, popravilo, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov)
7.	železna pač - litoželezna - 20 let
(čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev šamotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel)
8.	železna peč - pločevinasta — 12 let (vzdrževanje enako kot pod tč 7)
9.	lutzova peč - 20 let (vzdrževanje enako kot pod tč. 7)
10.	termoakumulacijska električna peč - 20 let
(vzdrževanje in namestitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči)
11.	emajlirana peč na plinsko olje - 15 let
(čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov)
12.	trajnožareča peč na trdo gorivo - 20 let
(čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič dimnih cevi in gumbov)
13.	toplovodni pločevinasti radiator - 20 let
(vzdrževanje in popravila stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu ter pleskanje)
14.	toplovodni litoželezni radiator - 40 let
(vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje)
15.	plinski radiator - 35 let
(čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vleke dimnika in nadomestitev metuljkastega gorilca ter pleskanje)
16.	infra peč - 10 let
(vzdrževanje in nadomestitev stikala, špirale ter potezne vrvice)
17.	peč v kopalnici na trdo gorivo - 15 let (kurjenje z drvmi ali lignitom)
(čiščenje, popravilo obloge, dimne cevi, vrat, posode za pepel, spajkanjc kotlička, nadomestitev armature)
18.	WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana - 30 let
(redno čiščenje, popravilo in nadomestitev sedežne deske in gumb manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za toaletni papir)
19.	umivalnik iz porcelana - 30 let
(redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižice)
20.	WC rezervoar - emajliran - 20 let
(popravilo in nadomestitev tesnil plavača, potezne vrvice in odsesača)
21.	WC rezervoar - plastični - 25 let
(popravila in nadomestitev tesnil plavača, potezne vrvice in odsesača)
22.	pločevinasto pomivalno korito - emajlirano - 15 let (čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev)
23.	litoželezno pomivalno korito - emajlirano - 30 let (vzdrževanje enako kot pod tč. 19)
24.	pomivalno korito iz nerjaveče pločevine - 40 let (vzdrževanje enako kot pod tč. 19)
25.	plinski bojler - 20 let	i
(redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki 2 leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca)
26.	električni bojler - 20 let
(redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki 2 leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči in termometra)
27.	pločevinasta kopalna kad - emajlirana - 30 let
(čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona tesnil in zamaška z verižico)
28.	litoželezna kopalna kad - emajlirana - 50 let
(čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico)
29.	vgrajeno kuhinjsko pohištvo
a)	mehki les - 35 let
b)	trdi les - 45 let
(redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem oziroma lakiranjem in nadomestitev okovja)
30.	vgrajeno sobno pohištvo
a)	mehki les - 40 let
b)	trdi les - 50 let (vzdrževanje enako kot pod tč. 29)
31.	navaden le$en in ladijski pod — položen na izolirano podlago -25 let
(redno vzdrževanje in manjša popravila)
29. decembra 1972
URADNE OBJAVE*
32.	lamelni parket (jesen, bukev, hrast) - 30 let
(redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila)
33.	bukov in jesenov parket - 50 let
(redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem in manjša popravila)
34.	hrastov parket - 80 let vzdrževanje isto kot pod tč. 33)
35.	tlaki iz umetnih mas - 20 let
a)	guma, linolej, podolit, likolit - 20 let
b)	topli podi, vinaz - 10 let
(redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem z dovoljenimi loščili)
36.	ksilolit tlak - 25 let
(redno vzdrževanje z loščenjem)
37.	teraco in venecijanski tlak - 80 let (redno vzdrževanje - pranje in mazanje)
38.	betonski tlak - 40 let
(rednp vzdrževanje - čiščenje in pranje)
39.	tlak iz keramičnih ploščic - 40 let
(redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih ter poškodovanih ploščic)
40.	tlak iz marmotja - 100 let
(redno vzdrževanje - čiščenje in pranje)
41.	lesene rolete (esslinger) - 20 let
(redno vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja)
42.	lesena polkna polna in na lopatice - 30 let
(redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja)
43.	pločevinaste aii plastične žaluzije - 40 let
(redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev okovja ter pleskanja)
44.	platnene zavese s samonavijalci - 10 let (vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata)
45.	lesena notranja vrata - 50 let
(redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje)
46.	leseni okviri notranjih vrat - 50 let (redno vzdrževanje in pleskanje)
47.	lesena okenska krila in okviri ter vrata na fasadi - 40 let (redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov in ostalega okovja)
48.	lesena notranja okna - 50 let
(redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov in ostalega okovja ter pleskanja)
49.	kovinska krila in okviri na fasadi ter ograje - 80 let
(redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv. profilov in ostalega okovja)
50.	keramična zidna obloga - 50 let
(redno vzdrževanje s čiščenjem, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje)
51.	električna instalacija
a)	nadomctna - 20 let
b)	podometna - 50 let
(redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stika!, vtičnih doz, svetlobnih teles, zvoncev, armatur, grl in žarnic)
5^. domofonska insta!acija, električna ključavnica in televizijska antena - 20 let
(redno vzdrževanje in nadomestitev tipal, slušalk, mikrotonov, vtičnic in priključnih vrvic v stanovanju)
53. mešalne baterije in vodovodne pipe - 8 let
(redno vzdrževanje, zamenjava tesnil in tekoča popravila).
4.	člen
Ce sc posamezni elementi zgradbe in opreme ob normalni uporabi postali neuporabni, sme imetnik stanovanjske pravice, po preteku dobe trajanja, zahtevati od stanovanjskega podjetja nadomestitev oziroma zamenjavo.
5.	člen
Zamenjava oziroma nadomestitev elementov in opreme se izvaja po nujnosti del in prioriteti, ki je določena z letnim programom investicijskega vzdrževanja.
6.	člen
Imetnik stanovanjske pravice ni upravičen zahtevati drugačne opreme od tiste, ki je iztrošena, razen v primerih, ko ne presega običajnega standarda in da bistveno ne vpliva na spremembo vrednosti stanovanja.
Cc imetnik stanovanjske pravice vztraja na zamenjavi iztrošenih elementov oziroma opreme z izdelki boljšega standarda, se to lahko izvrši samo pod pogojem, da krije razliko v vrednosti med dosedaj standardno vgrajeno in boljšo opremo.
7.	člen
Stanovanjsko podjetje lahko odredi tuQi popravilo iztrošenega elementa ali opreme po poteku dobe trajanja, če je tako popravilo upravičeno. Popravilo elementa ali opreme je ekonomsko upravičeno tedaj, če je s tem zagotovljena podaljšana življenjska doba vsaj za 1/4 predvidene dobe trajanja: vrednost popravila ne sme presegati 1/3 osnovne vrednosti elementa.
8.	člen
Stroški zaradi poškodbe elementa in opreme v stanovanju in poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov gredo v njihovo breme.
V	breme stanovalcev ali najemnikov gredo tudi stroški, ki nastajajo zaradi nepravilne uporabe posameznih elementov in opreme v stanovanju oziroma poslovnem prostoru.
Stanovanjsko podjetje lahko v okviru razpoložljivih sredstev zamenja ali obnovi posamezne elemente in opremo v stanovanju pred potekom normalne dobe trajanja, če je potreba po zamenjavi nastopila po višji sili. Za višjo silo se šteje tudi stanje, ko na tržišču ni več mogoče dobiti nadomestnih delov za popravilo elementa.
V	primeru dejanske dotrajanosti elementa, ki ni posledica višje sile ali nepravilne uporabe, stanovanjsko podjetje ta element zamenja. Stanovalec nosi v celoti morebitno razliko v vrednosti med standardno in luksuzno izvedbo elementa, če jo je sam zahteval.
9.	člen
V	primeru, ko vlagatelj vloži v sklad stanovanjskih hiš Stanovanjskega podjetja Izola stanovanjske hiše z nekvalitetno vgrajeno opremo in do dneva vložitve ni izkoristil svojih pravic iz garancije, sc to zapisniško ugotovi. Dodatne stroške glede nadomestitve iztrošenih elementov, do katerih je prišlo kljub pravilni uporabi, nosi vlagatelj, razen če v pogodbi o vložitvi v sklad stanovanjskih hiš ni drugače določeno.
10.	člen
Imetnik stanovanjske pravice ne sme samovoljno in brez pristanka stanovanjskega podjetja zamenjati elemente ali opreme, oziroma predelati stanovanja, za vsako spremembo,mora predhodno pridobiti pismeno soglasje.
Stanovanjsko podjetje Izola odloči o zahtevku na podlagi predloga imetnika stanovanjske pravice in izvršenega ogleda.
11.	člen
Nosilec stanovanjske pravice, ki je zamenjal posamezne elemente ali opremo pred potekom dobe trajanja, je dolžan ob izselitvi iz stanovanja vzpostaviti prejšnje stanje ali pustiti v stanovanju elemente, katere je vgradi! na lastne stroške. Glede odškodnine oziroma razlike vrednosti se s stanovanjskim podjetjem sklene poseben dogovor.
Zamenjava elementov oziroma opreme, ki jo opravi imetnik stanovanjske pravice, mora biti izvedena strokovno pravilno in po navodilih ter pogojih tehnične službe stanovanjskega podjetja. V nasprotnem primeru imetnik stanovanjske pravice odgovarja za eventualno škodo.
12.	člen
Ce je prejšnji stanovalec vloži! določena sredstva za izboljšanje stanovanja in s tem dvignil njegov standard, se lahko sporazume s prevzemnikom stanovanja, da mu !e-ta stroške povrne. Ce prevzemnik stanovanja odkloni povrnitev izkazanih stroškov, lahko povrne stroške stanovanjsko podjetje, če se nanašajo na dela, ki imajo za posledico novo vrednotenje stanovanja po veljavnem priročniku o točkovanju.
130
-URADNE OBJAVE«
Št. — 29. decembra 1972
13.	člen
Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov sc po določilih tega člena štejejo popravila stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter stroški v zvezi z normalno uporabo stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov.
A)	Stanarina in najemnina ne obsegata stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov. Te stroške plača nosilec stanovanjske pravice oziroma najemnik neposredno, in sicer:
-	pleskanje in popravilo notranjih oken in vrat, ki niso na fasadnih zidovih ali stopniščih;	^
-	beljenje in slikanje stanovanja, zamenjava tapet ter oljni oplesk sten;
-	pleskanje in popravilo vgrajene opreme ter nadomestitev okolja;
-	čiščenje, vzdrževanje peči in štedilnikov ter lončenih peči;
-	popravilo iztočnih pip in mešalnih baterij;
-	čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi, bidejev in umivalnikov;
-	nadomestitev stekel na oknih in vratih;
-	pregled in čiščenje posameznih bojleijev;
-	vsa popravila, ki so navedena pri posameznih elementih v 3. členu;
-	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali poškodb s strani uporabnika.
Imetniki stanovanjske pravice in najemniki so dolžni poleg plačila stanarine oziroma najemnine in stroškov tekočega vzdrževanja, ki gredo v breme uporabnika in niso vračunana v stanarini, plačati še:
-	porabo vode, elektrike, plina, stroškov odvoza smeti, uporabo kanalizacije v stanovanjskih in poslovnih prostorih ter čiščenje skupnih prostorov in okolice hiše vključno z bruto osebnimi dohodki čistilke;
-	stroške za centralno ogrevanje vključno z bruto osebnimi dohodki kurjača;
-	stroške etažne kurjave in drugih načinov ogrevanja stanovanj oziroma poslovnih prostorov.
B)	Tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb bremeni sredstva hiše, in sicer:
-	vzdrževanje dostopnih poti, zelenih površin in parkirnih prostorov na funkcionalnem zemljišču zgradbe;
-	popravila in zamenjava manjših dotrajanih delov instalacij, opreme in elementov v skupnih prostorih;
-	manjša popravila v kotlarni centralnega ogrevanja;
-	delna zamenjava strešne kritine;
-	manjša popravila ravnih streh, balkonov in teras;
-	čiščenje in manjša popravila kleparskih zaščitnih del žlebov in peskolovcev;
-	popravilo strelovoda in preizkus prevodnosti;
-	popravilo vodovodnih cevi in kanalizacije,, plinske in električne instalacije;
-	popravilo in zamenjava dimnih vratič in dimniških kap;
-	čiščenje in popravila bojlerjev centralne kurjave;
-	stroški servisov za osebna in tovorna dvigala ter centralno kurjavo;
-	popravilo ometa v skupnih prostorih;
-	manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih;
-	manjša popravila tlakov v skupnih prostorih;
-	slikanje in pleskanje v skupnih prostorih ter stopniščne ograje:
-	pleskanje instalacije v skupnih prostorih zgradbe;
/ - vzdrževanje skupnih televizijskih naprav;
-	vzdrževanje svetlobnih jaškov in zaščitnih mrež;
-	čiščenje hišne kanalizacije in priključkov na zgradbo;
-	beljenje nadomestnih stanovanj, v katerih so uporabniki manj kot eno leto;
-	stroški čiščenja snega s streh, strešnih vencev ter vseh hodnikov
pred zgradbo;	*
-	čiščenje greznic, ponikovalnic, smetiščnih jam in jaškov;
-	stroški za požarnovarnostne naprave in opremo civilne zaščite;
-	stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil, priprave in izvajanje tekočega vzdrževanja.
Stroški nabave zastav in drogov za zastave, oglasnih desk, okvirov za hišni red, in seznam stanovalcev, predpražnikov, veder za vodo,
lopat za sneg in drugega orodja, naprave za kolesa izven hiše, lestve, brane za zapiranje vrat, ključavnice in ključev (prva nabava) ter najnujnejša oprema prostorov, v katerih posluje hišni svet, gredo v breme sredstev tekočega vzdrževanja hiše.
14.	člen
Višino sredstev za kritje stroškov vzdrževanja stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki so v družbenem upravljanju in so našteti v točki B) 13. člena, določi s posebnim sklepom skupščina občine Izole na predlog Stanovanjskega podjetja Izola.
Del najemnine poslovnih prostorov, ki se nameni za tekoče vzdrževanje skupnih delov hiš, se določi s posebnim aktom stanovanjskega podjetja, pri čemer za to namenjen znesek na kvadratni meter površine ne more biti manjši od zneska dela stanarin iz prejšnjega odstavka.
S sredstvi iz prvega in drugega odstavka tega člena razpolaga organ upravljanja hiše, ki pooblasti svojega predstavnika za podpisovanje naročilnic in potrjevanje izvršenih del.
15.	člen
Stanovanjsko podjetje izvaja dela na vzdrževanju in sanacijah stanovanjskih ter poslovnih zgradb v skladu s sprejetim programom v okviru sredstev, ki jih ima na razpolago.
16.	člen
Etažni lastniki v zgradbah z mešano lastnino, ki so v upravljanju stanovanjskega podjetja, so dolžni prispevati sorazmeran del dejanskih stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje v smislu določi!
16.	in 17. člena zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ št. 43/65 in 57/65).
Medsebojne pravice in dolžnosti po prejšnjem odstavku se uredijo s posebno pogodbo med stanovanjskim podjetjem in etažnim lastnikom.
17.	člen
Povprečna doba trajanja posameznih elementov in opreme v skup-
nih prostorih (ne stanovanjih) je naslednja:
1.	lesena vrata iz mehkega lesa	35	let
2.	lesena vrata iz trdega lesa	40	let
3.	aluminijasta okna in vrata	60	let
4.	leseni okenski in vratni okviri	30	let
5.	lesena okenska krila	25	let
6.	navaden lesen in ladijski pod	15	let
7.	lamelni parket	18	let
8.	bukov parket	40	let
9.	hrastov parket	60	let
10.	podi iz umetnih mas	15	let
11.	teraco tlaki	35	let
12.	betonski tlaki	25	let
13.	tlaki iz keramičnih ploščic	35	let
14.	keramične obloge sten	35 let
15.	pralni stroji in centrifuge	10	let
16.	električni bojhnji	15	tet
17.	brzoparilniki	giet
18.	električne instalacije - podometne	40	let
19.	instalacije strelovoda	40	let
20.	demofonske instalacije ,	20 let
21.	instalacije centralnega toplovodnega gretja	50	let
22.	instalacija vodovoda	60	let
23.	instalacija kanalizacije (lito železo)	60	let
24.	instalacije kanalizacije (betonske cevi)	40	let
25.	instalacije kanalizacije (salonitne cevi)	30	let
26.	instalacije plina	4Q
27.	kontrolna naprava za centralno ogrevanje	20	let
28.	hidrofori	29	let
29.	centralni bojletji za pripravo tople vode	20	let
30.	kleparski izdelki	20	let
31.	ključavničarski izdelki	40	]ct
32.	instalacije skupinske televizijske in UKV antene	20	let
33.	strešna lesena konstrukcija	70	^t
34.	stropna lesena konstrukcija	60	let
§t. 21 — 29. decembra 1972
-URADNE OBJAVE*
131
60 let 40!et 40 let 100 let
35.	lesene stene
36.	strešna kritina iz trdega materiala
37.	osebna dvigala
38.	masivni deli konstrukcije
39.	opečni dimniki nad streho - po strokovni oceni
40.	fasadni ometi iz plemenite malte - po strokovni oceni
41.	fasadni ometi iz hirofa malte - po strokovni oceni
42.	izolacija ravnih streh - po strokovni oceni
Oceno iz 39. do 42. točke prejšnjega odstavka opravi komisija, ki jo sestavljajo zastopnik vlagatelja, stanovanjskega podjetja in hišnega sveta. Po potrebi lahko sodeluje pri delu komisije tudi izvedenec.
18.	člen
Povprečna doba trajanja elementov, opreme in vzdrževalnih del v stanovanjih in skupnih prostorih, katerih obnova se financira iz sredstev stanarin oziroma iz sredstev stanarin nosilcev stanovanjske pravice ( odvisno od tega, če gre za obnovo elementa ali opreme, kije v stanovanjih ali v skupnem prostoru hiše), je naslednja:
1.	beljenje in slikanje
a)	v objektih s centralno kurjavo
-	stanovanja	2 do 3 leta
-	skupni prostori	3 do 4 leta
b)	v objektih brez centralne kurjave
-	stanovanja	3 do 4 leta
-	skupni prostori	4	do 5 let
2.	oplesk zidov	5	let
3.	pleskanje lesenih delov vgrajene opreme	6	let
4.	pleskanje notranjih oken in vrat	10	let
5.	pleskanje notranjih ključavničarskih izdelkov	3	do 5 let
6.	čiščenje in pregled električnih bojlerjev	2	leti
7.	pregled in čiščenje plinskih bojlerjev	6	mesecev
8.	pregled plinskih štedilnikov	1	leto
9.	pregled plinskih radiatotjev	1	leto
10.	popravila železnih štedilnikov in peči	2	leti
11.	pregled in popravilo domofonov in električnih
ključavnic	6	mesecev
12.	nadomestitev medokenskih platnenih zaves	10	let
Gornji normativi niso obvezni, če se pokaže, da za to ni objektivne potrebe.
19.	člen
Prevzem in oddaja stanovanja v uporabo ter njegovo stanje se izvrši komisijsko z zapisnikom. Zapisnik potrdijo s podpisi predstavniki stanovanjskega podjetja, hišnega sveta, dotedanji in novi imetnik stanovanjske pravice ter vlagatelj.
Namen zapisnika je, da sc ob primopredaji ugotovi, v kakšnem stanju je stanovanje in kakšna je stopnja njegove obrabljenosti. Morebitno odškodnino za predčasno obrabo elementov in opreme je dolžan poravnati dotedanji uporabnik, pri čemer sc stopnja obrabljenosti ugotavlja v skladu z normativi tega odloka.
(e je potrebno, mora dotedanji stanovalec ob izselitvi preslikati stanovanjc, očistiti tlake, parket, prepleskati vgrajeno opremo in mizarske izdelke, kakor tudi očistiti ostale pomožne in stranske prostore.
Obveznosti iz naslova stanovanja so prevzete, ko je stanovanje predano, oziroma od dneva, ko postane stanovalec imetnik stanovanjske pravice.
20.	člen
Če imetnik stanovanjske pravice po uveljavitvi tega odloka zamenja, modernizira ali predela elemente in opremo v stanovanju brez dovoljenja in vednosti stanovanjskega podjetja, se mu ne prizna pravica do povračila vloženih sredstev ali ustrezna korekcija višine stanarine oziroma najemnine.
21.	člen
Spor med stanovalci ali hišnimi sveti in stanovanjskimi podjetji glede pravic in dolžnosti, določenih po tem odloku, rešuje stanovanjska arbitraža. Stranka, ki sc z odločitvijo arbitaže ne strinja, lahko uveljavlja svoje pravice pri sodišču splošne pristojnosti.
22.	člen
Ta odlok velja smiselno tudi za vzdrževanje poslovnih prostorov, ki jih upravlja Stanovanjsko podjetje Izola.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje in upravljanje (Uradni glasnik št. 23/65 in 21/66).
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od !. januarja 1973.
Št.: 36-314/72	\
Izola, 28. decembra 1972	Predsednik:
JERNEJ HUMAR 1. r.
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), H. točke odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30/72) in 102. člena statuta občine Izole je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
/
SKLEP
O SPREMEMB! SKLEPA O SOGLASJU K NAJV1ŠJ! CENI ZA PORABLJENO VODO IZ RIŽANSKEGA VODOVODA
1.	člen
V 1. členu sklepa o soglasju k najvišji ceni za porabljeno vodo iz Rižanskega vodovoda (Uradne objave, št. 18/72) se zaporedna številka 5 točke A spremeni in se glasi:
„5. za centralne mlekarne in pekarne, hlajenje rib in predelavo rib/*
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 352-86/72
Izola, 28. decembra 1972	Predsednik:
JERNEJ HUMAR, 1. r.
OBčtNA KOPER
' ' <
Na podlagi zadnjega odstavka 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O POOBLASTITVI SVETA ZA GOSPODARSTVO SKUPŠČINE OBČINE KOPER ZA PREDPISOVANJE UKREPOV PO ZAKONU O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ DRUŽBENE KONTROLE CEN V SR SLOVENIJI
*
1.	člen
Pooblasti se svet za gospodarstvo skupščine občine Koper, da predpisuje ukrepe neposredne družbene kontrole cen na območju občine Koper v skladu z določili 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 32-287/72).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 38-33/72
Koper, 19. decembra 1972	Predsednik:
MIRO KOCJAN, 1. r.
132
-URADNE OBJAVE«
gt. 21 — 29. decembra 1972
Na podlagi 5. točke odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za dograditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 15/69), 4. člena statuta sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, ki stalno prebivajo na območju občine Koper (Uradne objave, št. 21/69) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O MERILIH ZA UPORABO SREDSTEV SKLADA ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH ZADEV BORCEV NOV, KI STALNO PREBIVAJO NA OBMOČJU OBČINE KOPER
1.	člen
Zadnji odstavek 16. člena odloka o merilih za uporabo sredstev sklada za reševanje stanovanjskih zadev borcev NOV, ki stalno prebivajo na območju občine Koper (Uradne objave, št. 12/69 in 21/69) se spremeni in se glasi:
„Rok vračila je do 15 let z 2 % obrestno mero.**
2.	člen
17.	člen se spremeni in se glasi:
„Za dograditev in novogradnjo se upravičencem lahko dodeli kredit največ do višine 100.000 dinarjev.
Najvišji znesek kredita iz prejšnjega odstavka se lahko dodeli izjemoma upravičencem z nižjimi dohodki, upravičencem, ki so brez stanovanja ali v podnajemniškem razmeiju; pogoj pa je, da potrebujejo kredit za dograditev ali novogradnjo primernega stanovanja po kriterijih iz tega odloka.
Za nakup stanovanja se lahko dodeli kredit v višini največ do kupne cene stanovanja: pri tem se upošteva število družinskih članov in socialne razmere v družini ter da je upravičenec v prednostni skupini za dodelitev novega stanovanja.
Rok vračila kreditov je 25 let z 2 % obrestno mero/*
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 06-137/72
Koper, 19. decembra 1972	Predsednik
MIRO KOCJAN, 1. r.
Na podlagi družbenega dogovora o izhodiščih za politiko in financiranje družbenih denarnih pomoči ter 30. in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O DRUŽBENI POMOČI OBČANOM
I.	Splošne določbe
1.	člen
Občanom, ki so zaradi mladoletnosti, invalidnosti, bolezni, onemoglosti ali drugih vzrokov potrebni družbene pomoči, zagotavlja skupščina občine Koper pomoč in zdravstveno varstvo, če jim to drugače ni zagotovljeno.
Občinska skupščina zagotavlja sredstva za izvajanje tega odloka v svojem proračunu in jih vsako leto valorizira skladno z družbenim dogovorom o izhodiščih za politiko in financiranje družbenih denarnih pomoči (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor).
2.	člen
Pravico do družbene pomoči imajo občani s stalnim bivališčem na območju občine Koper pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom.
Izjemoma se lahko dodeli enkratna družbena pomoč tudi občanu druge občine, ki ostane brez sredstev za preživljanje in za vrnitev v kraj bivanja.
3.	člen '
Vrste in oblike družbene pomoči po tem odloku so:
1.	denarna pomoč,
2.	plačilo rejnine,
3.	plačilo oskrbnine v socialnih zavodih,
4.	plačilo prehrane in stroškov podaljšanega bivanja v šoli za otroke osnovnih šol,
5.	,plačilo stroškov letovanja in klimatskega zdravljenja otrok,
6.	plačilo stroškov zdravljenja, zdravstvenih storitev, zdravil in ortopedskih pripomočkov,
7.	plačilo strežbe in nege ostarelih bolnikov na domu.
4.	člen
Pravico do družbene pomoči po tem odloku imajo občani, ki so iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 1. člena, nesposobni za pridobitno delo, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje in nimajo nikogar. ki bi jih bi! po zakonu ali pogodbi dolžan preživljati in če jim ni rrogoče pomagati na drug način.
Pravico do začasne ali enkratne družbene pomoči imajo občani, ki začasno zaidejo v težak socialni položaj.
II. Denarna pomoč
5.	člen
Denarna pomoč sc dodeljuje občanom v primerih, če njihovega socialnega problema ni mogoče rešiti z drugimi ukrepi. .
Denarna pomoč je lahko stalna, začasna ali enkratna in se nakazuje upravičencu ali njegovemu zakonitemu zastopniku v začetku vsakega meseca za mesec naprej.
(e je dokazano ali obstaja upravičen dvom, da prejeta denarna pomoč ne bo namensko uporabljena, se lahko določi, da se pomoč dodeli v naravi.
6.	člen
Pravico do stalne denarne pomoči imajo socialno in ekonomsko ogroženi občani, ki so trajno nesposobni za delo zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti in sc zaradi tega ne morejo zaposliti in preživljati z lastnim delom ter ni pričakovati, da se bo njihov socialni položaj bistveno izboljšal.
Nesposobnost za delo se dokazuje s potrdilom, ki ga izda zdravnik splošne prakse. Po potrebi so lahko zahteva tudi izvid ustreznega specialista ali pregled pri invalidski komisiji.
* Zdravniško potrdilo o delovni nesposobnosti so dolžni predložiti vsi prosilci družbene pomoči razen tistih, ki še niso stari 15 let in tistih, ki so starejši od 65 let.
Skrbstveni organ lahko zahteva ponovni zdravniški pregled upravičenca.
7.	člen
Višina stalne denarne pomoči se določi na podlagi ugotovljene stopnje socialne in ekonomske ogroženosti, zdravstvenega stanja, stopnje nezmožnosti za delo in drugih razmer upravičenca.
Upravičencem, ki jim je denarna pomoč edini vir za preživljanje, pripada pomoč v višini najmanj polovice varstvene pokojnine, ki je vsako leeto določena s predpisi o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.
8.	člen
Kadar se denarna pomoč daje družini (na primer ostarelima zakoncema), sc za vsakega nadaljnjega člana družine, kije odvisen od te pomoči, prizna dodatek v višini polovice mesečnega zneska denarne pomoči iz 7. člena.
Ce upravičenec preživlja otroke, se mu poleg dodatka iz prejšnjega odstavka prizmi še dodatek za otroke v okviru sredstev, ki jih za socialno ogrožene otroke dodeljuje občini republiška skupnost otro- -škega varstva.
Invalidnim in kronično težko bolnim občanom, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje in ki potrebujejo tujo denarno pomoč in nego, sc določi še dodatek najmanj v višini 75 % dodatka za tujo pomoč in nego, ki sc priznava delovnim invalidom.
Potrebo po dodatku za tujo pomoč ugotavlja občinski upravni organ, ki je pristojen za skrbstvene zadeve. V dvomljivih primerih lahko zahteva mnenje invalidske komisije.
§t. 21 — 29. decembra 1972
URADNE OBJAVE*
133
9.	člen
Svet za zdravstvo in sociaino varstvo občinske skupščine dotoči vsako teto v sktadu z gibanjem živtjenjskih stroškov najvišji znesek denarne pomoči, ki se jo iahko prizna upravičencem, ki jim je ta pomoč dopolnilni vir preživljanja.
10.	člen
Lastnikom kmetijskih zemljišč, ki jih iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 6. člena, ne morejo obdelovati in lastnikom drugih nepremičnin se odobri denarna pomoč ali druga družbena pomoč pod pogojem, da dovolijo zemljiško-knjižno zavarovanje v korist občine Koper do višine izplačanih zneskov družbene pomoči.
(e prosilec ne privoli v zemljiško-knjižno zavarovanje, se mu prizna pomoč v znesku, ki omogoča najosnovnejše preživljanje in pridrži pravica do naplačila izplačane pomoči iz zapuščine upravičenca.
V primerih, da kmetijsko zemljišče obdelujejo družinski člani, ki živijo skupaj s prosilcem in se preživljajo z dohodkom od kmetijstva, ekonomske in socialne razmere pa narekujejo, daje družini potrebna dodatna pomoč, se izjemoma dodeli lastniku kmetijskega zemljišča družbena pomoč brez obveznosti vračila oziroma zemljiško knjižnega . zavarovanja v korist občine.
11.	člen
Stalna denarna pomoč pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do denarne pomoči pa preneha s prvim dnem naslednjega meseca po prenehanju okoliščin, zaradi katerih je bila pomoč dodeljena, ali po smrti upravičenca.
12.	člen
Upravičenci stalnih družbenih denarnih pomoči se zdravstveno zavarujejo pri skupnosti zdravstvenega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo drugače ni zagotovljeno.
Isto velja za občane, ki so v domovih onemoglih in za otroke v rejništvu.
Prispevek za zdravstveno zavarovanje se plačuje iz sredstev občinskega proračuna.	'
13.	člen
Občanom, ki zaradi bolezni, začasne brezposelnosti ali drugih razlogov zaidejo v socialne težave in se pričakuje, da bodo te v določenem času odpravljene, se dodeli začasna denarna pomoč.
Začasna denarna pomoč se izplačuje, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bila pomoč dodeljena, toda največ šest mesecev. V upravičenih primerih se ta rok lahko podaljša še za šest mesecev. Če tudi v tem času niso odpravljeni razlogi, zaradi katerih je bila dodeljena začasna denarna pomoč in če so izpolnjeni Še drugi pogoji tega odloka, se upravičencu prizna stalna denarna pomoč.
14.	člen
Občanom, ki so zaradi smrti svojcev, bolezni, elementarnih nesreč ali drugih razlogov v trenutni socialni stiski, se dodeli enkratna denarna pomoč.
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi upravičencem stalne denarne pomoči in družinam z nizkimi družinskimi dohodki za nabavo šolskih potrebščin, ozimnice in kurjave.
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi osebam, ki se trenutno nahajajo na območju občine in so v takem socialnem in ekonomskem stanju, da jim je potrebna enkratna pomoč.
Denarno pomoč iz prejšnjega odstavka se praviloma dodeli otrokom, mladoletnim osebam, materam z otroki, starim in invalidnim osebam in znaša največ toliko, kolikor je potrebno za prehrano in prevozne stroške za vrnitev v kraj bivanja.
15.	člen
Znesek dodeljene denarne pomoči iz tretjega odstavka 14. člena se izterja od občine, kjer ima upravičenec stalno prebivališče.
16.	člen
Upravičenci, ki prejemajo denarno pomoč, so dolžni sporočiti skrbstvenemu organu vsako spremembo svojega socialnega in eko-nomskega stanja, (e naknadno pridobijo druge dohodke, so za čas, ko so poleg teh dohodkov prejemali družbeno pomoč, dolžni prejeti znesek pomoči vrniti občini.
1!!. Posebno varstvo otrok in odraslih
17.	člen
Za mladoletnike, ki so z odločbo skrbstvenega organa, po sklepu sodišča ali sporazumno s starši oddani v zavod ali v rejništvo, se v celoti ali delno plačuje oskrbnina oziroma rejnina.
18.	člen
Za nepreskrbljene starejše občane in osebe, ki so zaradi zdravstvenega stanja in socialne ogroženosti oddani v socialne zavode ali v oskrbo tujim družinam, se delno ali v celoti plačuje oskrbnina oziroma rejnina.
Nepreskrbljenim občanom, ki jim zdravnik predpiše nego na domu, se predpisana nega zagotovi v celoti ali delno v breme sredstev za socialno varstvo.
19.	člen
Predšolskim in šolskim otrokom, ki imajo podaljšano bivanje v šoli, se zagotavlja delno ali celotno kritje oskrbnih stroškov v vzgojno varstvenih zavodih ali šolah (varstvo, prehrana), če tisti, ki so po zakonu dolžni skrbeti zanje nimajo zadostnih sredstev za kritje teh izdatkov.
.	20. člen
Šolskim otrokom se zagotavlja letovanje in klimatsko zdravljenje s celotnim ali delnim kritjem stroškov glede na ekonomske zmogljivosti staršev.
21.	člen
Višino pomoči, ki se po določbah tega odloka plačuje socialno ogroženim za varstvo v zavodih, rejniško varstvo, stroške predšolskega in šolskega varstva ter letovanja in klimatskega zdravljenja, predpiše svet za zdravstvo in socialno varstvo. V ta namen določi svet kot merilo za dodelitev pomoči višino dohodka na družinskega člana, ki jo vsako leto prilagaja gibanju življenjskih stroškov.
Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka sklene skrbstveni organ z upravičencem sporazum o višini stroškov, ki jih krije sam in izda odločbo o tistem delu stroškov, ki se krijejo iz proračuna.
V primeru, da se sporazum ne doseže, se upravičencu nudi pomoč oziroma plačilo stroškov posebnega varstva, dolžni znesek staršev oziroma zakonitih zastopnikov pa izterja v postopku pred pristojnim sodiščem.
IV.	Stroški zdravstvenih storitev, zdravljenje ortopedskih
pripomočkov in plačila zdravi! občanom, ki nimajo zdravstvenega varstva
22.	člen
Občanom ki niso zdravstveno zavarovani ali nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva po drugih predpisih, se lahko odobri plačilo zdravljenja in zdravstvenih storitev, nabava ortopedskih pripomočkov in zdravil, če nimajo lastnih dohodkov ali premoženja, niti svojcev ali zakonitih zavezancev, ki bi bili dolžni skrbeti zanje, sami pa se ne morejo zaposliti zaradi bolezni, starosti, onemoglosti ali drugih vzrokov.
23.	člen
Stroške zdravljenja, zdravstvenih storitev in pripomočkov, ki niso zajeti v zakonu kot obvezna oblika zdravstvenega varstva in jih po posebnih predpisih plača občina kot subsidiarni zavezanec, so zavezanci dolžni povrniti v okviru lastnih dohodkov in premoženjskega stanja.
V.	Postopek za uveljavljanje pravic do družbene pomoči
24.	člen	*
Postopek za uveljavljanje pravic iz tega odloka se začne na prošnjo strank, na predlog krajevne skupnosti, patronažne zdravstvene službe, vzgojno varstvenega zavoda, osnovne šole, družbenopolitične organizacije ali po uradni dolžnosti.
Prošnja oziroma predlog se vloži pismeno neposredno pri skrbstvenemu organu ali pri krajevni skupnosti. Upravičenci lahko podajo prošnjo tudi ustno na zapisnik.
Prošnji je treba priložiti dokazila o upravičenosti do zahtevka.
134
-URADNE OBJAVE«
Št. 21 — 29. decembra 1972
25.	člen
Natančnejše kriterije za oceno upravičenosti do vseh vrst in oblik družbene pomoči po tem odloku določi po potrebi svet za zdravstvo in socialno varstvo.
26.	člen
Postopek za priznanje pravic iz naslova družbene denarne pomoči, posebnega varstva otrok in odraslih ter drugih pravic po tem odloku vodi občinski upravni organ, kije pristojen za skrbstvene zadeve.
O zahtevkih za plačilo bolniških stroškov upravičencev iz 22. člena in o zahtevkih za plačilo ortopedskih pripomočkov v vrednosti nad 500 dinaijev odloča svet za zdravstvo in socialno varstvo.
27.	člen
Organ, ki vodi postopek, je dolžan pred odlločitvijo o zahtevku oziroma predlogu zaprositi za mnenje pristojno krajevno skupnost.
O mnenju iz prejšnjega odstavka sklepa pristojni organ krajevne skupnosti na seji. Svoje mnenje poda na podlagi poznanja socialnih, zdravstvenih in drugih razmer upravičenca.
28.	člen
Zoper odločbo o družbeni pomoči je dovoljena pritožba v roku 15 dni na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
29.	člen
Postopek za pridobitev pravic po tem odloku se mora izvesti hitro, (e krajevna skupnost ne poda svojega mmenja v roku 30 dni, odloči pristojni organ o zahtevku brez mnenja krajevne skupnosti.
w	*	'	^
30.	člen
Organizacijo strežniške nege ostarelih na domu organizira in vodi zdravstveni dom Koper ob sodelovanju skrbstvenega organa, krajevnih skupnosti in organizacij rdečega križa.
VI.	Prehodne in končne določbe
31.	člen
V roku šestih mesecev sc opravi revizija vseh družbenih denarnih pomoči, ki se uskladijo z določbami tega odloka.
Revizijo opravi občinski upravni organ pristojen za skrbstvene zadeve v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi.
32.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o družbeni materialni pomoči občanom (Uradne objave, št. 22/69).
33.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januaija 1973 dalje.
St.: 554/A-1/73
Koper, 19. decembra 1972	Predsednik
MIRO KOCJAN, 1. r.
Na podlagi 84. člena zakona o finančiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in tretjega odstavka 76. člena ter 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KOPER ZA LETO 1972
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Koper za leto 1972 (Uradne objave, št. 5/72) sc spremeni in se glasi:
Skupni dohodki proračuna občine Koper za leto 1972 znašajo:
dinarjev**
1.	Bruto dohodki skupaj	39.618.000
2.	Od tega se
a) razporedi v posebnem delu proračuna	32.519.000
b)	razporedi v tekočo proračunsko rezervo	120.000
c)	izloči prispevek za uporabo mestnega zemljišča v
sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč 434.000
d)	izloči sredstva občinskega davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
v višini stopnje 0,44 % in 5 % od občinskega
prometnega davka na maloprodajo
(vključno od prometnega davka od alkoholnih
pijač v trgovini in gostinstvu)
v sklad za investicije na področju,vzgoje
in izobraževanja	2,837.000
e)	izloči del občinskega prometnega davka na maloprodajo, od alkoholnih pijač
in obratnih ter drugih storitev v višini
8,5 % v cestni sklad občine Koper	1,437.000
f)	izloči občinski davek od kmetijske dejavnosti v višini 100 % v korist sklada
za kmetijstvo	240.000
g)	izloči odstopljena sredstva republiškega prometnega davka in republiškega davka od avtorskih pravic temeljni kulturni
skupnosti	1,422.000
h)	izloči davek od alkoholnih pijač v trgovini na drobno in gostinstvu v višini 13 %
v sklad za financiranje telesno-kultume
dejavnosti v občini	Koper	609.000
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Št.: 400-45/71
Koper, 26. decembra	1972	Predsednik
MIRO KOCJAN, l.r.
PREGLED
DOHODKOV IN RAZPOREDITEV DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE KOPER ZA LETO 1972
Vrsta
doh. Dohodki		Skupaj
1	Prispevki		17.659.000
2	Davki		17.378.000
3	Takse		2.600.000
5	Dohodki po posebnih zveznih predpisih		704.000
6	Dohodki organov in razni drugi dohodki		1.277.000
SKUPAJ DOHODKI		39.618.000
Štev.		
glav.		
nam. Razporeditev dohodkov		Skupaj
01	Izobraževanje in vzgoja		30.000
03 Kulturno-prosvctna dejavnost		3.132.000
a) v % za financiranje		
temeljne kulturne skupnosti	1.422.000	
b) v določenem znesku	1.710.000	
04	Socialno skrbstvo		5.246.300
05	Zdravstveno varstvo		662.000
06	Komunalna dejavnost		4.651.000
a) v % - prispevek za		
uporabo mest. zemljišča	434.000	
b) v % v korist cest. skladu	1.437.000	
c) v določenem znesku	2.780.000	
07	Delo državnih organov		10.741.000
12 Dejavnost krajevnih skupnosti		1.200.000
13 Dejavnost družbenopolitičnih		
organizacij in društev		2.278.000
a) v % v korist sklada za		
financiranje telcsno-kult. dejavnosti	609.000	
b) v določenem znesku	1.669.000	
14 Negospodarske investicije		8.800.300
St. 21 — 29. decembra 1972
-URADNE OBJAV&
1B5
a) v % v korist sklada za investicije na področju
15	vzgoje in izobraževanja b) v določenem znesku Gospodarske investicije	2.837.000 5.9Ó3.000	223.000
16	Gospodarski posegi	435.200 240.000' 195.200	
17	a)	v % v korist kmetijskemu skladu b)	v določenem znesku Proračunske obveznosti iz prejšnjih let		344.200
18	Rezervni sklad		653.000
19	Nerazporejeni dohodki		1.222.000
	SKUPAJ RAZPOREDITEV DOHODKOV		39.618.000
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O PODALJŠANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI KOPER
1.	člen
Dokler ne bo skupščina občine Koper sprejela odlok o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve, se bo uporabljal odlok o občinskem prometnem davku v občini Kopbr (Uradne objave, št. 20/68, 28/70, 10/71 in 5/72).
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.:*421-2/72
Koper, 26. decembra 1972	Predsednik:
MIRO KOCJAN, 1. r.
/ * '
Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64. 28/66, 1/67, 54/67 in 30/68) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCJRANJU OBČINE KOPER ZA ČAS OD !.
JANUARJA DO 31. MARCA 1973	,
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1973, vendar najdlje do 31. marca 1973, se bodo proračunske potrebe in obveznosti občine Koper in njenih organov začasno financirale na podlagi trimesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna.
Višina sredstev, predvidenih v trimesečnem načrtu za izvajanje občinskega proračuna sme znašati le toliko, kolikor jih je bi!o sorazmerno porabljenih v istem obdobju za leto 1972, toda največ 25 odstotkov vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po računu za leto 1972.
2.	člen
Sredstva za izobraževanje in vzgojo se formirajo po določbah odloka o stopnjah občinskih davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Koper (Uradne objave, št. 5/72).
3.	člen
Sredstva za financiranje sklada za investicije na področju vzgoje in izobraževanja se formirajo po določbah odloka o stopnjah občinskih davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Koper (Uradne objave, št. 5/72).
4.	člen
Sredstva za financiranje cestnega sklada se formirajo po določbah odloka o stopnjah občinskih davkov za financiranje cestnega sklada občine Koper (Uradne objave, št. 5/72).
)
5.	člen
Sredstva za financiranje telesno-kultume dejavnosti sc formirajo po določbah odloka o stopnjah občinskih davkov za financiranje telesno-kultume dejavnosti v občini Koper (Uradne objave, št. 5/72).
6.	člen
Sredstva za financiranje sklada za kmetijstvo sc formirajo po določbah odloka o odstopu davka od kmetijske dejavnosti za financiranje sklada za kmetijstvo občine Koper (Uradne objave, št. 5/72).
7.	člen
Znesek predvidenih dohodkov in znesek razporejenih dohodkov za nosilce oziroma uporabnike na podlagi trimesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna je sestavni del občinskega proračuna za leto 1973.
8.	člen
Svet za proračun in finance je pooblaščen:
-	da iz posebne proračunske rezerve odobrava izplačila za namene, ki jih ob sprejemanju trimesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev s tem, da znesek izplačil ne sme presegati 5000 dinarjev;
-	da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada zaradi zagotovitve sredstev proračuna, kadar dohodki neenakomerno pritekajo;
-	da potrjuje trimesečni načrt za izvajanje občinskega proračuna, ki ga sestavlja občinski organ, pristojen za finance.
9.	člen
Sredstva, razporejena občinskim organom, zavodom in organizacijam se prenašajo na njihove račune po trimesečnem načrtu za izvajanje občinskega proračuna.
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah in se uporablja od 1. januarja 1973.
Št.: 400-30/71
Koper, 26. decembra 1972	Predsednik:
MIRO KOCJAN, 1. r.
Na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) skupščina občine Koper
RAZPISUJE
TR! PROSTA MESTA SODNIKOV OBČINSKEGA SODIŠČA V
KOPRU
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj sc pismeno priglasijo v 30 dneh komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Koper. Stanovanje po dogovoru.
OBČtNA PtRAN
Na podlagi zadnjega odstavka 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. decembra 1972 sprejela
O DL OK
O POOBLASTITVI SVETA ZA GOSPODARSTVO SKUPŠČINE OBČINE PIRAN ZA PREDPISOVANJE UKREPOV PO ZAKONU O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ DRUŽBENE KONTROLE CEN V SR SLOVENIJI
136
-URADNE OBJAVE«
Št. 21 — 29. decembra 1972
1.	člen
Pooblasti se svet za gospodarstvo skupščine občine Piran, da predpisuje ukrepe neposredne družbene kontrole cen na območju občine Piran v skladu z določili 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 38-13/70-72
Piran, 20. decembra 1972	Podpredsednik
MAKS MAUER, 1. r.
Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE PIRAN
1.	člen
Z namenom, da sc zagotovi načelo vzajemnosti in solidarnosti, socialna varnost do uvajanja ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu občanom z nižjimi osebnimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam, ustanovi občina solidarnostni stanovanjski sklad.
Ime sklada je: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Piran (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada odgovaqa sklad z vsemi svojimi sredstvi.
3.	člen
Sklad ima svoj statut.
Statut sklada podrobneje ureja zlasti naslednje:
-	določa delovno področje organov upravljanja in komisij:
-	določa način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada:
-	določa način sprejemanja letnega finančnega programa, zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada;
-	določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada;
-	določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in o poslovanju sklada;
-	ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor najpozneje dva meseca po
ustanovitvi, potrdi pa ga skupščina občine Piran.
4.	člen
Organ upravljanja sklada je upravni odbor sklada. Mandatna doba članov upravnega odbora je štiri leta.
5.	člen
Upravni odbor sklada šteje 17 članov.
Organizacije, ki zagotavljajo sredstva skladu, izvolijo na vsakih 500 zaposlenih po enega člana upravnega odbora.
Po enega člana upravnega odbora imenujejo še:
-	občinska skupščina,
-	občinska konferenca SZDL,
-	občinski odbor združenja ZB NOV,
-	občinski odbor društva upokojencev,
-	krajevne skupnosti
-	občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb.
Postopek in način izvolitve članov upravnega odbora določa statut sklada.
Upravni odbor sklada ima predsednika in namestnika predsednika.
6.	člen
Upravni odbor sklada ima zlasti naslednje pristojnosti:
-	sprejema statut in druge splošne akte sklada;
-	sprejema v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve srednjeročni program sklada;
-	sprejema finančni načrt sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada;
-	voli predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora sklada;
-	imenuje komisijo upravnega odbora sklada;
-	daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva;
-	določa poslovne stroške za poslovanje sklada;
-	sklepa o oročanju sredstev sklada pri poslovnih bankah in o drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj;
-	sklepa o vseh drugih zadevah iz pristojnosti sklada.
7.	člen
Sredstva sklada so:
-	obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom;
-	neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka;
-	neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin;
-	namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti;
-	sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani;
-	krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada;
-	drugi dohodki.
i	.	- i-'; M;
8.	člen
Sredstva sklada sc uporabljajo:
a)	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane;
b)	za velika popravila obstoječih najemnih stanovanj;
c)	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice;
d)	za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja;
e)	za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu;	!
9.	člen
Merila za uporabo sredstev iz 8. c in 8. d. člena tega odloka predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojil v smislu 8. a in 8. b člena tega odloka predpiše sklad s svojim splošnim aktom.
10.	člen
Obseg posamezne oblike družbene pomoči določi sklad s srednjeročnim programom in vsakoletnim finančnim programom.
Finančni program sprejema upravni odbor sklada za vsako poslovno leto. srednjeročni program pav skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini Piran.
K finančnemu programu sklada in k srednjeročnemu programu daje soglasje občinska skupščina.
11.	člen
Zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme upravni odbor in ga predloži občinski skupščini v potrditev.
Zaključni račun in letno poročilo sklada predloži upravni odbor sklada vsem, ki vplačujejo sredstva za družbeno pomoč v solidarnostni sklad, in rezultate poslovanja javno razglasi.
12.	člen
Administrativna, finančna ter upravna in strokovno-tehnična opravila opravljajo za sklad ustrezne službe upravnega organa občine Piran.
!3. člen
Odrtdbodajak-c za izvrivvanj,- finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada oziroma oseba, ki jo za topoobtasti upravni odbor.
Računodajalec sklada je računovodja uprava občine Piran.
14.	člen
Prve volitve upravnega odbora sklada razpiše občinska skupščina na predtog pristojnega sveta.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 022-13/72
Piran, 20. deo^mbra 1972	Predsednica
JOLANDA KOS, 1. r!
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, st. 33/72) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O PODALJŠANJU VELJAVNOST! ODLOKA O OBČINSKEM PRO METNEM DAVKU OBČINE PIRAN
1.	člen
Veljavnost odloka o občinskem prometnem davku občine Piran (Uradne objave, št. 20/68, 19/69, 3/70, 28/70 in 3/7!) se podaljša do sprejetja novega odloka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St.: 421-1/70-72
Piran, 28. decembra 1972	Predsednica,
JOLANDA KOS, 1. r.
„Na podlagi 32. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/63,43/67, 40/68 in 43/70) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE PIRAN ZA CASOD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1973
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1973, se bodo proračunske potrebe občine Piran financirale na podlagi trimesečnega finančnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov, vendar največ do četrtine izdatkov proračuna občine Piran za leto 1972.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni de! dohodkov in izdatkov proračuna občine Piran za leto 1973.
3.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov občine Piran lahko najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku iz lastnih sredstev rezervnega sklada.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje/*
St.: 400-23/72-73
Piran, 28. decembra 1972	Predsedmca
JOLANDA KOS, 1. r.
OBčtNA POSTOJNA
Po določbah 66. in 67. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS Sloveniji (Uradni lis! SRS, št. 36/64) ter na podlagi navodil o sestavitvi zaključnih računov proračuna družbenopolitičnih skupnosti (Uradni lis! SERJ, št. 4/70, 2/71 in Uradni list SRS, št. 10/72) ter 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1971
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Postojna za leto 1971, katerega sestavni de! je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna.
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1971 so znašali:
L Po proračunu	^
Dohodki Izdatki
Obračunana posebna prorač. rezerva Presežek dohodkov	nad izdatki	-
11.	Rezervni sklad
Dohodki	880.899,01
Izdatki	-
Presežek dohodkov	nad izdatki	880.899,01
dinarjev
11.772.480,37
11.314.579,42
457.900,95
3.	člen
Sredstva rezervnega sklada v znesku 880.899,01 dinarjev se prenesejo v rezervni sklad proračuna za leto 1972.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 400-7/72
Postojna, 28. decembra 1972	Predsednik
MIRAN FAJDIGA, 1. r.
Na podlagi 47. in 51. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODL OK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1972
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Postojna za leto 1972 (Uradne objave, št. 5/72) se spremeni in se glasi:
Proračun občine Postojna za leto 1972 obsega:	dinarjev
-dohodke v znesku	14,296.000
-	razporejene dohodke v znesku	14,296.000
-	nerazporejene dohodke (tekočo
proračunsko rezervo) v znesku	-
2.	člen
Od skupnih proračunskih dohodkov iz prvega člena pripada 1 % rezervnemu skladu občine Postojna.
t
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St.: 400-4/72
Postojna, 28. decembra 1972	Predsednik
MIRAN! AJDIČA, 1. r.
138
URADNE OBJAVE«
Št. 21 — 29. decembra 1972
»
PREGLED
DOHODKOV !N RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1972
VMM
dohod.	Dohodki	dinarjev
1	Prispevki	4,377.000
2	Davki	7,682.000
3	Takse	1,055.000
5	Dohodki po poseb. predpisih	380.000
6	Dohodki organov in razni	
	drugi dohodki	390.000
7	Dopolnilna sredstva	412.000
9	Prenesena sredstva	-
*	Skupaj	14,296.000
Št. gl.	- - "	
namena.	Razpored dohodkov	dinarjev
03	Kulturno prosvetna dejavnost	1,046.150
04	Socialno skrbstvo	2,403.000
05	Zdravstveno varstvo	227.250
06	Komunalna dejavnost	1,068.300
07	Delo državnih organov	5,744.610
12	Dejavnost krajevnih skupnosti	350.000
13	Dejavnost družbeno-političnih	
	organizacij in društev	948.900
14	Negospodarske investicije	2,255.180
15	Gospodarske investicije	20.500
16	Gospodarski posegi	91.110
17	Proračunske obveznosti iz	
	prejšnjih let	-
18	Rezervni sklad	141.000
19	Nerazporejeni dohodki	-
	Skupaj	14,296.000
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE
1.	člen
Na območju občine Postojna se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plači! za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člch
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov za katere je v zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu določeno, da sc od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom.
3.	člen
Zavezanci proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga mora! plačati od končnih izdelkov, prodanih nepo-
sredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski prometni davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke.
Posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvr jov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, kije sestavni de! tega odloka.
'	5.člen
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani družbenim in zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tariti, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradne objave, št. 3/68, 14/68, 4/72 in 11/72).
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 421-1/72-4
Postojna, 28. decembra 1972	Predsednik
MIRAN EAJD1CA, 1. r.
TARIFA
A - PROIZVODI
Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so po tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev 4 %.
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo, oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številkiod rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač:	dinarjev za liter
1.	naravnegavina	1,50
2.	penečegavina	2,50
3.	naravnega žganja in medice	5,00
4.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih)
ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nadl2dol5din	,8,00
nad 15 dinarjev	1.0,00
§t. 21 — 29. decembra 1972
5.	likerjev in močnih a!koho!nih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 17 do 24 dinarjev nad 24 dinarjev
6.	piva
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1. do6.
16.00 22,00 v % od vrednosti 40%
60%
Opomba:
]. Davčna osnova za atkohotne pijače iz L, 2.. 3., 4. in 3. točke te tarifne Stevitke je iiter aikohoine pijače; za večje ah manjSe pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.	^
Davčna osnova za aikohoine pijače iz 6. in 7. točke te tarifne Steviike, je prodajna cena proizvajaica, uvoznika, prodajalca na de-bcio ati prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki, je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
Tar. št. 3
Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač in sodavice 10 %. Opomba:
1.	Davčna osnova za proizvode iz te tarifne številke je nabavna cena. Z nabavno ceno je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
2.	Osvežilne peneče brezalkoholne pijače so proizvodi narejeni iz raznih, v vodi ali mineralni vodi razstopljenih kombinacij saharoze, dekstroze, maceratov rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinske, limonske, jabolčne, mlečne in askorbinske), sadnih koncetratov (sirupov) in aromatiziranih sirupov, ki so jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodavice, ledu in kisa).
3.	Proizvajalne, trgovinske in druge organizacije združenega dela, ki na debelo prodajajo proizvode iz te tarifne številke, smejo prodajati te proizvode brez posebnega občinskega prometnega davka samo tistiip samostojnim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico, na vpogled po veljavnih predpisih izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti.
Ti prodajalci so dolžni za vsako tako prodajo izstaviti fakturo in kopije faktur pošiljati za promet v preteklem mesecu do desetega dne v mesecu občinski skupščini, ki je izdala samostojnemu gostincu dovoljenje, skupaj s seznamom faktur o prodanih proizvodih iz te tarifne številke, v katerih morajo biti navedeni:
osebno ime kupca-samostojnega gostinca, številka vsake fakture in vrednost proizvodov, prodanih po posamezni fakturi. Ta določba velja tudi za individualne obrtnike - proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem.
Tar. št. 4
CM alkohola (etanola) 1,00 Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
B - OBRTNE STORITVE
Tar. št. 6
!. KOVINSKA STROKA:
1.	popravljanje strojev in naprav - 15 %
2.	popravljanje izdelkov precizne mehanike - 10 %
3.	popravljanje motornih vozi! - 10 %
4.	popravljanje kovinskih izdelkov za široko potrošnjo, popravljanje peči, Štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva - 5 %
5.	popravljanje drugih kovinskih izdelkov - 10 %
II.	ELEKTRO STROKA:
6.	popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno - 10 %
7.	popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev in podobno - 5 %
8.	popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov - 10 %
9.	popravljanje drugih električnih aparatov in pribora ter ostale storitve te stroke — 10 %
III.	OSTALE STROKE	,
10.	projektiranje in popravljanje plaščev (vulkaniziranje) - 10 %
11.	knjigovezništvo - 5 %
12.	žaganje lesa - 10 %
13.	gradbene in montažne storitve, ki jih opravljajo občani in zasebno pravne osebe - 10 %
14.	osebne in druge obrtne storitve - 10 %
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plači! za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pedikiranja, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežn&ov, uglaševanja glasbil, brušenja nožev :n britvic, kovačev od podkovanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravi! dvokoles in otroških vozičkov, polnjenja in obnove rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanja preprog, umetnega krpanja preprog, pranja ter likanja oblek in perila, čiščenje obutve, čuvanja lokalov in stanovanj, shranjevanja koles, prtljage in obleke (garderobe) in storitve postreščkov, žaganja drv.
Davčna osnova je skupen znesek plači! po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od storitev, kijih opravljajo občani ali zasebne pravne osebe družbeno pravnim osebam.
C - DRUGE STORITVE
Tar. št. 7
Od vstopnic za prireditve - 10 %
Opomba:	)
1.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
2.	Davek od vstopnic za prireditve iz te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
3.	Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturno umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope), prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače.
V primeru spora glede značaja kultumo-umetniške ali telcsno-vzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni svet občine.
4.	Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska davčna uprava določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.
Tar. št. 5
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se Plačuje temeljni davek od prometa proizvodov - 20 %
Tar. št. 8
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, kijih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10%.
140
-URADNE OBJAVE«
St. 21 — 29. decembra 1972
\ - - ' )
Opomba:
h Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre pa srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 13 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti sc naredi v 13 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 3 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 9
Od reklam za tobačne izdelke in alkoholne pijače - 20 %
Opomba:
Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za opravljeno oziroma prikazano reklamo.
Tar. št. 10
Od plači! za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili - 10 %
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prevoznih storitev, ki jih opravljajo občani ali zasebne pravne osebe družbeno pravnim osebam.
Tar. št. 11
Od plači! (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve - 13 %
Opomba:
Davčni zavezanec po tej tarifni Številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki pn?jme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve, (e občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
Tar. št. 12
Na zakupnine in podzakupnine od poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti - 10 %
Opomba:
Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi debi plačilo.
Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev.
Davka po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti SR Slovenije (uradni list SRS št. 36/64) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE POSTOJNA ZA I. TROMESEČJE 1973
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1973, se bodo proračunske potrebe občine Postojna začasno financirale na podlagi tromesečnega načrta dohodkov in izdatkov, toda največ do četrtine izdatkov proračuna občine Postojna za leto 1972.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Postojna za leto 1973.
3.	člen
Zaradi neenakomernega dotekanja proračunskih dohodkov lahko skupščina občine Postojna najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku iz bančnih sredstev ali iz sredstev rezervnega sklada.
4.	Člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 400-8/72
Postojna, 28. decembra 1972	Predsednik
MIRAN FAJDIGA, I r.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra sprejela
ODLOK
O POPREČNI GRADBENI CENI IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ V OBČINI POSTOJNA
1.	člen
Za oceno koristi, ki jo lahko da stavbno zemljišče, se upošteva dohodek od stavbnega zemljišča po določbah 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. y/72) in po določilih tega odloka.
2.	člen
Poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč sta osnovna elementa za izračun odškodnine, in se določita:
-	poprečna gradbena cena za kv. m stanovanjske površine 2.500 dinatj^v,
-	poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča 30 % od gradbene vrednosti,
-	kot osnova za izračun dohodka služi enoletna stanarina v višini 3,8 % od vrednosti zgmdbc.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 331-461/72
Postojna, 28. decembra 1972	Predsednik
MIRAN FAJDIGA, 1. r.
i
1
Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 68. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SOLIDARNOSTNEGA SKLADA ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEMTÌOSPODARSTVU
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi delna nadomestitev stanarine in omogoči reševanje stanovanjskih problemov občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam, ustanovi skupščina občine Postojna za svoje območje samoupravni sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: solidarnostni stanovanjski sklad oziroma sklad).
Ime sklada je: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Postojna.
2.	člen
Solidarnostni stanovanjski sklad je pravna oseba.
gt. 21 — 29. decembra 1972
URADNE OBJAVE«
3.	člen
Sklad ima svoj statut.
Statut sklada podrobneje ureja zlasti naslednje:
-	doioča delovno področje organov upravljanja in komisij,
-	določa način uveljavljanja družbene pomoči in sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada,
-	določa način sprejemanja letnega finančnega programa zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada
-	določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada,
-	določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in o poslovanju sklada,
-	ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor sklada najpozneje dva meseca
po ustanovitvi, potrdi pa ga skupščina občine Postojna.
4.	člen
Organa upravljanja sklada sta svet in izvršni odbor sklada.
Mandatna doba članov sveta in izvršilnega odbora je 4 leta.
5.	člen
Organizacije, ki zagotavljajo sredstva skladu, izvolijo po enega člana sveta, če imajo več kot 50 zaposlenih delavcev. Organizacije, ki imajo več kot 500 zaposlenih pa po 2 člana sveta. Organizacije, ki zaposlujejo manj kot 50 delavcev izvolijo člana sveta tako, daveč organizacij skupaj izvoli 1 člana na vsakih začetih 50 zaposlenih.
Skupščina občine imenuje 3 člane sveta.
Po enega člana sveta imenuje še:
-	občinska konferenca SZDL,
-	občinski sindikalni svet,
-	občinski odbor združenja ZB NOV,
-	občinski odbor društva upokojencev,
-	krajevne skupnosti
-	občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb.
Postopek in način izvolitve članov sveta določi statut sklada.
Svet sklada ima predsednika in namestnika predsednika.
6.	člen
Svet sklada ima zlasti naslednje pristojnosti:
-	sprejema statut in druge splošne akte sklada,
-	sprejema v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve srednjeročni program sklada, -
-	sprejema letni finančni program sklada in letno poročilo z zaključnim računom skladu,
-	voli predsednika in namestnika predsednika sveta sklada
-	imenuje komisije sklada
-	daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva,
-	določa poslovne stroške za poslovanje sklada
-	sklepa o oročanju sredstev sklada pri poslovnih bankah in o drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj,
-	sklepa o vseh drugih zadevah iz pristojnosti sklada.
7.	člen
Izvršni odbor sklada ima 7 članov. ^
Izvršni odbor sestavljajo predsednik in namestnik sveta sklada, predsedniki stalnih komisij in imenovani člani.
Izvršni odbor sklada usklajuje delo in stališča posameznih komisij ter obravnava tekoče naloge in vprašanja s področja dela sklada.
8.	člen
Sredstva sklada so:
-	obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina,
-	neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka,
141
——
-	neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin,
-	namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti,
-	sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani,
-	krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada in
-	drugi dohodki.
9.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo:
a)	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane,
b)	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice,
c)	za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja,
č) za raziskovalno delo v komunalno stanovanjskem gospodarstvu,
d)	za kritje poslovnih stroškov sklada.
Z neuporabljenimi sredstvi zbranimi na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 27/68) ter anuitetami iz posojil odobrenih iz teh sredstev upravlja komisija iz 26. člena odloka o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV in o merilih za uporabo sredstev sklada (Uradne objave, št. 12/69) in po merilih določenih v istem odloku.
10.	člen
Merila za upotabo sredstev iz točke b) in č) prvega odstavka 9. člena predpiše občinska skupščina.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojil v smislu točke a) prvega odstavka 9. člena predpiše sklad s splošnim aktom.
11.	člen
Obseg posamezne oblike družbene pomoči določi sklad s srednjeročnim programom in z vsakoletnim finančnim programom.
Finančni program sprejema svet sklada za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva občine Postojna.	^ ,
K finančnemu programu in k srednjeročnemu programu daje soglasje skupščina občine Postojna.
*	*	-Ì- .1 - ?	! rti'*
12.	člen	h ..
Zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme svet in ga predloži v potrditev skupščini občine Postojna.
Zaključni račun in letno poročilo sklada predloži svet sklada vsem, ki vplačujejo sredstva za družbeno pomoč v solidarnostni stanovanjski sklad in rezultate poslovanja javno razglasi.
13.	člen
Sklad ima svojo službo za opravljanje administrativnih, finančno-upravnih ter strokovno-tehničnih opravil.
Delovna skupnost službe solidarnostnega stanovanjskega sklada ima pravice in obveznosti delovne skupnosti državnega organa.
14.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je pred sednik sveta sklada oziroma oseba, ki jo za to pooblasti svet.
Računodajalec sklada je računovodstvo sklada.
15.	člen	<	: /	^	*
Prve volitve sveta sklada razpiše skupščina občine Postojna na
predlog pristojnega sveta.	,
'	-, i	-V', ;.;'
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od l.januaija 1973.	^
Št.: 420-7/72	'	' * '	' -
Postojna, 28. decembra 1972	Predsednik
MIRAN FAJDIGA,!, r.
142
-URADNE OBJAVE«
Št. 21 — 29. decembra 1972
OBči NA SEŽANA
Na podlagi 26. in 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
OSPREMLMBI ODLOKA O PRISPEVKU ZA VZGOJO !N !Z OBRAŽEVANJE
1.	člen
4.	člen odloka o prispevku za vzgojo in izobraževanje (Uradne objave, št. 5/72) se spremeni tako, da sc glasi:
„Sredstva, ki se zberejo za financiranje vzgoje in izobraževanja po tem odloku, sme temeljna izobraževalna skupnost Sežana v letu 1972 uporabiti co zneska 11,169.516 dinarjev.**
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od l.januaqa 1972.
Št.: 402-7/67-3
Sežana, 28. decembra 1972	Podpredsednik
RUDI KODRIČ, 1. r.
Na podlagi 47. in 64. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela '
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1972
1.	člen
1. člen odloka o proračunu občine Sefana objave, št. 5/72) se spremeni in glasi:
Občinski proračun za leto 1972 obsega:
-	dohodke v znesku
-	razporejeni dohodki v znesku
-	nerazporejeni dohodki v znesku
2.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v novi bilanci občinskega proračuna za leto 1972, ki je sestavni del odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. januarja 1972.
Št.:400-!/71
Sežana, 28. decembra 1972	Podpredsednik
RUDI KODRIČ
PREGLED
DOHODKOV IZ RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA LETO 1972
Vrsta doli.
oz. razpored	Znesek
dohodkov	Dohodki	dinarjev
1	Davki	4,134.000
2	Davki	8,670.000
3	Takse	2,180.000
5	Prispevek za uporabo mest. zemlj.	180.000
6	Dohodki organov in razni drugi doh.	277.000
7	Dopolnilna sredstva	536.600
9	Prenesena sredstva	427.033
	Skupaj	16,404.633
Namen		
glavni	Razpored dohodkov	
03	Znanstveno kulturno prosv. dej.	988.105
04	Socialno skrbstvo	3,047.300
05	Zdravstveno varstvo	1,060.505
06	Komunalna dejavnost	1,076.000
07	Delo državnih organov	6,349.450
11	Prisp. za uporabo mest. zemlj.	180.000
12	Delo krajev, skupnosti	654.720
13	Dejavnost družb, političnih org.	
	in društev	672.660
14	Negospodarske investicije	1,193.046
16	Gospodarski posegi	23.633
17	Prorač. obvezn. iz prej. let	65.681
18	Vlaganje v rez. sklad	160.000
19	Nerazporejena sredstva	8.533
19	Sredstva izločena na poseben račun	
	dela dohodkov, ki presegajo 14 %	925.000
	Skupaj razpored dohodkov	16.404.633
Na podlagi četrtega odstavka 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SI RJ, št. 33/72) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE
I. SPLOŠNI DEL
1.	člen
Od prometa proizvodov in od plači! za storitve se v občini Sežana uvaja posebni davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
2.	člen
Za posebni občinski prometni davek se glede nastanka davčne obveznosti, oprostitve, evidentiranja, obračunavanja in plačila davka, kontrole, zastaranja, pravnih sredstev in kazenskih določb uporabljajo določbe zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, po predpisih izdanih na podlagi teh zakonov, ter po določbah tega odloka.
3.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje od prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo ter od plačil za storitve, če je v tariti posebnega občinskega prometnega davka predpisano, da sc od njih plačuje davek.
Tarifa posebnega občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmcija v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
leto 1972 (Uradne
dinaqev
16,404.633
15,471.100
933.533
§t. 21 — 29. decembra 1972
Višino davka v pavšaincm letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
5.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga mora! plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski prometni davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, določenih za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
6.	člen
Lastniki gozdov so oproščeni plačila prometnega davka od posekanih odkazanih količin lesa.
7.	člen
Proizvajalci vina smejo porabiti doma brez plačila prometnega davka 3501 vina na vsakega nad 18 let starega člana gospodinjstva.
Od prijavljenih ali ugotovljenih količin vina se proizvajalcu prizna 6 % za kalo.
Proizvajalci žganja smejo porabiti doma brez plačila prometnega davka 10 1 žganja na vsakega nad 18 let starega člana gospodinjstva.
Od prijavljenih ali ugotovljenih količin žganja se proizvajalcu prizna 2 % za kalo.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradne objave, št. 3/67, 14/68, 4/69, 15/69,11/72 in 16/72).
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. januarja 1973.
Št.: 421-16/72-5
Sežana, 28. decembra 1972	Podpredsednik
RUDI KODRIČ, 1. r.
H.POSEBNI DEL
TARIFA POSEBNEGA OBČINSKEGA DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE
' . '
A. PROIZVODI
Tar. št. 1
Davek po tej tarifni številki se plačuje od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev:
Opomba: Za to tarifno številko sc uporablja opomba k tar. št. 1 republiške tarife posebnega prometnega davka.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač	dinarjev za liter
1. od naravnega vina	1,20
2. od penečega vina	2,50
3. od naravnega žganja in medice	4,60
4. od spec. vin (desertnih, likerskih	
in aromatiziranih) ter desert, pijač,	
če znaša nabavna cena za liter	'
nad 12 do 15 din	5,00
nad 15 din	7,50
3. od likeijev in močnih alk. pijač, če znaša nabavna cena za liter	
nad 17 do 24 din	16,UU
nad 24 din	22,00
v % od vrednosti
6.	od piva	40
7.	od drugih alk. pijač, ki niso zajete
v točkah od 1 do 6	55
Opomba: Za to tar. št. se uporablja opomba k tar. št. 2 republiške tarife posebnega prometnega davka.
Taj. št. 3
Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač in sodavice: 10 %. Opomba: Za to tar. št. se uporablja opomba k tar. št. 3 republiške tarife posebnega prometnega davka.
' Tar. št. 4 Od alkohola (etanola): 1 dinar
Q)omba: Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 5
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov: 20 %.
B. STORITVE Tar. št. 6
Od plačil za obrtne storitve, ki jih družbene in zasebne pravne osebe ter občani opravljajo družbenim in zasebnim pravnim osebam ter občanom, se plačuje davek po stopnjah:
KOVINSKA STROKA:	v %
1.	avtomehanične storitve	10
2.	kleparske storitve	10
3.	popravljanje strojev in naprav	15
4.	ključavničarske storitve	5
5.	precizna mehanika	10
ELEKTRO STROKA:
1.	elektroinstalaterske storitve	10
2.	elektromehanične storitve	-	5
PREDELAVA LESA:
1. mizarstvo	10
STAVBNA OBRT:
1.	zidarstvo in fasaderstvo	10
2.	soboslikarstvo in pleskarstvo	5
3.	pečarstvo, polaganje ploščic in podov	5
4.	instalaterstvo za vodovod, plinsko napeljavo in kanalizacijo 10
OSTALE STROKE:
1.	ličarstvo	10
2.	osebne in druge obrtne storitve	5
Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za storitve: krojačev, šivilj, klobučaijev, modistinj, fotografnih storitev, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pedikiranja, dimnikarjev, za pred-tiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanja glasbil, brušenja nožev in britvic, kovačev od podkovanja konjev in živine, kolarjev, urarjev, popravil dvokoles in otroških vozičkov, polnjenja in obnavljanja rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanja preprog, umetnega krpanja preprog, pranja ter likanja oblek in perila, čiščenje obutve, shranjevanje koles, prtljage in obleke, žaganje drv.
Davčna osnova je skupen znesek plači! po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.
Tar. št. 7
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili po stopnji: 10 %.
144
*URADNE OBJAVE«
St. 21 — 29. decembra 1972
Tar. št. 8
Od vrednosti prodanih srečk za igre na srečo in na vloge za javne stave izvzemŠi igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija po stopnji: 10 %.
Opomba: Davčni zavezanec je prireditelj igre na srečo oziroma javne stave.
Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju.
ì'ry -':'à J.;* *' -
Tar. št. 9
Od vrednosti prodanih vstopnic za javne plese in druge prireditve po stopnji: 10 %.
Opomba: Davčna uprava izdaja prireditelju javnega plesa žigosane vstopnice, na podlagi katerih prireditelj najkasneje v roku 15 dni po končanem plesu naredi obračun in plača prometni davek.
Posebni občinski prometni davek po tej tar. št. se ne plača od kulturno-umetniških, telesno-vzgojnih, športnih in telovadnih prireditev.
V primeru spora glede značaja kultumo-umctniške ali telesno-vzgojne prireditve odloča za ustrezno področje pristojni svet občine.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE SEŽANA ZA LETO 1973
I. člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Sežana za leto 1973, se bodo proračunske potrebe občine Sežana začasno financirale na podlagi proračuna za leto 1972 po njegovih splošnih določbah.
Začasno financiranje sme trajati najdalj do konca meseca marca 1973 in sme doseči največ 25 odstotkov vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1972.
v , ; t.-	2. člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Sežana za 1. 1973.
3.	člen
Zaradi neenakomernega doteka proračunskih dohodkov lahko najame skupščina občine Sežana za kritje proračunskih izdatkov posojilo iz rezervnega sklada občine v višini 500.000 dinarjev.
4.	člen
Svet za finance se pooblašča, da v primeru potrebe odobri temeljni izobraževalni skupnosti Sežana posojilo do višine 400.000 dinajjev iz rezervnega sklada.
/v	5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 400-1/71
Sežana, 28. decembra 1972	Podpredsednik
RUDI KODRIČ, I. r.
<S < ' <	*. -' * -** * .?
'' \
PREGLED RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA PRVO TROMESEČJE 1973
Št. glav.	(po vrstah)	Začasno
namene	Razpored dohodkov	financiranje
03	Znanstveno kulturna, prosvetna dejav.	128.700
04	Socialno skrbstvo	674.400
05	Zdravstveno varstvo	50.000
06	Komunalna dejavnost	269.000
07	Delo državnih organov	1,544.500
11	Prispevek za uporabo mest. zcmlj.	
12 13	Delo krajevnih skupnosti Dejavnost družbeno političnih organizacij in društev	166.03Ó
14	Negospodarske investicije	102.400
16	Gospodarski posegi	- -
17	Proračunske obveznosti iz prejš. let	70.000
18	Vlaganje v rezervni sklad	40.000
19	Nerazporejena sredstva Skupaj razpored	3,045.030
Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE SEŽANA
1. člen
Z namenom, da se zagotovi socialna varnost po načelu vzajemnosti in solidarnosti kot posebna družbena pomoč občanom z nižjimi osebnimi dohodki, starim in mladim družinam, se ustanovi solidarnostni stanovanjski sklad.
Ime sklada je: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Sežana (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi.
3.	člen
Sklad ima svoj statut. Statut sklada določa zlasti naslednje:
-	delovno področje organov upravljanja,
-	način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev sklada,
-	način sprejemanja letnega finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada,
-	sprejemanje programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada,
-	način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in poslovanja sklada,
-	druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor, najpozneje dva meseca po ustanovitvi in ga predloži v potrditev občinski skupščini.
4.	člen
Organ upravljanja sklada je upravni odbor.
Mandatna doba članov upravnega odbora je štiri leta.
5.	člen
Organizacije, ki zagotavljajo sredstva skladu, izvolijo na vsakih 500 zaposlenih po enega člana upravnega odbora. Organizacije, ki zaposlujejo manj kot 500 zaposlenih, izvolijo člana upravnega odbora tako, da več delovnih organizacij izvoli enega člana na vsakih,začetih 500 zap osle n ili.
Po enega člana upravnega odbora imenujejo še:
-	občinska skupščina,
-	občinska konferenca ZKS,
-	občinski sindikalni svet,
-	občinska konferenca SZDL,
-	občinski odbor združenja ZB NOV,
-	občinski odbor društva upokojencev,
-	krajevne skupnosti,
-	občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb.
§t. 21 — 29. decembra 1972
URA DIVE ,OBJAVE-«
145
Postopek in način izvolitve članov upravnega odbora določi statut sklada.
Upravni odbor sklada ima predsednika in namestnika predsednika.
6.	člen
Upravni odbor sklada ima zlasti naslednje pristojnosti:
-	sprejema statut in druge splošne akte sklada,
-	sprejema v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj srednjeročni program sklada,
-	sprejema letni finančni program sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada,
-	voli predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora sklada,
-	imenuje komisije sklada,
-	daje pripombe in predloge ter obravnava letna poročila o reali-
zaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva,	^
-	sklepa o oročanju sredstev sklada pri poslovnih bankah in o drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj,
-	določa poslovne stroške za poslovanje sklada,
-	sklepa o vseh drugih zadevah iz pristojnosti sklada.
/
7.	člen
Izvršilni odbor ima sedem članov. Predsednika in člane izvršilnega odbora voli upravni odbor sklada. Predsedniki stalnih komisij sklada so člani izvršilnega odbora po svojem položaju.	<
Izvršni odbor sklada usklajuje delo in stališča posameznih komisij ter obravnava tekoče naloge in vprašanja s področja dela sklada.
Izvršni odbor skrbi za izvrševanje sklepov upravnega odbora sklada ter obravnava in predlaga upravnemu odboru v sprejem gradivo iz njegove pristojnosti.
8.	člen
Sredstva sklada so:
-	obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom,
-	neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeleženec NOB ter anuitet in posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka,
-	neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin,
-	namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti,
-	sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani,
-	krediti poslovnih bank na podlagi vročitve sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada,
-	vračila in odplačila,
-	drugi dohodki.
9.	člen
Sredstva solidarnostnega sklada se uporabljajo:
a)	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lasti za občane iz 1. člena tega odloka,
b)	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice,
c)	za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja,
č) za vračilo najetih kreditov,
d)	za kritje poslovnih stroškov solidarnostnega sklada.
10.	člen
Merila za uporabo sredstev iz 6. točke 9. člena predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojil po točkah a) in c) člena tega odloka predpiše sklad s svojim splošnim aktom.
11.	člen
Višino posamezne oblike družbene pomoči določi sklad s srednjeročnim programom in vsakoletnim finančnim programom, finančni
program sprejme upmvni odbor sklada za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva.
K finančnemu programu sklada daje soglasje občinska skupščina.
12.	člen
Zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme upravni odbor sklada in ga predloži v potrditev občinski skupščini. Zaključni račun in letno poročilo sklada predloži sklad vsem, ki plačujejo sredstva za družbeno pomoč v solidarnostni stanovanjski sklad in rezultate poslovanja razglasi javno.
13.	člen
Administrativna, finančna, pravna in strokovno-tehnična opravila za sklad opravljajo ustrezne strokovne in upravne službe občin.
14.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik izvršnega odbora sklada, oziroma oseba, ki jo za to pooblasti izvršni odbor.
15.	člen
Prve volitve skupščine sklada razpiše občinska skupščina na predlog pristojnega sveta.
S posebnim sklepom sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve se za prve volitve upravnega odbora določi število članov upravnega odbora, ki jih izvolijo v posameznih delovnih skupnostih ter postopek za volitve.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 053-1/72'
Sežana, 28. decembra 1972.	Podpredsednik
RUD! KODRIČ, L r.
Na podlagi četrtega odstavka 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
O POOBLASTITVI SVETA ZA GOSPODARSTVO ZA PREDPISOVANJE UKREPOV NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN
!. čten
Svet za gospodarstvo sc pooblašča, da sprejema ukrepe na področju družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občinske skupščine.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati odwdba o določitvi najvišjih cen in marž za nekatere artikle v prodaji na drobno (Uradni glasnik, št^ 16/66 in Uradne objave, št. 21/67,8/68.10/70 in 25/70), odredba o zadržanju cen za nekatera živila in storitve na sedanji ravni (Uradne objave, št. 25/70 in 28/70 in odlok o zadržanju cen za nekatera živila in storitve na sedanji ravni (Uradne objave, št. 18/71).
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 38-11/72-3
Sežana, 28. decembra 1972	Podpredsednik
RUDI KODRIČ, 1. r.
146
URADNE OBJAVE^
21 — 29. decembra 1972
Na podlagi prvega odstavka 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah (Uradni Ust SRS, št. 16/67) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
SKLEP
O SOGLASJU K POKOPALIŠKIM PRISTOJBINAM KRAJEVNE SKUPNOSTI LOKEV
1.
Skupščina občine Sežana soglaša s pokopališkimi pristojbinami, ki jih je krajevna skupnost sprejela na zboru občanov dne 13. novembra 1972. leta.
2.
Pokopališke pristojbine so naslednje:
dinarjev
1.	Vrstni grobovi:
-	za odrasle
za prvih 10 let (kolobama doba)	100
za vsakih nadaljnjih 10 let	100
-	za otroke
za prvih 10 let (kolobama doba)	50 \
za vsakih nadaljnjih 10 let	50
2.	Družinski grobovi:
-	za prvih 20 let	200
-	za vsakih nadaljnjih 10 let	<	150
3.
Ta sklep vega takoj in se objavi v Uradnih objavah.
St.: 352-24/72-3	*
Sežana, 28. decembra 1972	Podpredsednik
RUDI KODRIČ, I. r.
Na podiagi prvega odstavka 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah (Uradni list SRS, št. 16/67) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
SKLEP
O SOGLASJU K POKOPALIŠKIM PRISTOJBINAM IN PRISTOJBINAM ZA GROBARSKE STORITVE KRAJEVNE SKUPNOSTI
ŠTANJEL
1.
Skupščina občine Sežana soglaša s pokopališkimi pristojbinami in pristojbinami za grobarske storitve, ki jih je krajevna skupnost sprejela na seji sveta krajevne skupnosti dne 24. 6. 1972. leta.
2.
Pokopališke pristojbine so naslednje:
dinarjev
1.	Vrstni grobovi:
-	za odrasle
za prvih 10 let (kolobama doba)	100
za vsakih nadaljnjih 10	let	100
-	za otroke
za prvih 10 let (kolobama doba)	50
za vsakih nadaljnjih 10	let	50
2.	Družinski grobovi:	\
-	za dobo prvih 20 let	300
-	za vsakih nadaljnjih 10 let	130
3.
Pristojbine za grobarske storitve so naslednje:
Izkop groba za odraslega	150
Izkop groba za otroka	100
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
St.: 352-23/72-3
Sežana, 28. decembra 1972	Podpredsednik
RUD! KODRIČ