90
Ali so spete brane pri naših štajarskih
Slovencih neznane?
Plug ali ralo in brane se ravnajo v naših slovenskih krajih po kakosti zemlje. Po ravnem polji, kjer je lahka, perhka zemlja in rahla ral, imajo kmetje majhne in lahke rala in majhne in lahke brane. Na brejih pa, kakor po Goricah in Holozah, kjer je mokra in težka zemlja, imajo velike in težke pluge in velike pa težke brane, da majhen in slab plug se ne stare v taki zmetni zemlji.
91
Brane po totih grabah pa imajo se tudi posebno podobo. Brana ima spredej dva prečnjeka in zadej dva, na siedi pa štiri vdilnike; zobje so po nožoskem ali kakor majhne čertala natanko skovani, da globejše režejo in brazde in grudje bolj na drobno raztergajo.
Večkrat pa še to vse ne pomaga. Gospodar mora težakov (delaveov) imeti, ako nima zadosti svojih ljudi, da brazde in grude nasekovajo z matikami po celi njivi in jih povlečejo, in če brana sama malo opravi, si vlačar še štor na brano priveze, da vekšo zmečo da in bolje povlači. Ako pa vlačar hoče hitreje povleči njivo, si dve brani s krajema vkup priveze, in včasi si še na vsako pen dene, da bolje povlači njivo, posebno kjer so široki ogoni.
Iz tega vidimo, da spete ali z železnimi rinki ali kolobari vkup skovane brane, kakor jih po Holandskem in tu in tam po Nemškem imajo in čez ktere naši nemški gospodarji veliko čudo ženejo, pri nas nič novega in neznanega niso; samo da toti gospodje bolj po bukvah in ptuje, kakor pa djansko in domače njivarstvo poznajo.
Dve brani s stranama pri vlaki vkup vezati, je že stara šega pri naših prebrisanih Slovencih, kteri si povsod pri svojem kmetiškem delu hitro pomagati znajo — z malimi stroški. Razloček je edini ta, da vkup skovane brane več stroškov prizadenejo.                                                        S.