tribuna Leto Xfl. Ljubljana, 22. februarja 1962 štev. 3 IZ POZDRAVNEGA GOVORA TOVARIŠICE VIDE TOMŠIČEVE NA V. KONGRESU ZŠJ ZUEZfl $»11)11POSTAJA g V V VSE SIRSfl SUOJIH KRITERIJIH »Dovolite mi, da v imenu Cen:ralnega komiteja ZKJ, Zveznega odbora SZDL Jugoslavije in Glcvnega odbora SZDL Slovenije, najtopleje pozdravim vaš V. kongres. Vaš kongres bo prav gotovo zelo ploden, želitn vam, da bi bilo prav tako uspešno tudi vaše nadaljnje delo v Zvezi študentov.« V nadaljevanju svojega pozdravnega govora se je tovarišica Vida Tomšič do-taknila nekaterih pomembnih vprašanj^ ki zadevajo naš prihodnji družbeni raz-voj, vloco študentovske organizacije in njen pomen, vloge intelektualca v soci-alistični družbi, nekaterih vprašanj v zvezi z reformo visokošolskega študija, vlogo mladih na mednarodnem področ-ju in njihovo borbo za prijateljsko so-delovanje med narodi in mir na svetu. »Upravičeno pričakujemo, da bo dal vaš kongres tehten doprinos v naših skupjiih prizadevanjih za nadaljni raz-voj prozvajalnih sil, za razvoj vse bolj pristnih socialističnih družbenih odno-sov, saj za tern, stremimo, ko vlagamo toliko sredstev za šolanje visokokvali-ficiranih kadrov. Vse močnejše uveljav-Ijanje mladih naprednih Ijudi postaja odločilni jaktor v tem procesu. Proble-mi, s katerimi se srečuje organizacija in študentje posamezniki, so tesno po-vezani z vsem dogajanjem v naši druž-bi. Pri nas smo v fazi burnega razvoja materialnih sil, to pa prinaša mnogo težav. Pomembno vprašanje so visoko-kvalificircmi kadri, kl so nujno potr?b-ni za naš skladni razvoj, vendar je ma-terialna bnza našega višjega in visoke-ga šolstva še vedno razmeroma škrom-na in ne daje zadostnih možnosti. Nor-malno je, da tu riastajajo mnoga vpra-šan^a. ki lahko, če ]ih ne rešujemo do-volj hiiro z zadostnim razumevanicm, deformirajo naše prizadevanje. Probfe-m\, ki tu nastajajo, se lahko razrešujejo samo v procesu vse večjega povezova-nja šol in študentov v vse večjem uve-Ijavljtmju študentov kot aktivnega fak-torja v učno vzgojnem proce.su in so-ustvarjanju novih družbenih odnosov. Zveza študentov Jugoslavije ima tak značaj, da stremt za vsem tem. To je družbeno-politična crganizacija intelek-tualcev, to je vaš samoupravni orrjan, je tisti instrument m tribuna mladih, s pomočjo katerega razčiščujete In raz-rešujete vrsto problemov, ki so bodisi materialne narave, zadevajo vseblno študiia ali pa se pojavljajo na idejno političnem področju. Po vsem tem je jasno, da vaš kon-gres ne more biti samo obračun dela vaše organizadje. Vsebina problemati-ke je tako bogata, da je vaše srečanje preraslo okvire organizacijskih in de-lovnih problemov kot takih, moralo je postati tribuna, na kateri boste razprav-Ijavljali o vseh vrpašanjih, ki tangirajn materialno bazo šolanja, vsebino štu-dija, notranjih odnosov, ki nastajajo z družbenimi organizmi, delavskimi ko-lektivi, komunami itd. V vseh kongres-nih dneh bo slišati razprave o žlvljen-skih problemih študentov, vprašanjih njihovega standarda. o njihovem vklju-čevanju v kulturno življenje In o vseh drvflih oblikah življenja naše mlade ge-neracije. Posebno je treba poudariti, da pričakujemo, da bo dal kongres tehlno analizo Idejnih tokov, ki spremljajo vsa te hitre procese, da bo študentom od-prl svetle in jasne perspektive in ob vsem tem zavzel progresivno stališče. Bogastvo problematike, s katero se bo-ste ukvarjali na kongresu, brez dvoma dokazuje, da študentje niso nikaka pa-sivna množica. ampak postajajo vse bolj subjekt vzgojnega procesa v visoksm ikokvali'ficiranih strokovnjakov, za razvitejše in napred-nejše jugoslovansko gospodarstvo in družbene ustanove. Med najvažnejšimi karakteristikami v razvoju visokošolskega sistema je ze-lo hitra ekspanzija. tako števila fakul-tet in šol kakor tudi števila študentov.« Za večjo specializacijo in profil sfrokovnjaka V nadaljevanju svojega referata se je predsednik Centralnega odbora ZŠJ Novica Pribičevič dotaknil vprašanja Na V. kongresu ZŠJ, ki je bil od 8. do 10. februarja v Ljubijani, je predsednik Centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije Novica Pribičevič podal v svojem referatu obširno analizo dela ZŠJ v obdobju med kongresoma in poudaril vlogo naiog Zvsze šfudentov Jugoslavije pri razvijanju družbeno-polstične akiivnosti šfudenfov. Referat je po-drobna analiza dela in uspehov ZŠJ, kakor tudi vodilo za nadaljnje delo organizacije. Iz njegovega referata smo za nejših misli in povzefkov. ¦p Sistem delitve dohodka po delu, ki sc uresničuje na vse širša področja gcspo-darskega in družbenega življenja, ustvar-ja pogoje za dakončno likvidacijo mezdnih odnosov in za polno afirmacijo socialističnih cdnosov v proizvodnji in drugcd. Središče tega celotnega razvoja, nje-gova najgloblja notranja vsebina, je bi-la zavestno razvijanje socialističnega humanizma. Vsak kontreken napredek, mera in korak, so bili iz človeka in za človeka. V pogojih takega vsestranskega in in-tenzivnega razvoja socialiistične skupno-sti, je kot sestavni del zavestnih sociali-stičnih moči delovala tudi Zveza štu-dentov in pri tem vlagala svoj trud in napore v splošni tok nadaljnje graditve socialistične družbe. Od IV. kongresa, ki je bil leta 1959 v Sarajevu, pa do danes, je bil doseg iin obseg naše aktivnosti vse širši in boga-tejši. Generacija, ki je danes na naših fa-kultetah, višjih šolah in akademijah, polna mladeniškega elana in ljubezni, ki sta značilna za mladost, se globoko zaveda odgovornosti, ki jo ima v druž-bi iin se pripravlja prevzeti naloge, ki jih družba v svojem razvoju stavlja pred njo. Značilnosti te generacije, od katore je bil precejšen del rojen nepo-sredno pred revolucijo, ali med njo, vzgojen pa v socializmu, je želja in lju-bezen do dela, stalno prisotna radoved-nost in žeja za spoznanjem novega. Močan ekonomski razvoj, kvaliitativ-na in kvantitativna krepitev iindustrije, diferencijacija proizvodnje v našem go-spodarstvu, so že pred 4—5 Jeti pokazali, da takratni vlsokošolski sistem ni niti po številu strokovnjakov, ki so dovr-šili visakošcJski študij, nitj po njihovem nivoju specializacije in obsegu znanja odgovarjal zahtevam, ki so se predenj postavljali. Zaradi vedno bclj naglašene potrebe, da se naš sistem šolanja visokošolskih kadrov prilagcdi sodobnim zahtevam, je bil začet zelo temeljit in obsežen proces reforme visokošolskega študija. bravce Tribune izbrali nekaj važ- študija izrednih študentov in drugih problemov v zvezi z refoi^mo visokošol-skega študija. Med drugim je dejal: »Ena največjih pomanjkljivosti je bi-la ta, da se je pri nas skoraj izključno šolal strokovnjak splošnega tipa, ki je imel težave, ko se je hotel takoj po di-plomi vključiti v delo v proizvodnji. Za-to smo začutili potrebo razvijanja spe-cializacije jn usmerjevanja, kakor tudi formuliranja fiziognomije strokovnjaka z različnim nivojem specializacije in strokovncsti. To zahtevo je v prvi vrsti postavilo gospodarstvo, ker se vse bolj izdiferencirana in specializirana. p^roiz-vodnja ni mogla zadovoJjitii izključno s strokovnjakom splošnega tipa. V tež-njl, da se izvrši koncepcija raznovrst-nega in diferenciranega študija, je bito ustanovljenih veliko število višjih šol in osnovan stopenjski študij na večini fakultet. V tem procesu je Zveza študentov odigrala važno vlogo. Delujoča v orga-nih družbenega upravljanja in s for-muliranjem odnosov o številnih kon-kretnih vprašanjih, ki so zadevala vpra-šanje reforme, je bila Zveza študentov iniciator, ki je usvarjalno ugrajeval na-pore študentov v splošni tok reformira-nja visokega šolstva. Potreba takega an-gažiranja se čuti v polni meri tudi da-nes. Še vedno so vprašanja, ki čakajo na odgovor.« V nadaljevanju se je tov. Novica Pri-bičevič dotaknil vprašanja števila diplo-miiranih študentov. Poudanil je, da smo zabeležili skrajšanje povprečnega štu-dija, posebno na tehniških fakultetah. Rokel je, da so ti uspehi rezultat sploš-nega povečanja števila študentov, kakor tudi različnih sprememb v organizaciji študija, strožjega režima študija i.n, na splosno vzeto, večjih naporov, ki so jih študentje vlagali v študij in delo na fakultetah in višjih šoJah, je na široko razgrnil vso kompleksnost tega vpraša-nja. Družbeno upravljanje se je razširilo »Princip družbenega upravljanja se v visokem šolstvu ni razvijal statično. Si-stem, ki smo ga osvojili pred šestimi leti, je doživel v praksi pomembne zunanje. Ceprav v zadnjih letih ni bilo sprememb v sami strukturi, se je vsebi-na družbenega upravljanja spreminjala Osnovna tendenca teh notranjih spre-tnerab je bila v tem, da se postopek pri novih predlogih in sklepih ni omejeval samo na člane organov družbenega u-pravljanja, pač pa je pri tem sodelova-lo večje število študentov in predava-teljev. Pomembno vlogo je odigrala Zveza študentov s tem, da je različna stališča v različnih aspektih strokovne problematike prinašala v okviru zdru-ženj, konferenc in zborov volivcev in se tako vgradila v celoten mehanizem družbenega upravljanja kot njegov se-stavni del... Visokošolsfki študij se da-nes pri nas v mnogočem razlikuje od tistega pred dvema ali trema Jetoma. Uveden je stopenjski študij, usmerjanje in speciaLizacije, omogočeno je šolanje strokovnjakov različnih nivojev, obse-gov strokovnosti in različne specializa-cije v okviiru iste stroke. Jasno je, da smo morall priti do take organizacije visokega šolstva, kajti gospodarstvo z vse večjo diferenciacijo pTodzvodnje in z delitvijo dela zahteva, da gre visoko šolstvo v korak s tem razvojem. Prav v osvetlitvi te neposredne relacije med strukturo, težnjami in stopnjo razvoja nega delavca, lahko veže samo z delom pridobljenega znanja in sposobnostjo na vseh področjih ljudske dejavnosti. Po-ložaj, družbeni ugled in družbena funk-cija intelektualca, ni odvisen od nekih posebnih in izključno intelektualnih svojstev, pač pa predvsem od tega, ka-ko se on s svojim znanjem in sposob-nostrai vključuje v splošne družbene napore kulturnega, gospodarskega in družbenega napredka naše skupnostl« Materialni položaj študentov je še vedno odprto vprašanje, ki terja rešitev. »V aktivnosti ZŠJ zavzema skrb za materialni položaj študentov važno me-stx>. V razdobju med kongresoma smo naredidi vrsto korakov in sklepov, kl so imeli za cilj zboljšanje materialnega polcžaja študentov. V tej dobi se je po-večala kapaciteta študentekih domov in restavracij, ukinjena je bila naaksim^I-na omejitev štipendij, s pomočjo regire-sov in dotacij so bila odvedena velika sredstva za zboljšanje materialnega po-ložaja študentov. V tem času je bila povečana kapaciiteta študentskih domov m restavracij v večini vi&okošolskih centrov. V organizaciji dela ustanov za materialno skrbstvo študentov, smo šli po poti uvajanja ekonomskih cen, sred-stva, ki so bHa preje dotirana linearno, se sedaj dele individualno... Zveza študentov bo še naprej skrbela za uva-janje ekonomskiih cen v študentskih do-movih. Predhodno pa bo potrebno na-daljnje izpopolnjevanje drugih oblik materialnega skrbstva študentov, po- spremembe, ki so bolj notranje kakor družbeno-ekonomskega sistema in nalog visokega šolstva, je ena od osnovnih nalog Zveze študentov Jugoslavije.« Idejno delo ne sme predstavljati samo študij literature, vsebovati mora tudi boj Ko je predsednik Centralnega odbora ZŠJ Novica Pribičevič govoril o ideo-loško-palitičnem delu študentov, je po-udaril, da stojdjo pred študenta zelo važne naloge. Rekel je, da to delo ne more biti enosmerno. »Med osnovnimi nalogama, ki stoje tu pred organizacijo, je neprestano pro-učevanje političnega zaniimanja pri štu-dentih in spremljanje osnovnega obe-ležja njihove družbene zavesti. Od tega, v kakšni meri bo vsebina ideološkega dela v organizaciji zares odgovarjala neposrednemu dn aktualnemu zandina-nju študentov, zavisi kakšen vpliv bo imelo to delo na formiranje družbene zavesti. Ideološko delo v Zvezi študen-tov pa se ne more zadovoiljiti samo z informiranjem študentov o aktualnih političnih in družbenih dogodkih in z proučevanjem klasiičnih Sai modemih marksiističnih del, čeprav irna to delo velik pomen. V bodoče bomo morali razviti oster in brezkompromisen boj za idejno enotnost študentov, kakor tudi boj proti nekaterim idejnim stališčem, ki se pojavljajo med študentd in ki so po svojem biistvu tuji splošnim strujam na-šega socialističnega razvoja ... Za nas se lahko pojem imtelagence, intelektual- sebno sistema štipendiranja in krediti-ranja...« Nadaljnji razvoj ZŠJ O smernicah za nadaljnje delo je re-ferent med drugim poudaril: »Zveza študentov, ki je enctna ma-sovna-politdčna organizacija študentovf bo v bodoče težila k razvijanju žive, bo-gate in raznovrstne družbene aktivnosti študentov. Skupni rezultati notranjega življeinja organizacije morajo biti še dalje usmerjeni v pot socialistične vzgo-je mladih ljudi, ki študlrajo. Idejno po-litično delo mora v Zvezi študentov vr-ši'ti veliko vlogo pri krepitvi idejne enotnosti in učvrščevanju idejnih in etionih norm socialističnega intelektu-alnega delavca v naši družbi. Znotraj sistema visokega šolstva se bo Zveza študentov v bodoče borila v okviru delovanja sistema družbenega upravljanja za čim boljše delo vsake vi-sokošolske ustanove. Na ta način po-staja Zveza študentov nepogrešljiv del splošnega samoupravnega mehanizmaj ki bo s svojo vsebino in kvaliteto dela vplival na splosne rezultate visokošol-skega sistema. Zveza študentov predstavlja del za-vestnih socialističnih družbenih sil v naši domovini. Skupaj z ljudsko mladi-no in Socialistično zvezo, pod idejnini vodstvom Zveze komunistov, se bo na-ša organizacija borila za povezovanje ustvarjalnih moči študentske mladme z napori vseh delovnih ljudi> P 3. MEDNARODHA ŠTUDENTOVSKA KOHFEREHCA * , Mcdnarodna študentovska konferen-ca je bila ustanovljena leta 1950, ko je precej nacionalnih študentovskih unij izstopilo iz Mednarodne študentovske ^veze, ker so nasprotovale njeni blokov-ski politiki. Ta se je izražala najbolj v izključitvi Jugoslavije iz MŠZ. Deveia mednarodna študentovska konferenca, ki so se je udelcžili delegati iz 73 dežel, predstavlja zaključek prvih desetih let mednarodnega študentovske-ga sodelovanja v okviru te konference. 73 nacionalnib študentovakih organizacij je obč.uten kontrast samo enaindvajse-tim organizacijam, ki so se v Stockhol-mu zbrale na prvo MŠK. Tokrat jih je bilo dvajset iz Afrike in Srednjega vzhoda, enajst iz Azije, 22 z ameriškega kontinenta, 20 pa iz Evrope. MŠK ni organizacija, pač pa, kot pove naziv, konferenca, ki jo sklicujejo vsakih 18 mesecev. Nacionalne organi-zacije, ki se zberejo k vsaki MŠK, ima-jo utrjena tla za sodelovanje v »Osno-vah sodelovanja«, na katerih potem skupno delajo do naslednje konference. »Osnove«, vzpostavljene z deveto konfe-renco, slone na spoznanju konkretnih odgovornosti študentov do družbe, ki ji pripadajo. Naglašujoč odgovornosti MŠK kot študentovskega združenja, v čigar območje spadajo študentovska vpraša-nja in vprašanja študija, so »Osnove« združile v sebi vse probleme, ki zanima-jo študente... Tako ta resolucija obsoja sleherno obliko kolonializma, imperia-lizma, totalitarizma, rasiztna in dikta-ture, pa naj nastopa v katerikoli oblikah, tako kulturnih, socialnih, ekonomskih ali pa političnih. V njej je detajlno de- finirana odgovornost, ki lcži na študen-tih za ohranitev miru in temelji na štu-dentovskih pravicah: akademske svobo-de, svobode združevanja, študentovske-ga tiska ter možnosti pri razpravljanju o vzgoji. Deveta konferenca je prav tako iz-delala obširen načrt konkretnega sode-lovanja. Ta vsebuje: ustanovitev med-narodnega delovnega tabora študentov, ki naj bi pomagal pri obnovi pri potresu opustošenega Cila. Nato regionalne se-tninarje s področja študentovskega ti-ska v Afriki, študentovskega turizma in žjivljenjsikih pogojev študentov, načrt tehnične pomoči določenim nacionalnim študentovskim organizacijam in pomo-či študentom beguncem. Da bi uresničila svoj program, je MŠK imenovala določeno število tehnič-nih organov. Koordinacijski sekretariat nacionalnih študentovskih organizacij (COSEC) je samo organizacijski in teh- Delu mednarodne komisije so priso-stvovali skoraj vsi predstavniki tuji(h delegacij in nekateri aktivno sodelovali v diskusiji. Pridružili so se mnenju, da uspeh konference za okroglo mizo, ki jo sedaj priipravljajo, ne more izostati, če bodo na njej zbrani vsi predstavniki vodilnih študentovskih unij sveta. Naši Poglej, očka! še malo, pa te bo prerasia! ISa povabilo ZŠJ so na kongresu sodelovali tudi predstavniki 17 tujih študentovskin zvez in dveh mednarodnih zvez. V svojih pozdravnih govorih so izražali podporo naši mednarodni politiki in predlagali možnosti za še širše sodelovanje med študenti različnih držav. nični organ, ki izvršuje splošni program konference in njene sklepe. Odgovoren je konferenci, njegovo delo pa trikrat letno pregleduje Kontrolni komite, ki ga tvorijo delegati iz devetih dežel. RIC — komisija za raziskave in informacije, pretresa primere kršenja študentovsldh pravic in akademske svobode. Komisija se s svojimi študijami posveča tudi ak-tualnostim, bodisi o problemih v Alži-riji, Južnoafriški uniji, Španiji, Portu-galski, Paragvaju, Dominikanski repub-liki, Laosu, Angoli in o rasni segrega-ciji v USA. Dva druga organa konference IVEF (Mednarodni fond za univerzitetne za-menjave) in IBCA (Mednarodni urad za kulturne dejavnosti) se posvečata pred-vsem vprašanjem študijskih izmenjav in splošnih kulturnih aktivnosti študen-tov. Zveza študentov Jugoslavije je od ustanovitve MSK njen aktivi član. Odločno se bori proti negativnim ten-dencam, ki se včasih v njej pojavljajo in kritizira enostransko politiko, ki jo MŠK pogosto vodi do socialističnih držav. ZA MIRIN SODELOVANJE diskutanti so se lotevali vprašanj stro-kovne prak&e v tujih državah in poudar-jali, da bi morali praktikantom odslej posvečati več pozornosti, zlasti zahtevati od njih znanje jezika države, kamor odhajajo m razgledanost o mednarodnih vprašanjih. Objavljamo izvlečke iz uvod-nega referata mednarodne komisije. »Ko razpuavljamo na tem kongresu o problemih mednarodnega študentx>v-skega sodelovanja, se zavedamo svojih internacionaJnisti'čni'h dolžnosti. Kakor so naši študentje dokazali zrelost v bor-bi proti monarhofašistični diktaturi pred vojno, med NOB in v socialistični revoluciji, ter so danes alctivni v iz-gradnji socializma, tako tudi pri razvi-janju medštudentskepa sodelovanja pri življenjski'h problernih človeštva, kot so borba za mir, za politično in ekonomsko emancipacijo narodov in demokratičnej-še mednarodne odnose, ni mogoče pre-zreti študentskega gibanja in ga izoli-rati od splošnih gibanj v nacionalnih in mednarodnih razmerah. Analiza družbenih procesov današnje-ga časa, v kolikor je potrebna za pre-gledno sliko stanja v sodobnem študent-skem gibanju, bi s karakteristikami, ki se nanašajo tudi na to gibanje, pokazala da so se v zadnjih letih s prihodom novoosvobojenih iin neangažiranih dr-žav v zgodovinsko dogajanje, spreme-nili politični odnosi v svetu in da so le te naravno obvezane, da se vključijo v aktivno boi*bo za mir in demokratične mednarodne odnose. Študentske organizacije kot organizi-rane družbene sile v mnogih državah, imajo določen vpliv na reševanje obsto-ječih mednarodnih razmer. Revolucio-narne akcije širom svreta govore proti blokovski razdelitvi, ki se še vedno od-raža tudi v razddjenosti mednarodriega študentskega sveta. Prcces osvobajanja narodov izpod kolonialne nadvlade in borba za neodvisnost, ustvarjata glo-boke vtise na mednarodno študentsko giibanje. Ta razdeljenost se odraža v ob-stajanju antagomističnih študentskih centrov, ki usmerjajo ob istih vpraša-njih paralelne manifestacije v določeno smer. Tako je študentsko gibanje vsto-pilo v 1962. leto z nizorn nerešenih pro-blemov. Razlika v poedinih pojmovanjih bo seveda vedno obstajala, a ZŠJ izhaja \z stališča, da je treba najti tiste točke, ki nas združujejo i.n ne razdvaiajo. V prvem planu je borba proti vsaki ne-varnosti vojne, proti tekmd v oborože-vanju in vsem vrstam nuklearnih poiz-kusov. ZŠJ je bila na IX. MŠK med predlagatelji resolucije o miru im raz-orožitvi. Ker obsitajaio vprašanja skup-nih interesov, vidi ZŠJ v univerzalnem študentovskem sodelovanju edino pot za premostitev težav v razdeljenem štu-dentskem gibanju. Univerzalno sodelo-vanje naj bo konstruktivno in enako-pravno na bazi medsebojnega spoštova-nja in razumevanja. Mednarodno štu-dentovsko sodelovanje je tvorila akcija na polju izmenjave študentov na stro kovnih praksah, kulturnih, športnih in turističnih dejavnostih, s pomočjo semi-narjev, konferenc, delovnih in rekrea-tivnih taborov. (25.000, naših študentov je med dvema kongresoma bivalo v tu-jih deželah v istem času pa 20.000 tujih pri nas.). Od mednarodnih aktivnosti organiziranih v Jugoslaviji izstopa po-sebno mednarodni seminar »Univerza danes« s temami o problemih visoko-šoJskega študija. V Ljubljani se vsako leto vrši mednarodno študentovsko sre-čanje, od drugih dejavnosti pa je ZŠJ gostila še 13. letno konferenco IASTE, i;n 13. letno konferenco ISMUN, ter or-ganizirala festival študentovskih gleda-lišč v Zadru. Se naprej trdimo, da je treba vse bolj razvijati direktne odnošaje med vsemi nacionaJnimi študentovskimi or-ganizacijami Evrope, za katere z ozirom na realne potrebe in organiziranost štu-dentovskega gibanja obstojajo posebni pogoji. Upoštevajoč mnenje, da so med organizacijami na Balkanu slični pogoji, smo na sestanku v Bukarešti težili h konkretnim programom za povezanost študentov Balkana. ZŠJ sodeluje s 14 študentovskimi or-ganizacijami in smatra, da morajo med seboj reševati življenjska vprašanja študentov in vprašanje miru ter, da se osvobode vplivov, ki so v nasprotju z demokratičnimi odnosi. Nadaljni raz-voj MŠK, v kateri je včlanjena ZŠJ, mora v smer radikalnega odklanjanja negativnih elementov v odnošajih in ne dopuščati koncesij. Ona ima svoj značaj, ni pa edina najprimernejša oblika so-delovanja, kakor se vztrajno zatrjuje. ZŠJ pazljivo spremlja delo MŠZ in ugo-tavlja, da so realne možnosti za širše sodelovanje. Obsitoječe mednarodne organizacije ne morejo predstavljata vsega študen-tovskega sveta. Direktni stiki med na-cionalnimi organizacijami in multilate-ralno sodelovanje so velika možnost za premostitev razdeljenosti pri organizira-nju skupnih akcij. Tempo tega procesa pa je odvisen od priipravljenosti za akcijo vsake posamezne organizacije. Vse dosedanje diskusije o enoi;nos.ti so bile enostranske, zato ni uspel prvi poiz-kus konference za okroglo mizo. Na šte-vilnih sestankih pa že pripravliajo dru-go tako konferenco, ki naj bi bila uspešna ...-»< 8. februarja je v prostorih Ljud-ske skupščine Slovenije priredil predsednik LS LRS Miha Marinko sprejem za udeležence V. kongresa Zveze študentov. Sprejema so se mimo delegatov udeležili tudi pod-predsednik ZIS Edvard Kardelj, član ZIS Milentije Popovič, pred-sednik IS LRS Boris Kraigher, predsednica GO SZDL Slovenije Vi-da Tomšič, podpredsednik IS LRS Joža Vilfan in drugi visoki gostje. Na sprejemu je tovariš Edvard Kardelj v krajšem nagovoru povab-Ijenim delegatom zaželel uspešno Sprejem delegatov v Ljudski skupščini delo na kongresu in univerzah. Med drugim je dejal: »Pri nas ne obstoja problem mladi-stari, ne govorimo: stari v pokoj mladi na oblast. Tega ne govorim zaradi sebe (smeh) toda mislim, da je potreba da damo mladim Ijudem večjo vlogo, da jim nudimo možnost proste izbire mest, ki pripadajo mladim ljudem.« Fpto: Joco Žnidaršič V POČASTiTEV V. KONGRESA ZVEZE ŠTUDENTOV JE ŠKUD AKADEMIK PRIREDIL ZA DELEGATE IN GOSTE NA KONGRESU SLAVNOSTKO AKADEMIJO, Kl JE BILA 9. FEBRUARJA ZVEČER V UUBUANSKI DRAMI. NA AKADEMIJI JE NASTOPILO 5 KULTURNO-UMETNIŠKIH SKUPIN UUBUANSKIH ŠTUDENTOV Študentka v slovenski narodni noši pozdravlja rektorja ljubljan-ske univerze prof. dr. Maksa šnuderla. Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je tudi tokrat nav-dušil svojo študentovsko publiko in visoke goste. Akademska folklorna skupina France Marolt se je predstuvila s poskočnimi gorenjskimi plesi in s temperamentnim Bunje- vačkim kolom. Za prijeten zaključek akademije je poskrbel Franci Kapus s svojim orkestrom Ad hoc. Start z vprašanjem Suverenost in samozavest, s katero je gledališka skupina »Oder 57-« napovedala svoj »start« v sezono 1961-62, bi biJa lahko po nekaterih dosedanjih uspehih te skupine dokaj upravičena. vse dokler niso deklari-ranih ambicij razbili sami z obema svojima letošnjima uprizoritvama. Dve novi deli sta doživeli svoj krst na »deskah« Križank, aktivna skupina pa še nj zabeležila vidnega uspeha pri svojem letošnje-sezonskem priza-devanju. Drama Vitomila ZUPANA »ALEKSANDER PRAZ-NIH ROK« ni prišla na »Oder 57« povsem ne-znana, saj je bila že objavljena v reviji »Per-spektive«. In prav tu bi že lahko začeli z nizanjem pomislekov, ki ne govorijo v prid uprizoritve te drame, pravzaprav dramske konstrukcijc različnih situacij, ki jim avtor m mogel vdahnitj dovolj življenja. Niti toliko, da bi se občinstvo zagrelo za več kot cno pred-stavo. V »Aleksandru« Zupan uporablja že dovolj zna-no formulo protislovij, v katere zapade vladar. ki omahuje svoj vladarsko in človeško dolžnostjo. Osebno »rešuje« Aleksander svoj »človeški humaniziem« v spo-ru z vladarskimi, ©blastniškimi tendencami s povezo-vanjem, z usodami nekomplicirariih, preprostih »malih-« ljudi. To »poveTsovanje« izpelje Zupan na efekten na-čin, izposojen i% »1001 noči«, kjer so imeli vladarji io lepo navado, da so se preoblečeni potikali med množico in tam zvedeli marsikaj zanimivega o sebi in svojem vladanju, pa so lahko pa premisleku napake odpravili v splošno zadovoljstvo vseh. Pri Zupanu pa je ta »elo-vešo pristni« element v žargonu kar nekam banalen in daje vtis cenene potvorjenosti. Okvirna zgodba, povzeta iz zgcdovine-epizode iz zadnjih dni pred Aleksandrovo smrtjo — je že sama po sebj legendarna in še z večjo lahkoto služi avtorju za projiciranje v »sodobnasti«. Z vsieani »upomimi« parolami, ki so v bistvu operetnega značaja, Zupanov »Aleksander« ni prav nič pridobil na »aktualnosti«, s katero so se lahko ponašale pred njim v režiji »-Odra 57-« uprizarjane drame. Uprizoritev Zupanovega ^Aleksandra« kot uvodne piredstave >avantgardne« gledališke skupine »Oder 57^< je nekako v neskladju z merili, ki obvladujejo prepri-čanje kolektiva ^Odra 57«, da je namreč »mogoče ustvarjati slovensko kulturo predvsem z uprizarja-njem domačih del, ki na ta ali oni načln nedvoumno posegajo v našo sodobno problematiko« (cit. po Delu, 2. avg. 1961, podčrtala D. K.). Nekako se zdi, da so v svoji zaverovanosti pri »Odru 57« šli predaleč ali pa da je nastopila kriza pri izbiri del, ki bi naj »zares ustvarjalno in trajno poscgala v izoblikovanju novega, našega, sodobnosti ustrezajočega teaterskega sloga«. Ali pa to vse sodi med »principe smiselnega in umetniško usp«šnega d e 1 a« »Odra 57«? Glosa in tako dalje Akademije so se udeležili tudi tovariši Krste Crvenkovski, Boris Ziherl in Franc Kimovec-Žiga. (Fotografije na tej strani: Joco žnidaršič) Pri vsaki kritiki moti neobjektivnost. Samo to je, da jo včasih lahko ugotoviš, ker morda podrobneje poznaš de-lo objekta kntike, včasih pa tega ne poznaš in te kritika, če je prepričljivo napisana, zapelje v namačno smer. Ena najvažnejših nalog kritike je, da izloči iz umetnine (če to resnično je) resnico, ki ji je vodilna nit. Zato mora biti kritik umetnini dorastel; ta dorastlost se odraža v čustve-nosti njegove osebnosti, ne le v razgledanosti in v dosegu njegovega razuma. Najhuje pa je, če se kritik niti na svoj razura ne more dobro nasloniti in je poleg tega še emoncialno inerten. Tako mu ne preostane drugega, kot da se spusti v prazno besedičenje in dogovezenje, torej da piše kritiko zaradi kritike. (Zanimivo je, da visoki ured-niki visokih slovenskih revij take kritike zelo cenijo in jih objavljajo zmeraj več.J Malo je pri nas kritik, ki bi bravcu povedale, razložile, kaj je bistvo nekega dela, v čem je tista stvar, ki temu delu daje vrednost, oziroma mu je ne daje. Za večino naših kritikov to sploh ni važno: pri pesmih preštejejo rime, pregledajo naslove, pri romanih ugotove tak in tak vpliv nekoga drugega, ob gledaliških novitetah pa največ ocenjujejo že tako dobro ocenjene igravce. Potem pa z značilno superiornostjo kritika posta-vijo neko določeno (najlažja smer seveda — nedoločeno) sodbo. Njihova primerna oblika dela je tudi izbiranje med dvema že napisanima variantama, v kolikor se zeprej ra-zumsko ne odločijo za apriorizem. Kje je tisti etični temelj kritike? Kje je tista bit, ki pravi, da je kritika sestavni del književnosti, umetnosti? Kdaj bomo začeli iskati v umetnosti resnico, ki jo vsaka prava umetnost skriva v sebi? V nedavni ženski polemiki v uglednem slovenskem ča-sopisu smo lahko prebrali plaz besed zaradi enega samega nebistvenega stavka fge ugledna revija je pristavila svoj lonček), nihče odgovornih pa se ni oglasil, ali je bila avto-ričina kritika utemeljena, ali gre samo za osebna nasprotja. (če je šlo za ta, bi bilo bolje, da bi se po telefonu zme-nili za skriven ses-anek in po možnosti — tudi fizično — obračunale.) Sicer pa pustimo to. Naučili smo se, kam pripelje kri-tikovo primitivistično pojmovanje obravnavane snovi in pa to, da ni lahko pisati ocene. Zgleden primer zvodenele kritike je tudi ocena pesniške zbirke Daneta Zajca »Jezik iz zemlje« v januarski številki Naše sodobnosti. Kljub temu, da se avtor trudi, da bi bil pošten, je vendar to-liko previden, da jasne sodbe o tem, kakšno mesto ta zbirka v slovenski poeziji predstavlja, ne pove. Temu, da nam kritik na primeren način razloži, da je pesmi razu-mel, še ne moremo reči ocena. če čakamo, da bo pravo umetnost dela pokazal čas, čemn nam potem kritika? In vendar si brez nje tudi umetnosti ne moremo predstav-Ijati! Tipičen primer »-nekonvencionaliic dramatike« bi naj predstavljala naslednja krstna predstava v okviru »Gdra 57« — DANETA ZAJCA drama (pravzaprav poe-ma) »OTROKA REKE«. Gotovo je tvegano, če se pc-snik s kvalitetami dobrega lirika angažira pri ustvar-janju dramatike, ker se bo ena izmed njegovih ustvar-jalnih prvin prav gotovo morala podrediti drugi. Zajc je poskusil napraviti iz svojih doslej napisanih verzov (grozljivo) poenio v človeškem minevanju in o brezup-nosti človekovega beganja v času in prostoru. Pesnik Zajc sc je tudi v svojem prvean poskusu dratnskega ustvarjanja držal principov svojega (uspešnega in v bi-stvu atraktivnega) pesniškega izraza, ki pa Je v drama-tiki dokaj menj efekten, zaradi monotonega ponavlja-nja abstraktno konstruiranih besednih zvez pa postaja med posušanjem utrujajoče. Tako zaradi nakopičenosti uide poslušalcu marsikatera lepa pesniška prispodoba. Pesnikov trud, da bi izpopolnil recitacijski večer s kvantitativno zadostnim številom verzov, da bi iz tega nastala ^drama« gre v tem primeru na škodo njegovi pesniški reputaciji. Taras Kermauner kot režiser je skušal Zajčevi pe-snitvi pomagati s tem, da se je trudil z ustvarjanjem »dramatične atmosfere« in z nenavadnastjo efektov (zatemnitev, način interpretacije, soena). V celoti |e bila to ena izmed redko skrbno pripravljenih predstav, čeprav se je po tem »Oder 57« vselej odlikoval, toda kljub temu je ostala zgolj poskus presajevanja občut-ljivega pesniškega duha na p^čena tla dramskega uprizarjanja, ki vse prerada uhajajo izpod nog. Pač po logiki kritičnega razlikovanja primernosti. D.K. Bosa dekleta Jože Prešeren Najraje imam bosa dekleta. Kakor poletni dež so, ki boža po licih in si ga včasih tako dolgo želiš. V visckih travch si iščejo srečo in od izhojenih poti bež«. Težek kamen mesta ne bo ogradil polja njihovih stopinj. Studentje iz Valporafso so nas obiskali že pred štirimi leti, ko so gostovali v Mariboru, Ljubljana, Sarajevu, Reki in Pulju. Tokrat so odpotovali 25. dec. lanskega leta z avionom iz Valparaisa v Buenos Aires in od tam s špansko ladjo Cabo San Vicente v Barcelono. V Jugoslaviji je imel čileanski komorni pevski zbor šest celo-večernih koncertov v šestih dneh. Svojo turnejo je zaključil z gostovanjem v Ljubljani. f dolini raja je sedaj poletje ...in valpairaiš(ki študentje imajo letne počitnice; zato so si tudi lahko vzeli dovolj časa za skoro pet me-sečno turneijo po Evropi. V Jugoslavijo so prišJi preko Spanije in Italije, v LjubJjano pa po gostovanju v Za-©reibu, Varaždinu, Samoboru, Celju in Kramju. Pevsfci zbor študentov iz Doline raja, kot je španski konkvistador Juan de Saavedira imenoval kiraij. kjer je zrasel sedaj že slkoro polimiltjonsiki Valparaiso, je bil us.tanovaljen že leta 1953. Od tedaj dalje deduje pod vodstvoim dirigenta Marca Dusija iin v okviru najpo-memibnejše in osiredinje čiJeanske glasbene ustanove Instituto de Extension Musical. Inštitut je univerzi-tetna ustanova, finančno, pa fcudi sicer, ga pa podpira država. Združenje več umetn.iških skutpdn, od kateirih pa s'ta amaterska samo oba pevsika zibora: koimorni zbor iz Valpasaiisa in pevslki zbor iz Santiaga. Zaniimivo je, da kuiturno i.n tudi glasbeno delovanje čileanskih študentov ne organiziirajo m ne vodijo štu-dentjje sami kot pri nas, ampak je Inštifcu.t profesio-nalna pol di"žavna pol univerzitetna ustanova. Tudi člani pevskega zbora ni&o samo šitiudentje: pevci na-mreč ostajajo pri ziboru pogosto tudi še vrsto let po dipiloimii. KONCERT V LJUBUANI Zbor je pod vodi&tvoim dirigenta Marca Dusija na zaključku svoje da-uge turncje po Jugoslaviji na-stopil 2. februairja tudi v Ljubljani kot gost Koncertne direkcije Slovenije. Program naših kolegov iz daljnega Cila je v prvem delu obsegal pesmi starih Na predvečer Prešernovega dne, «-priznika sloven-ske kulturne tvornosti,« kakor je dejal književnik Mitja Mejak na slavnostni akademiji v Filharmoniji, so bile podeljene letošnje Prešernote nagrade — prof. Juliju Betettu za življensko delo v slovenski glasbi, docentu FAGG ing. arch. Niku Kralju za usp«he v industrij-skem oblikovanju in arhitekturi, Francetu Stiglicu za režijo filmov >'¦Dolina miru«, >^I>eveti krog«, »-Balada o trobentu in oblaku« ter Jožetu Udoviču za pesniško zbirko Ogledalo sanj. V zbornični dvorani univerze ie rektor dr. Makso Šnuderl razdelil 8. febmarja Prešernove nagrade 35 študentom: Božidar Vračko (Motiv Petra Klepca v slov. literatur^ in v podobi Ferda Kozaka), Ferdo Fischer (Partizanska dramalika), Franc Vogelnik (Slovenski ro* man in povest v razdobju 1945-60), Silvo Fatur (Neka- 1957-60) F. Polak (Vzroki fluktuacije delavccv v Titovih zavodov Litostroj v Ljubljani), Ljubomir Marun (Sle-dovi prazgodovinskih Skitov v Sloveniji), Marija Dor-nik (Skrbstverai organ in njegovo delovno področje), Slobodan Rakočevič in Janez Logar (Vpliv teženj za izboljšavo dela javne uprave in vprašanja, ki so se v tej zvezi pojavila v občinah Celje, Zalec, Soštanj in Laško), Vasilij Polič, Milena Ceferin, Marjetka Jungdar-fer, Dragica Ravnik, Milica Penko (Izkoriščanje letnega oddiha delavcev Titovih zavodov v počitniških domo-vih), Aleš Rueh (Poskus ekonomske analize nekaterih probl^mov v elektrogospodarstvu), Franc Zabukovec (Vprašanje razširjene reprodukcije v jugoslovanskem elektragospodarstvii), F Sodec (Merjenje toplotnih to-kov v metalurških pečeh), Borut Pretnar (Določitev termodinamičnih funkcij sistema Pb—Cd s pomočjo Letošnje Prešernove nagrade teri problemi okrog geneze in sestavine Kersnikove povesti Rošlin in Vrjanko), Ante Oršulič (Pjesnički rad Dobriše Cesariča). Hermina Jug (Silvije Strahimir Kranjčevič), Heda Ivanuš (Robert Frost, Poems), Andrej Rijavec (Byron and his Oriental Tales), Drago Grab . (Franz Nabl, Die Galgenfrist), Edvin Zdovc (Zu einigen Problcmen des Problemkcmplexes der deutschen Kriegsliteratr iiber den zweiten VVeltkrieg), Mirko Bogič (Razvoj vremena u Sloveniji u oktobru 1959 i njegov upliv na hidroelektrogospodarstvo), Alja Krapež, D. Podkoritnik, F. Lovrenčak, Marko Žerovnik (Ele-menti geografsko populacijskega razvoja celjske občine med Ieti 1959-60), Dušan Voglar (Vodnikovo spoznanje Q. Horaca Flacca), Majda Stanovnik-Blinc (Oskar Wil-de v slov. tisku od 1897—1914), France Vreg (Razvoj slovenskega feljtona in bistvene značilnosti Kersnikove feljtonistike), F. Kresal (Razvoj predilnice Litija), Bogdan Kavčič (Spremembe v zadovoljevanju nekate-rih potreb delavsklh družin tipa 4/1 v Sloveniji v letih merjenja EMN), Vinko Bon (Kondenzacije tiosemikar-kazidov z monoklorocetno kislino in njenimi derivati), Simon Oblak (Sinteza in struktura 3-substituii anih 5-merkapto-l,2,3,-tiodiazolov), Janez Perkavac (Papir-na kromatografija črnil), Vilko Bukošek (Kontrala po-škodb na volni, poškodovani z reprodukcijskimi sred-stvi), Srečko Bergant (Določltev tehnološkega prccesa predenja mešanic lan-sintetska vlakna na osnovi pol-industrijskih preizkušenj), Vladimiir Halužan (Vpliv visokih temperatur in elektrolitov na encimatsko raz-gradnjo škrcba na tkaninah), Boštjan Anko (Rušje v Sloveniji), Lojze Čehovin (Gospodarsko gojitvena pro-blematika kraških mrazišč v Snežniškem masivu), Ciril Štrumbelj (Gojitvena in gospodarska problematika ze-lene duglazije na Brezovi rebri). Prešernove nagrade na AIU so dobili Anton Slod-njak, Alenka Bole in Metka Leskovšek, na akademiji za glasbo pa Ivan Šček, Darijan Božič, V. Klemcnšek, Al. Vodopivec, Olga Skalar, A. Zupan in Borut Loparnik. španslkih in Maliijansfkih renesančnih kompomstov, L. Marenzija, Cl. Monteverdija, G. da Venose itd. — v drutgem delu pa umetne pesmi in priredbe nairodnih pesimi sodobnih južnoameriških skladateljev — A. Leite-lierja, D. Santa Cruza, H. Villa-Lobosa, H. Villaroefa in dirugih. Zbor se nam je predstavil kot glasovno izredno homogen in tefhnično prožen ansambel. Njihova disci-pliniranost, riitimična eksaktnost, izdelanost posameznih glasov in točnoist v intonaciji (z red!ki'mi izjemami se-veda) je bila vzoirna in je lahko v vzgled naširn študen-tovskim plesaiim ansambloim. Dirigenitu Macu Dusiju je kljub dokaj povprečneTnaa glasovnemu materialTj — mo-goče je k tej sodibi mnogo piripomoglo tudi mrzlo ljub-ljansiko vrerne — uspelo prepričljivo izoblikovati teh-nično in muzikalno dokaj zahteven program. Skoda je le, da je v dirugem delu programa v^asih forsiral zibor preiko njegove zvoone zmogljivostj, ki ne preneise izra-zite forte dina,rniike. V proigramu smo pagrešali tudi tipično joužnoaimeriških narodnih in umetnih pesimi, ki bi nam, slovensikdm stiudeintam bolj približale glasbemo bogastvo nijhovega ljudsitva. Občins.tvo, ki je skoraj povsem napolnilo filharmoniono dvorano, je naše pev-ske prijatelje iz Čila toplo pozdiravilo in jih še posebej na zaključlku nagradiilo z dolgotrajnim apJavzom. Čilski študentje, ki jih je pozdiravilo tudi zasitopstvo akadem-skih pevskilh ziboinov ŠKUD Akademik in jim pri tem izročillo maj'hma spomimska darila, so se od nas poslovili s številniani dodanitmi pesmimi, ki so še enkrat potrdile njihovo visoko glasibeno kulturo. Nr VSTOPNIC ZA ŠTUDENTE Ce srao bilj študeiratje navdušeni nad petjem naših kolegov iz daljnega Cila, pa smo bili dosti manj zadovoljni s priirediteljem, sJovensko koncertno direkcijo. Ta je namreč zagotovila našeimu kuiltumemu drutštvu. da bo dala nekaj vstopnic na razpoJago tudi za šitudente po zndžanih cenah oziirouna zastonj. Vendar te svoje obljube zadnji hi|p ni iizpoJnila, tako da je večina študientov, ki so računali na obljuibljene vstop-nice ostala pred koncertom brez njih in jih morala kupovati od tiistilh, ki so jih v večini priimerov dobili zastonj. Koncertna diireikcija je namreč ve]iko vstopnic poslala razniim simdikalniim organizacijam oziiroma jih abonemtoTn dajala celo zastonj, meditem ko svoje oblju-be študentoim rii mogla lzpolniiti. Res je, da se je na koncu vse UTedilo in so tudi tiisti študentje, ki jim je uspelo dobiti neikaj vstopnic. dobili breziplačn.e nado-mestne stole v dvorani. Vendar se moramo vpirašati, zakaj se ravno pri študenti'h vedno zaa;alkine? Kak&na politika je to in če-mu naj siiuži? IZ UUBUANE NA DUNA.I, POTEM PA... Svoje krožno potovanje po Evropi bo skupina na-daljevala s tmrnejo po Zahodini Nemčiji, kjer bo imeJa 12 koncertov. Nato pa Nizczemska, nastop v Parizu, Madirid in še trije dnevi v Barceloni. Konee apirMa, uipajo, da bodo prispeLi spet nazaj v Valpairaiso. Tedaj se namreč spet začne za južnoameriške študtnte jesen i:n novo študijsko leto, za pevski zbor pa tudi priprava za nove nasttope in novo koncertno sezono. PETER JAMBREK IGOR LAVRIC PTKTE »Ne, danes se ne boste igrali. Hitro domov, ali pa povem tvoji mami.« Za trenutek so strmeli vanj z začudenimi očmi, potem pa so se užaljeno odpravili proti domu. Jill je očitajoče pogledala očeta. »Vedno se igramo na polju, ko gremo iz šole.« »Prav ,toda danes se ne boste. Stopi hitro, nikar se ne obo-tavljaj.« Videl je galebe, kako krožijo vedno bliže zemlji. Še vedno tiho, še vedno brez glasu. »Poglej, oče poglej tja, koliko galebov je!« »Da. Pohiti no!« | »Kam pa ^etijo? Kam grejo?« »Na jug, upam. Tam je topleje.« Prijel jo je za roko in jo skoraj vlekel za seboj preko polja. »Oče, kaj je? Kaj delajo?« Galebi so začeli oponašati vrane. Razdelili so se v jate, ki so se vedno bolj širle preko neba. še vedno niso začeli leteti, le kro žili so precej nizko. Videti je bilo kot da čakajo na nekakšen signal. Kakor, da se morajo še odločiti. »Ali naj te nesem Jill? Pridi, nesel te bom na hrbtu.« Mogoče bo šlo hitreje; a se je zmotil. Jill je bila težka. Neprš stano mu je drseJa s hrbta in jokala. Njegov strah se je pren6sll na otroka. DAPHNE DU MAURIER »Naj grejo proč galebi. Ne maram jih. Vedno bliže prihajajo.« Zopet jo je postavil na tla. Potem je začel teči in vleči Jill za seboj. Ko sta prišla do farme je zagledal Mr. Trigga, ki je pravkar spravljal avto iz garaže. Nat ga je poklical. »Ali naju lahko zapeljete do doma?« »Kaj pa je?« Mr. Trigg ju je pogledal in prijazen nasmeh se mu je razlezel po širokem obrazu »Videti je, da bomo imeii malo zabave,« je rekel. »Ste videli galebe? Z Jimom jih greva streljati. Ljudje so čisto ponoreli, vsi govorijo le o pticah. Slišal sem, da ste imeli nocoj pri vas težave. Ali hočete puško?« Nat je zmajal z glavo. Mali avto je bil nabasan. Ravno za Jill je bil še prostor. »Ne, ne potrebujem puške, toda hvaležen bi vam bil, če bi zapeljali Jill do doma. Zelo se boji ptic« Govorii je hitro, ker ni hotel male še bolj prestrašiti. »Prav,« je rekel Mr. Trigg. »Zapeljal jo bom domov. Zakaj ne ostanete tu in se nam ne pridružite pri streljanju? Boste videli kako bodo frčala peresa.« Jill je zlezla v avto in Trigg je zapeljal po poti. Nat mu fe sledil. Trigg je čisto ponorel. Le kaj mu bo pomagala puška pn tolikih pticah? Sedaj ko je bila Jill na varnem se je lahko malo ozrl naokrog. Ptice so krožile nad polji, večinoma galebi, me — na 1300 metrov nadmorske višine vo-zimo skoraj več po travi in kamenju kot po snegu. Ob vrnitvi v Grenoble hitimo kupovat »kofix«, da zacelimo po-škodavane smuči. Zvečer spreiem v študentskem domu — sedmi mednarod-ni smučarski kamp študentov se je tudi tnradno pričel. Naslednji dan se z avtobusom pelje-mo v Deux Alpes, 80 kilometrov odda-ljeni zimsko športni center, ki tokrat že sedmič nudi svoje gostoljubje pisani družbi študentov. Če natančneje pogle-damo po avtobusu lahlko na&tejemo 19 narodnosti, kljub temu, da so politiki krepko po&egli med nas. Precej se razlikujemo tudi po smu-čarskem znanju. Suzanne iz Južne Afrike bo tokrat Biploh prvič stopiJa na smuči. Zaskrblje-no se ozira na bližnje hribe. Tudi mi štiirje Jugoslovani smo precej zaskrb-Ijeni Ln se sprašujemo, če bo ta mu-hasta zima vsaj 1600 metrov visoko na-sula dovolj snega. (Nismo svojih smu-či na tomboli zadeli.) Japonec Takuo se hvali z umetno snežno poljano, ki so jo postavili v Tokiu, za katero smo tudi pri nas zve-deli iz čas&pisov. Pravi, da pa imajo tu-di na gorah sneg. Američanka Sarah iz Texasa je šele med študijem v Grenoblu pričela smu-čati, vendar je iztkoris>tila vsak prosti dan. 2ai ji je, da doma v Texasu ne bo mogla na »-dilce« — daleč naokrog ni snega. Anatol iz Moskve se pritožuje, da ne mara golih snežnih planjav. Pri »njih« na Uralu in drugod je smučati po goz- pravljati čas v šoli, kjer se le dvakrat do trikrat spustiš do kraja navzdol — torej pričnem po svoje. V osmih minu-tah 500 metrov višje, nato hitro dol in spet gor. Proga meri sikoraj dva kilo-metra. Pri vzpenjači nobene vrste., saj je delavnik. Zato pa je ob nedeljah slabše. Takrat pa se ponovi slika, ki jo poznamo iz Kranjske gore. Vrste, vrste, še in še smučarjev. Na partkirnem prostoru 42 avtobusov, ostalo osebni avtomobili, ki stijo še vzdolž dva kilometra dolge ce-ste na obeh straneh drug zraven dru-gega. Promet nemogoč do petih popol-dan. Pred to množico se umaknemo na bolj neprimerne terene. Spoznavamo tudi nevarnosti smučanja. Nevaren pa-dec smučarke, ki se je kotaHla sikoraj sto metrov po poledenelem pobočju nam vcepi skoraj preveč previdnosti. Mnogi V prihodnji številki berite reportažo s študentskih smu-čarskih tečajev. dovih znatno lepše. Po namestitvi v hotelu seveda še en sprejem. Počasi prebijemo jezikovne in politične meje, železno zaveao in poli-dobne reči. Skoraj ne zavedamo se, da smo v državi, ki ima na grbi alžirski problem in OAS. Naslednje jutiro — sneži. Za nas, ki smo lačni snega — nobena ovira. Sprva se kar ne moremo odločiti za eno od 10 vzpenjač. Po prvih dnevih že vemo: dopoldne Vallee blanche, popoldne Bel-le etoile in Oretes. Seveda tudi zaradi sonca. (Naši potemneli obrazi — važen adut ob vrnitvi domov!) Ker sem še precej potreben smučar-skega ^znanja se napotim v simučarsko šolo. Štiri ure na dan vozimo, padamo, oziroma osvajamo francosko smučarsko tehniko. Po nekaj dneh smo že zreli za poskus — na izipitu dokazati, da lahko napredujemo v višji razred. Tudi tek-movanje v slalomu je na sporedu. Vsa mednarodna druščina — brez preveli-kih ozirov na znanje — seveda tekmuje. Naša dva — (medtem smo se že bolj spoznali in spoprijateljili): Rus Anatol in Avstrijec Michel — sta prehitela ce-lo predvozače. Velika katastrofa za ce-lo naselje. Naš Franjo se je uvrstil na tretje mesto in prijetno presenetil tudi nas. ostale Slovence. Vreme se je ustalilo in škoda je za- izberejo zato aoiga prečenja po gioDo-kem snegu. Spet je na vrs'ti tekmovanje — to-krat slalom. Zdaj se predvoeači potru-dijo. Anatol in Michel jih ne moreta prehiteti. Za izredno dobro uvrstitev si 16 študentov pridobi naziv »Chamois de France-« in lepo značko — med njimi Andrej in Franjo. Francozom gre to-le zmagoslavje av-strijske tehnike na njihovih tleh že precej na živce, zato pakličejo iz Gre-nobla okrepitve, ki resda zmagajo, a nam ne uničijo razpoloženja. Smučarski kamp gre h koncu. Precej smuči je že odslužilo. Tudi Elanovs »metalic-« niso nezlomljive," je dotkazala praksa. In to sikoraj na ravnem, pri najbolj nedolžnem padcu. Ostalo nam je še nekaj časa za zaba-vo. Priredimo šaljivo tekmovanje v pa-rih. Marje smeha vzbujamo med osta-limi smučarji s svojimi ^specialnimi« kostumi. Najbolj domi&elna sta bila oba Avstrijca, vsi fotografi tekajo za njima. Eden zadnjih večerov je. Vsi že mi-s3imo, da je smučarski kamp tokrat mi-nil brez nesreče, ampak tradicija se je obdržala: ena zlomljena žen&ka noga, letos Barbara iz Hamburga. Seveda sle-dijo avtogrami na mavčni ovoj. Na dan pride še zadnji stekleni kos naše fol-klore — in v veselem razpoloženju si obljubljamo ,da se še srečamo. Vabila v razne kraje dežujejo z vseh strani: v Češkoslovaško, Nemčijo, Ita-lijo, na podoben kamp — le poleti — v Bolgarijo ob Crnem marju, v Jugosla-vijo — na Pohorje. Franju je uspelo pridobiti šest fantov, da obiščejo Slo-venijo in gredo na smučarski tečaj ma-riborskih študentov na Ribniško kočo, kljub temu, da ni žičnic. (Celo dvakrat so ponovili vprašanje in prejeli nega-tiven odgovoir: ne, žal še ni žičnic.) Zapustrli smo Grenoble. Poslovili smo se od prijateljev, s katerimi smo preži-veli dvanajst dni na snegu. Ni bilo samo smučanje, čeprav je bilo že to precej, spoznaH smo, da smo mi mladi — kljub vsemu svetovnemu dogajanju — dobri prijatelji, da bomo morda kas-neje uredili posvoje svet. Kako, pa že vemo, to srečanje je to pokazalo. NOVICE IZ zsso Novice so resda lahko dobre all sla-be , vendar kdor se dlje časa ukvarja s študentovskim športom pri nas, ve, da tu prevladujejo slabe; še posebej, ka-dar je treba izpolniti obljube študent-ski športni organizaciji. Tako tudi to-krat. Znano je, da je večina kandidatov za državno smučarsko reprezentanco, kl bo nastopila na bHžnjih študentskih zimskih športnih igrah (drugi del Uni-verziade) v Villarsu v Svici, z Ijubljan-ske univerze. Zato je prav naša orga-nizacija prevzela skrb za prlprave naše ekipe. Pri prvih dogovorih s predstavniki Smučarske zveze nam je bila obljub-ljena vsa pomoč. Seznanili smo jih tudi z natančnimi datumi tekmovanj, da bi lahko vskladlll nastope doma in v ino-zemstvu. Dobili smo sogrlasje, da nas bodo na Univerziadi zastopali res najboljši naši smučarji-študentje, ki bodo lahko (kat pred dvema letoma v Chamonixu) po-segli v borbo za uvrstitev pri vrhu. Pred kratkim pa smo izvedeli, da bo državno prvenstvo v smučarsklh tekih prav v času, ko bodo študentje tekmo-vali v Švicl. Kljub zagotovllu tovariša Mike iripala, predsednika Zveze spor-tov Jugoslavije (dal ga je predstavnika ZSŠO med nedavnim kongresom Zve-ze študntov) da bo posredoval v korlst študentske ekioe — so lz Smučarske zve-ze Jugoslavije sporočill, da tekačl ne morejo na pot. Tako bodo odpotovali le: Lakota, Jamnik in Fanedlova, ska-kalca Eržen In Oman ter drsalca Andree Nataša in Peršin. Letos državnega študentskega smu-čarskega prvenstva — ne bo. Od sedmih jugosltrvanskih univerzitetnih središč sta svojo udeležbo priglasila le Rijeka in organizator — Ljubljana. Po petnajst-letni tradiciji bo prapadlo meduniver-zitetno tekmovanje, ki je v zadnjih le-tih pokazalo že lep napredek smučanja tudi v ostalih univerzitetnih centrih. Zakaj se ostale ekipe niso prijavile ne vemo. Pomanjkanje denarnih sred-stev? Tega ne maremo upoštevati, saj potni stroški do Kranjske gore ne mo-rejo biti preveliki. Tudl bojazen za slab plasma ni opravičljiv razlog, saj se tek-movalci v >*B« razredu lahko enako-pravno merijo z Ljubljančanl. — Kaj torej? Obveščcmo, da je prvenstvo univerze v smučanju prelože-no na kasnejši datum. Absolventka sem že vrsto let. Zadnje leto me že nihče več ni pogledal Mislila sem, da sem za vedno fuč. Pa je končno le prišel, moj on. Pobral me je s podstrešja, kamor sem se za-tekla pred navalom predmetov, ki so vsi v hiši bruci in to zelenkasto-zeleni. Tako sem se le rešila pozabe in ponovno setn zaživela. Kar na pol pijana sem bila, ko me moj on dodobra namazal in prelakiral. Potem me je nekega dne zanesel na sonce in že sva jo mahnila na Veliko planino. (Na poti sem videla nove tnodele, toda vsi so bili še neizku-šeni iii veselila sem se, kako jih bom nesla za nekaj svojih dolžin.) Na Veliko planino sem šla zelo rada. Tu sem naj-prej končala malo pedagoško smuke in potem še višjo, nakar sem šla v Kranj-sko goro na pravi faks, tada ostala sem absolvent, kajti nikoli nisem imela pra-ve priložnosti. V nekaj urah smo bili pri bajtah. Padla sem na tla kakor sem dolga in široka. Moj on je namreč med potjo iz rekreacijskih razlogov pupcal slivovko in zato je bil na vrhu srečen, da me je Iahko odvrgel. Pa vendar sem bila vesela. Upala sem, da bom imela tokrat priložnost in da bom na snegecu diplomirala. Pa sem ležala pred bajto cel prvi dan. Nihče se me ni dotaknil. Prav hudo me je zeblo. Moj on je namreč povabil v bajto lepo ono, ki jo je snel nekje med potjo. (Seveda, iz rekreacijskih razlo-gov). Drugi dan me je vzel malce pod noge, toda menda ga je zeblo v jeklenke in zopet me je odvrgel. Že sem se hotela dokončno prelomiti. Videla sem, da mi bo ušla prilika, da se iskažem kot absolventko-diplomant-ko. Pa sem se premislila. Ko sem tako teden dni preležala pred vrati in poslu-šala šepetanje v bajti, sem sklenila, da presedlam in pojdem za artikulirano ba-bico, saj se bom iako lahko v najbližji prihodnosti iskazala. Kaj bi čakala na sneg v prihodnjem febmarju. Mar ne? Kako snto [ joaMm počitničko vali menjal dudo s srobotom. Pozneje sem s srobota presedlal na čike in \z čikov na cigarete. Po tem vprašanju še danes sedlam, saj če je le prilika, presedlam iz svoje škatlje Morava na Filter mojih prijateljev. Sedlam pa tudi, kot sem že v pred-stoječih vrsticah omenil, s fakultete na fakulteto. Tako je to. Vzrok je zdaj ta, zdaj oni. Ko sem biil prvič bruc, me je Katja prav pošteno našajbala in zato sem presedlal. Kasneje sem to delal predvsem iz klimatsko-mentalnih raz-logov. Sem zelo izobražen človek. Do sedaj sem poslušal že celo vrsto najrazličnejšiih predavanj, ki so me usposabljala za različne nagibe in po-klice. Med drugim sem poslušal tale pre-davanja. (Naštel bom samo nekaj najza-nimivejših in tistih, na katerih sem se res lepo študijsko uveljavljal.) Poslušal sem: predavanja, ki so ob-ravnavala rejo jesenskih mravelj, giba-nje asteroidov in sestavo betona, višjo in čisto matematiko od 1 do višje in čiste matematike 1,000000000 ..., uvodna predavanja iz psihoanalize, probleme vulkanskih področij na Tihem oceanu in uvodna predavanja iz modernega slo-venskega kubizma, delček stvari od Tru-barju in Cekspira in še kaj. Pri mojem sedlanju sem imel velike težave. Sedlanje je plod razmišljanja, jaz pa tako nerad mislim i'n tudi če nič ne miislim, moram potem dolgo počivati. Letos sem prišel do zaključka, da ne bom več sedlal. Iznašel sem namreč sistem, s katerim se bom lahko preživ-ljal v globoko starost. Sistem je zašči-ten na patent-kornandi in ga dovolim uporabljati samo onim, ki ga odkupijo po uradno-pravni poti. Sietem je takle: vzameš dinar in zbe-reš dve fakulteti, ki so ti najbližje. Eno označiš s cifro, drugo z mož. Kamor se dinar obrne, tja pojdeš. Sistem bi uporabljal tudi jaz, ven-dar se mi dinar vedno postavi — PO-KONCI. Ne davno sem sklenil, da bom svoje prve počitnice na uni'verzi prebil v delu. Sem študent, kar dokazu-jem s tem, da vsakemu pomolim svoj indeks pod nos. Zelo sem vesel, ker sem študent. Pot mojega ustvarjanja gre strmo navzgor. Odločil sem se namreč za umetniški poklic, žrtvoval bom svoje delo in življenje ljudem. 2e takoj, ko seim prišel v slovenske Atene, sem imel v časopisu objavljeno prvo prozo. Začel sem sdcer skix)mno, na oglasni strani, kjer sem objavil tekst za sobo. Res da niisem dobil hcnorarja in tudi sobe ne, bila pa je to za mene velika vzpodbuda. Počitnice porabimo predvsem zato, da temeljito razmislimo o ne-smoternosti študija, ki smo ga preteklo jesem izbrali. Rezultat takih razmišljanj je sedlanje, kakor to imenujemo. Sedlali so že stari Rimiliani in Aleksander Veliki je z ubitega konja vedno presedlal na živega. Sedlali so tu-di v sredinjem veku, le da s pomočjo škripcev, kajti viteška oprava je biJa težka. Danes sedJamo lažje, saj je za to potrebna samo privolitev sedlajoče ose-be in nekaterih forumov v administra-ciji. Tudi jaz sem v tem smislu zelo živa-hen. Že v zgodnjih letih sem sedJal. Moje prvo sedlanje je biio, ko sem za- Cel dan sem preždel nad časopisom in bral svoje vrstice. Med počitoicami sem se torej spravil na delo. Ljudje mi mojo ustvarjalnost zelo zavidajo. Nekateri pravijo, da me nosi luna, druga pa, da me luna nosi in da me še sploh nikoli ni odložila. Mirno povečerjam njihovo preziranje, saj vem, da umetnikov niso nikoli dobro razumeli. (In mimogrede, tudi njihovo natolcevanje kaže, da sem umetnik.) Zaprl sem se v svojo sobo in ustvar-jal. Imam sijajno metodo ustvarjanja. Vzamem naprimer Zupančičevo pesem, dodobra jo preberem in si iz nje izpišem glavne misli. Potem vzamem katerikoJi časopis in iščem v njem besede, ki se koinčujejo na -ati in -ova. Potem te be-sede nalagam na konec verzov in tako dobim sijajne rime. Napisal pa sem tudi nekaj pesmi brez rim. Te so nad vse globoke, kažejo na kompleksno za-pletenoist bivanja, so izpoved in zapo-ved. Te imam zelo rad. Svoje izdelke sem pokazal svojim naj-boljšim prijateljem in moji Lauri. Re-zultat je bil čuden, še danes ga ne mo-rem prav razumeti. Zgodilo se je nam-reč tole: 1.) Prijatelj Janez, s katerim sva sku-paj stanovala, se je odseJil dornov in opustil študij. 2.) Moj mecen (pisatelj kranjski) pa je bil nasprotno zelo navdušen. Obljubil mi je založnika za 12 zbiric in še za kakšno komedijo povrhu. 3.) Moja Laura, ki je vedno govorila, da me nosi Luna, je izjavila neki svoji prijateljici, da me od sedaj naprej pre-mešča na Mars ali pa celo v drug sončni sistem. Ob vsem tem sem sklenil, da se bom še bolj potrudil. Zadal sem si nalogo, da napišem vsak dan nekaj pesmi (od 15—20), ki jih bom potem v mesečnih spomladanskiih nočeh prebii'al. Sklenil pa sem tudi, da se začnem ukvarjati z glasbo. Napisal bom koncert za patetični kla-vir in sifonark*o. Počitnice so zato, da počivamo. Tudi jaz imam rad počitnice. Sploh pa imam počitnice zelo rad, če ne naj-raje. Tako rad počitničkujem, da se mi kar milo stori, če pomislim na to. Torej: predno sem odšel, sem pobral svoje in ne-svoje stvari in odšel s fa-kultete. Predhodno sem se še prijavil za izpit, ki sem ga delal že dvakrat in pol in sem zanj pravi izvedenec, če-prav nekateri trdijo obratno, predvsem moj oče, ki pa nima za to dialektične podlage in sploh ne razume problema-tike fakultetnega in izvenfakultetnega udejstvovanja njegovega sina, ki sem jaz. Prijavil sem se torej za izpit in ker vsak izpit zahteva predhodne bralne vaje (ob dobrem vremenu pijače), sem s seboj vzel tudi nekaj bralnih zadev, ki se tičejo mojega izpita. Sicer pa moram pojasniti problemati-ko tega izpita. Dvakrat nisem hotel od-govarjati, ker mi je bilo nekako pod častjo, tretjič pa sem na polovici izpita odšel na toaleto, da bi se podrobneje informiral o neznansko čudnem vpraša-nju, ki ga je naperil vame profesor. Ko sem tako pol urice preždel na toaleti in se dodobra informiral o vprašanju (imel sem neznansko dobro knjigo, to sem ugotovil šele tam), sem šel nazaj v izpraševalnico. Tam pa ni bilo niko-gar več, tako sem delal izpit dvakrat in še to polovičko. Odšel sem torej domov. Na postaji me ni nihče čakal. Doma mi je oče povedal, da sem nemaren pik as in da sumi. da nič ne študiram. Naj-hitreje sem odšel v posteljo in zaspal. Sanjal sem. Prihajam v jraku na jakulteto. To sem jaz, si pravim in ker nisem v to še posebno prepričan, se gledam v okna. Res, jaz sem. Bravo, kako ponosna hoja. Lev, si rečem. Vratar mi uslužno odpre okno in po tem sklepam, da me zelo spoštuje. Osta-le spušča namreč skozi vrata. Pelje me v sobo, kjer se vsedem v jotelj in čakam profesorja. Ko mine akademska eetrt, pride. Vsede se na le-sen stol s tremi nogami in nestrpno se pozibljuje. »Kaj pa znate?« me boječe vpraša. Boji se, da me ne bi užalil. Jaz pa: se jekleno nasmejem in potegnem iz ro~ kava fraka pildke od taroka. Vržem jih na mizo. Ukažem igro. Jaz igram za dva, ker več znam, proje-sor pa za enega. Igram hitro, kar se le da. Profesor si briše pot s čela in njegov pogled prosi za usmilienje. Jaz pa sem vztrajen in trd. »Valat,« zakličem. Profesor postaja mikroskopsko maj-hen, bojim se, da mi ne uide, saj je limitiral v nič. Predenj sem potisnil listič in ukazal deset pik. Projesor jih hoče napisati, vzame pero% zavihti rokave, tedaj pa..« zbudim se. V sobo je prišel oče. »No, le vstani. Knjigo na mizo, lump, pa študirat,« pravi. Vstanem, molče. Oblečem se, oblečem belo srajco, na-taknem si blef-očala in se spravim nad torbo, ki sem jo prinesel s seboj. Za menoj stoji oče in me gleda. Odprem 30. Groza. Prav na vrhu so pildki od ta-roka, ki se razsujejo po sobi. In vedno več jih je. Knjig pa nikjer... Naslednje dni sem Uudiral po pa-meti, to se pravi, brez bralnih pripomočkov. Veliko sem razmišljal in ko je prišel dan za izpit, sem zjutraj pogledal na uro. Bilo je pol sedmih. Še pol ure, in oditi mi je, sem si rekel. Eh, pa nič, sem pomislil. Prvo je ZDRAVJE. In zaspal sem. Od 12. do 14. februarja je bila v Zagrebu konferenca ju-goslovanskega študentovskega tiska. Govorili so o vlogi študentovskega tiska po V. kongresu ZŠJ in o problemih studentovske informacijske službe. Spregovorili so še o fcadrovskih vprašanjih in odločevanju študentov v novi-narski poklic. Konference se je udeležilo 25. urednikov in Slanov redakcij vseh študentovskih listov v Jugoslaviji. Kot Smo že poročali je sodelovalo tudi naše uredništvo. Na Sliki: del udeležencev tega pomembnega vsakoletncga srečanja. IZ RAZPRAVE MIKA TRIPALA, PREDSEDNIKA CK LMJ II novih pogojih Ko se je na govorniškem odru plenarne-ga zasedanja kongresa pojavil Mika Tri-palo, so ga delegati pozdravljali z dolgo-trajnim ploskanjem. Tovariš Mika Tripalo se je v svoji precej obširni razpravi do-taknil nekaterih pomembnih vprašanj s področja šolstva, govoril je o nadaljnjem razvoju Zveze študentov iti o sodelovanju mladine na mednarodnem področju. Vprašanje stabilizacije visokega šolstva predstavlja v današnjih pogojih enega od trajnih političnih nalog Zveze komunistov, Žveze študentov in drugih družbeno poli-tičnih organizacij na naših univerzah. Stabilizacija visokega šolstva pomeni, da je treba zaustaviti ekstenzivni razvoj vi-sokega in višjega šolstva pri nas, ker je nujno, da se odpiranje novih višjih šol omeji samo na tiste, ki so res neobhodno potrebne. Pri tem se morajo vsi činitelji, ki so na tem področju soodgovorni, tu Je vključena tudi Zveza študentov, prizade-vati, da se dvigne kvaliteta dela in pouka na naših visokih in višjih šolah. To pomeni odvajanje še večjih materi-alnih sredstev za nove zgradbe visokih in višjih šol, nabavo opreme, predvsem tl-ste, ki omogoča, da se študij ne omeji samo na predavanje in branje skrlpt. Omogočiti je treba boljše pogoje za izred-ni in podiplomski študij, prav tako pa je potrebno temeljito pregledati študijske na-črte in programe. Zveza študentov ima tu dvojno vlogo. Prizadevati si mora, da se vsa vprašanja, ki se pojavljajo v visokem tn višjem šol-stvu, rešujejo v raznih organih in komisi-jah na teh šolah samih. Zveza študentov Ši mora prizadevati med svojim članstvom Z& uspešnejši študij, da študentje hitreje diplomirajo, boriti se mora za čim manj-še spodrsljaje študentov na preftodu iz Ietnika v letnik, ker smo mnenja, naj se potrebna selekcija izvrši pri vpisu in ne med študijem. Poudariti je treba in tudi kongres bi mo-ral to konstatirati, da je zelo pozitivno, da se politika Zveze študentov na šolskem področju, na področju skrbi za material-no stanje študentov, orientira na pomoč tistim, ki so omahljivi pri študiju in ki V borbi za socializem vidijo glavni razlog študija na univerzi. Pri tem, ko razpravljamo o stabilizaciji visokega in višjega šolstva, ne smemo po-zabiti, da so bile investicije v šolstvu mno-gokrat takega značaja, da so ovirale raz-voj srednjega šolstva, ki je postalo ozko grlo našega celotnega šolskega sistema. Porast visokih in višjih šol je bil hitrejši od srednjih, posebno srednjih strokovnih šol. To je povzročilo nove probleme, ker se na primer to leto okrog 20.000 učencev S končano srednjo šolo ni moglo vpisati naprej. Pomanjkanje srednjih strokovnih šol se vse ostreje kaže tudi v našem go-spodarstvu, saj ni nobena redkost, da mo-rajo visokokvalificirani -kadri opravljati posle srednjega in strokovnega kadra. Smo proti vsakršnim šolninam Drugo vprašanje na področju šolstva, v katerem bi bilo potrebno nekaj reči, so šolnine. Moje mišljenje je, da se morajo mladinske in študentovske organizacije energično izjasniti proti kakršnikoli šol-nini. Tu je potrebno poudariti, da moraa obstoje gotove razlike v pravici po brez,-plačnem šolanju med rednim in izrednim študijem. Vendar mislimo, da bi moral iti" razvoj v smeri, ki bi status rednega in izrednega študija izenačile, tako da bi imela oba pravico do brezplačnega šola-nja. Pri nas smo osvojili politiko, ki vse-buje dve smeri šolanja visokokvalificira-nih kadrov. Prvo smer bi lahko imenovali klasično šolanje intelektualcev, kjer bomo šolali kadre kontinuirano, druga smer predvideva šolanje ob delu v proizvodnji in javnih službah. če imamo to pred oč-mi, potem je jasno, da moramo ustvariti enake pogoje za tiste, ki se marljivo uče in pridno delajo in so talentirani, da do-sežejo lahko brez večjih materialnih da-jatev tisto, kar bo jutri v njihovem inte-resu in v interesu družbene skupnosti kot celote. Pri tem se seveda pojavlja vprašanje, kako se bo obračunavala cena izobraževa-nja v politiki vsevečjega družbenega osa-mosvajanja šol in univerz. Izgleda, da bo potrebno izvajati to obračunavanje v skla-dih za šolstvo, kamor bi vplačevali en del osebnih dohodkov vsi zaposleni državljani, oziroma vsi, ki imajo dohodke. Pred temi skladi pa morajo biti popolnoma enako-pravni vsi učenci in študentje. Ne njihovo materialno stanje, njihove zmožnosti, spo-sobnosti in volja morajo biti odločujoče za materialno pomoč pri študiju. Idejna enotnost naj se ustvarja skozi neenotnosti V nadaljevanju svoje diskusije se je Mi-ka Tripalo dotaknil nekaterih vprašanj s področja idejno-politične problematike med intelektualci na univerzi. Med drugim je poudaril, da ko razpravljamo o idejno političnih problemih intelektualcev, mo-ramo imeti pred očmi dejstvo, da so štu-dentje, čeprav se mnogokrat poudarja, da so v Času študija oddvojeni od življenja, tisti aktivni udeleženci v političnem ln družbenem dogajanju, ki se opredeljujejo in pomagajo razvijati najprogresivnejše tendence v naši socialistični družbi. Pri tem si ne moremo predstavljati idejno po-litične vzgoje, recimo na neki medicinski fakulteti, če ta vzgoja ne bo povezana s problemi organizacije zdravstvene službe pri nas, vprašanji družbenega upravljanja v zdravstvenih ustanovah, problemi finan-siranja in delitve dohodkov. Prav tako sl ne moremo zamisliti idejno političnega dela na neki filozofski fakulteti, če štu-dentje ne bodo aktivni udeleženci vseh reformnih prizadevanj in sprememb v si-stemu izobraževanja. To je toliko pomembnejše, ker naša nadaljnja decentralizacija družbenega si-stema nalaga večjo potrebo ideološko-po-litične enotnosti, družbeno političnih orga-nizacij. S svojim idejno političnim delom moramo doseči, da državljan Jugoslavije, vsak, ki aktivno dela v raznih organih družbenega upravljanja, ki neposredno odloča o bistvenih vprašanjih našega druž-benega razvoja, doseči moramo, da bo vsak tisto, kar imenujemo splošna partij-ska linija, splošna politika razvoja naše dežele, spravil v tako razmerje, v tak od-nos s svojim konkretnim naziranjem, da si to ne bo v nasprotju. To idejno enakost lahko ustvarjamo na dva načina. Daleč smo od tega, da to ena-kost ustvarjarno na nek centralistični bi-rckratski način. Mi smatramo, da se ta enctnost ustvarja z novimi neenotnostmi. ker smo mnenja, da ne bo enotnost nik-dar kompletna, ker menimo, da bodo še vedno potrebne diskusije znotraj naših organizacij, ker išče naša družba nove In nove rešitve. Toda prišli smo v obdobje, ko naš družbeni razvoj vse bolj zahteva, da se v teh diskusijah večja pozornost pcsveča glasu tistih, ki neposredno delajo v praksi. Smo tudi v obdobju, ko se mo-rajo sredstva naših družbeno političnih organizacij vse bolj obračati k članstvu, ne zaradi neke formalne demokracije, temveč prvenstveno zaradi tega, da bi našli boljše rešitve naših in družbenih problemov. V nadaljevanju svoje razprave se je Mi-ka Tripalo dotaknil vprašanja raznih teo-rij, ki se pojavljajo pri nas in prepreču-jejo in ovirajo idejno enotnost. Ena takih teorij se javlja zadnje čase med tako ime-novanimi čistimi intelektualci. To je de-finicija intelektualca, ki ga označuje kot človeka, ki ne pripada nobenemu razredu, ki ni vezan na družbene sile in razredno borbo v naši deželi, on stoji nad družbo kot čisti individuum, ki postavlja stališče zgolj na osnovi čisto individualnih krite-rijev in s prezirom in pomilovanjem gleda na vse, kar se pri nas dogaja. Taki pogledi imajo svoje posledice. Objektivno, ne oziraje se na razpoloženje njihovih nosivcev, pomenijo v političnem pogledu negiranje ideološko-politične vloge Zveze komunistov Jugoslavije. Na drugi strani pa pomeni tako gledanje družbeno pasivnost, zapiranje v velemestne salone. Nadaljnji razvoj Zveze študentov Nam ni potrebna študentovska organi-zacija, ki bi bila zaprta sama vase, neka ozka organizcija, ki ne bi bila toliko čvr-sta, da vrši neposredno kontrolo nad vsa-kim članom. Potrebna nam je organizaci-ja, kjer bo imel vsak študent pravico biti član, kjer bo imel pravico izražati svoje mnenje. Potrebna nam je tudi organizaci-ja, ki bo usmerjala študente na visokih in višjih šolah, kjer naj študentje razprav-ljajo o problemih na univerzi, kjer naj rešujejo idejne in politične probleme. Da pa bi zainteresirali čim širši krog študen-tcv, je potrebna večja akcija. Predvsem je potrebno postaviti v ospredje fakultetne odbore in odbore letnikov. Dandanes je problem apolitičnosti štu-dentov in ostale mladine postavljen v ozadje. Nihče ne more več izolirano de-lovati, samevati. Kamorkoli se vključi, po stane sodelavec, samoupravljavec in prl-stcpa k reševanju družbenih problemov in problemov lastne organizacije. Kljub temu, da vam je prepuščeno, kje bo to-rišče dejavnosti, je potrebno, da se pre-prečijo male organizacije, ki stimulirajo na stari način dela, kjer je obiskovanje sestankov, članarina in kontrola nad indi-vidualnim delom posameznika poglavitno opravilo. Drugi problem, ki je postavljen v sta-tutu, se nanaša na republiške konference in republiške organe ZŠJ. Mislim, da je obstojnost takih organov zelo pestra. Z ene strani jih narekujejo mnogovrstne vi-soke in višje šole, hkrati pa še proces de-centralizacije, ko pristojnosti Zveze pre-hajajo na republiške in nižje organe. V takih pogojih. se bodo vsa študijska ln materialna vprašanja reševala v komuni in republiki. Tu se bodo povezali dosežki in problemi, ki jih je visoko šolstvo do-prineslo. Mednarodno sodelovanje Na koncu mi dovolite, da spregovorim o problemih študentovskega sodelovanja. Kot osnova sodelovanja z ostalimi študen-tovskimi organizacijami je vsekakor na-ša mednarodna politika, politika borbe za niir na svetu, skupno s principi miroljub-ne koeksistence v mednarodnih odnosih. Takšna politika ima svoj aspekt tudi v sodelovanju družbenih organizacij. Zaradi različnih nalog te naše politike v mladin-skih in študentovskih vrstah. pa poudar-jam, da pojmujemo koeksistenco ne samo skozi razgovore, pač pa jo pojmujemo kot sodelovanje na vseh področjih družbe-nega življenja, kot borbo proti koloniali-zmu in imperializmu, ki ne temelji na ni-kakršni pomoči od zunaj, čeprav bi ta pomoč prihajala pod najprogresivnejšimi gesli. Naša koeksistenca temelji na osnovi notranje organizacije vsake dežele, ki si bo sama kovala svojo srečo, ki jo bo skozi borbo vodil delavski razred ali druge pro-gresivne sile. Iz take osnove naj izhaja navezovanje naših mladinskih in študentovskih organi-zacij z organizacijami v tujini z razumlji-vo orientacijo na čim širšo in vsestransko sodelovanje s tistimi organizacijami, s ka-terimi jih vežejo skupni interesi v borbi za mir, za družbeni napredek, za sociali-zem, toda proti imperializmu in kapitali-zmu. S tega vidika tudi motrimo obstoje-če mednarodne mladinske in študentovske organizacije. Mi nismo nikdar forsirali obstajanje teh organizacij, vemo pa, da so jih nekateri ustvarili \z določenih na-gibov. Mi stojimo na principu sodelovanja v teh organizacijah, odvračamo pa včlanje-nje, ki narekuje včasih nam nasprotne obveznosti in naloge. Ne zapiramo oči pred blokovskimi pro-blemi, ki so ponekod močnejši, ponekod slabši. Cim se taki problemi pojavljajo v organizacijah, s katerimi naše sodelu-jejo, smo prisiljeni, da izpričamo naš princip, neangažiranost, ki se lahko pojavi v najrazličnejših oblikah. Zaradi tega ne more biti menjanje politike Ljudske mla-dine in Zveze študentov Jugoslavije v mednarodnih odnosih, kot ne more biti menjanje politike naše vlade in naše Par-tije. Naša politika ne more biti drugačna kot je in kot so si jo zadali narodi Jugo-slavije: to je politika naših internaciona-listčnih nalog, ki bodo vedno inspirirane za borbo za mir, za sccializem, priti kolo-nializmu in imperializmu. Tribuna - glasilo Zveze študentov - Izdaja Univerziteni odbor ZŠJ -Ureja uredniški odbor - Odgovorni uredntk Stane Cehovin; glavnl urednlk Niko Tičar - Uredništvo in uprava. Tribuna Poljanska 6/n, telefon 30-123 - tekoči račun 600-14/3-567 - Letna naročnina 400 dinarjev, posamezni izvod 20 din -Rokopisov In fotografij ne vrača-mo - Tisk: CP Delo, Ljubliana. Tomšičeva l. tel. 23-522. iribiima