Poštnino plotom v ootovtnL
Leto XXIL
LJubljana, 21. novembra I940
ftovffla Dfa Stev. 47.
Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljano, Knafljevo ul št. 5 II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice podruž v Ljubljani št 10.711
Izhala vsak četrtek
Naročnino za tuzemstvo. četrtletno 9 polletno Ifc celo letno 36 din; za inozemstvo razen Amerike, četrtletno 12 polletno 24 celoletno 48 din - Ameriko letno 1 dolar
Blagostanje je podlaga za povoljne zdravstvene razmere
O siromaščini v nekaterih slovenskih pokrajinah se je že mnogo pisalo storilo pa še nič takega, kar bi jo omililo. Siromaščina ima za posledico tudi zelo žalostne zdravstvene razmere. O tem prinaša »Slovenski Narod« daljšo razpravo, iz katere povzemamo:
»V zdravstvenem pogledu so naše podeželske domačije prav zapuščene. Ponekod se človek zaman ozira po snagi in redu. ki je pogoj dragocenega zdravja Običajno ti stopi
•	pred oči kopica zanemarjenih otrok Rodite-
•	lji so čez dan odsotni in se pehajo za vsakdanjim kruhom. Zato ne utegnejo posvečati
- otrokom pozornosti kakor bi bilo treba Zjutraj zgodaj vstajajo, zvečer pa navadno pozno legajo k počitku. Bolj lačni kakor siti in prepuščeni samim sebi se potikajo medtem, ko starši delajo na polju otroci okrog gospodarskih poslopij, kjer si krajšaio čas z igro. Najrajši se love po vasi in okrog vaških luž kjer grade iz blata hišice. Pri tej sicer nedolžni igri se zamažejo. Zvečer so roditelji vsi utruieni in nikomur ne pride na misel, da bi otroke očistil nesnage Kakršni so bili čez dan. takšni po navadi ležejo v posteljo. Oblačilce za drugi dan otroku ostane isto. Bamo obraz mu umijejo Večkrat pa še tega ne
Marsikje so stanovanja zelo slaba in zatohla Posteljnino vidiš le redko Otroci spe po trije, pa tudi po štirje v eni postelji ali pa kar na postlanih tleh kamor namečejo zvečer slame ali sena V takih razmerah spi v majhni izbi številna družina Snričo tega se ne smemo čuditi, da so otroci rojeni v takih razmerah, podvrženi raznim boleznim pr^vsem ietiki in mehkokostnosti (ra-hitidi). Na vseh koncih in krajih se čuie klic: Boj j etiki! Pri tem pa se rsno ne zavedamo da je treba v prvi vrsti zavarovati pred nio otroke Zato je nujno potrebno, da se vsa naša skrb posveti v tem pogledu naši mladini in da se ii nudi pomoč že v rani mlado«*' Koliko narodnega premoženia bi bilo pri tem prihranjeno če bi malo boli poskrbeli za zdravje naših otrok Nai omenimo le nekaj primerov z našega podeželia
Skupina izletnikov, v kateri sta bila dva zdravn;ka. je prišla v neko kmečko hišo V zatohli izbi so bili sami otroci starši pa nekje na delu. Obrazi teh nedolžnih bitii so bili upadli, telesca vsa izčrpana Bili so na pol oblečeni in krilca so imeli premočena V temnem kotu je ležal na postelji naimlajši otrok star kakih 10 mesecev Ko so izletniki odkrili tega otročička so se začeli vpraševati, ali je to. kar so vedeli na lastne oči, sploh mogoče v našem stoletju. Na premočenem in smrdljivem ležišču ie namreč ležalo d<*kiet~° od gnilobe že nabreklo in do vratu modrkastosive barve Otrokova zunanjost je spominiala na starko 80 let
V neki vasi živi družina gozdnega delavca. ki gara od jutra do večera Na domu ie žena s sedmimi otroki, ki vsak dan lačni pri-čakuie-o očeta, da jim prinese hrane. Zaradi nezadostne hrane in vlažnega stanovanja je post~!a vsa družina jet;čna.
Nekje živi številna družina z odprto j eti-
ko Vsi jedo iz skupne posode in spe v isti izbi.
'akih primerov bi lahko našteli še mnogo Vsi ti siromaki so potrebni zdravniške nege, izdatne hrane, obleke in zračnega stanovanja. Ker pa na žalost tega nimajo, odnosno ne zmorejo so obsojeni na počasno umiranje.
Ljudje na kmetih niso poučeni o tem, kam naj se v stiski zatečejo po nasvet in pomoč. Nekateri so boječi, drugi se boje stroškov Če pride bolnik v bolnišnico se od njega navadno terja, da mora imeti zdravniško potrdilo da je potreben nege v bolnišnici. Če tega nima, ne more biti sprejet četudi je še tako hudo bolan.
Za vse te žalostne razmere našega podeželja bi v prvi vrsti morala vedeti nadzorna oblrstva ki bi to zlo morala zatreti. Tu so občine, ki vzdržujejo zdravnike zdravstvenih občin. Pa imamo sreske in banovinske zdravnike ki bi naj svoj okoliš pregledali vsaj enkrat na leto Na tem področju ima obilo hvaležnega in koristnega dela tudi Higienski zavod v Ljubljani, ki bi naj poslal svoje uslužbence po vaseh, da se na lastne oči prepričajo v kakšnih razmerah žive ubožni ljudje
Zadnje čase smo dobili še eno koristno ustanovo namreč Unijo za zaščito otrok. Temu združenju priporočamo, da ustanovi poseben odsek, katerega naloga bi bila v svo-iem območiu pregledovati, v kakšnih razmerah žive otroci Članice odseka naj bi <>> -viialf službo no nngih vaseh vsaj nekaj-
krat na leto v sporazumu z nadzornim oblastveni. O vseh izsledkih pa naj bi se obveščala nadzorna oblastva, ki bi poskrbela, da bi dobili potrebni otroci brezplačno zdravniško nego v za to odrejenem zavodu. S temi ukrepi bi se pri nas zmanjšala umrl ivost otrok, obenem pa bi se omejila tudi >tika in mehkokostnost.«
K temu članku naj bi še samo pripc mili, da mu manjka glavno, namreč nasvet kako bi se morda take razmer? dale za stalno odpraviti"-»Pohvalno je, da se nekaj stori, do-hvalno je tudi delo raznih dobrodelnih ustanov, a zdravilo za stalno odpravo takih razmer to ni. Zdravstvo vse dežele se bo dv '- "o edino le z urejenimi gospodarskim' razme rimi. Če bo kdaj naše gospodarsko staire na višji stopnji, bo tudi zdravje na vasi napredovalo.
Gospodarstvo je treba preo&novati p; načrtu. Kmetijstvo je pri nas zanemarjeno n-dustrija neokretna, rok, ki bi rade delale oa dovolj. Ali je potrebno, da toliko potrebv "m uvažamo iz tujine, ko bi jih lahko doma "t-delovali in bi domači ljudje imeli od zaslužek. Mi toliko govorimo o prirc ■-' bogastvu Jugoslavije, a ne Etormo t} ničesar za dviganje teh zakladov.
Pet do deset let bi bilo le treba, da 'o lahko izvedel širokopotezni gospodarski r i-črt. Pri mnogih sosedih smo videli, dr so sklenili in takoj začeli delati. Pri nas pc se kakor za stavo urimo v časopisju v pis.v u navdušenih člankov, katerih odmev je s' i-odstotna ničla. Kakor vdani v božjo usod'.: ne zganemo. Blagostanje in zdravje str - v žlahti. Pogoje za blagostanje imamo, a nik-v-ke volje do odgovornega dela ni od nik ' r. Tako delo bi bilo to, kar se razume sam. - o sebi. Manjka nam velikih mož, ki bi se let li velikega dela.
"~a n ■o
39
trdnjave so strahotna letaka
O silnih vojaških letalih, tako imenovanih letečih trdnjavah, se v zadnjem času mnogo piše. Takšna letala izdelujejo v Ameriki, kjer jih bo Anglija, kakor trdijo poročila, dob la večie število.
Nedavno je dejal neki angleški državnik, da bi Anglija zagospodarila nad nemškim zračnim prostorom, če bi imela vsaj 25 letečih trdnjav. Glede na to bo bralce gotovo zanimalo, kakšna so prav za prav ta najnovejša ameriška letala.
Leteče trdnjave gradijo Douglasove letalske tvornice v Kaliforniji v največji tajnosti. Obstojita dve vrst1 takih zračnih velikanov. Prva vrsta je namenjena za vojskovanje nad konno zemljo d-uga na za borb" nad morjem. Prvo orjaško letalo je težko 64 +on, medtem ko tehta največje ameriško letalo Clipper 40 ton. čez krila meri 70 m. Letalo je vse izdelano iz kovine in ga ni lahko sestreliti Pos^hno lovci mu n° bodo mrvfii do Sivega. Oboroženo je z dvema topovoma in osmimi težkimi strojnicami Poleg tega ^h-ko vzame to legalo s seboi 20 ton bomb in potrebno strelivo za topova in s-rojn;ce. Štirje motorji imaio skupno okrop 9000 koni-skih sil v začetku so mislili, da bo imelo to letalo šes+ motorjev, m^d prprfitvijo pa se ie izkazalo d-» zadostujejo štVe. Leteče trdnjave bodo lahko preletele daljavo nad 9000
km ne da bi bilo treba vmes pristati. S takim letalom bi mogli Anglež: nepretrgano 14krat bombardirati Berlin
Druga vrsta novih letal, vodno letalo pa bo še večja. Tehtalo bo to letalo 74 ton Oboroženo bo s tremi topovi in več strojni ami. Motorji bodo nekaj močnejši. Bomb bo letalo lahko vzelo s seboj okrog 23 ton in razen tega še potrebno streliva ra topov in strojnice. Brez pristajanja bo lahko preletelo razdaljo skoro 12.000 km Z drugim besedami: če bi se to letalo dvig^To pred New Yorkom. bi lahko nreletelo A'lantsk- mo-je, bombardiralo London in se vrnilo soo+ v New York, ne da bi vmes kie pristalo. Angleži pa bi z niim od ustja Temze lahko poleteli nad Berlin in bi ga bomba-dirali brez oddiha 24 ur
Prva vrsta letečih trdnjav bo letela s bi' trostjo približno 500, druga pa s hit^.cs jo okrog 400 km na čeprav -'e tako orjaško. Poleg teh dveh vrst letal nameravajo Američani graditi baje še letala po 150 ton. Zdi se, da strah pred letečimi trdniavami n; tako neupravičen
Po Reuterjevi vesti bodo Z d'niene države
-—pd bo?:če*v) izročile Angliji 40 letečih trdnjav. V drugi polovici decembra bo .. o-čeno Angliji še okrog 100 takih bombnikov.
Pometa slovenskega štiva
za koroške Slovence
»Koroški Slovenec« razpravlja o pomenu slovenskega štiva na Koroškem in pravi med drugim:
»Kako je pri nas s knjigo? Kaj in kako se bere na ozemlju, poseljenem z ljudstvom slovenske govorice? Pred mesecem smo ugotovili zelo nevarno dejstvo: Koroški Slovenci premalo- berejo! So kraji, kjer je knjiga pra va redkost, in so družine, kjer knjig sploh ne bereio. So spet naselja, koder se razmerno dovolj bere in kjer imajo v domovih urejene svoje, čeprav morda skromne družinske knjižnice. Najslabše je glede branja na jezikovni meji. Tam se je razpasla nekaka malomarnost in ljudje segajo kvečjemu za kakim listom, ki ga preberejo v nekaj minutah. O pravem branju in o izobrazbi po tiskani besedi v teh krajih ne more biti govora. Koder berejo redno svoj list in ob svojem stro-su sežejo tudi po vzgojni, leposlovni ali strokovni knjigi, tam so odprti za vsa dogajanja okoli sebe, radi se menijo o vseh življenjskih
vprašanjih, z razumevanjem sledijo predavanjem in govorom.
Vprašajmo se po vzroku pomanjkljivega zanimanja za redno berilo. Nemški znanstvenik se je tega vprašanja lotil z dušeslovne strani, ko pravi v svoji razpravi o materinem jeziku: »Človek se v svoj materni jezik narodi. Materna beseda mu je položena v naročje kot dediščina, vendar si jo mora nato pridobiti še s trudom. Razen duše in telesa ni bolj zakonite človekove posesti, kakor je njegova materinščina. Narod, ki je izgubil svojo materino govorico, se duševno razvrednoti Ljudstvo, ki je zavrglo svojo prirojeno besedo, mora duševno otopeti! Nespametno bi sedaj bilo, če bi temu odstavku pridružili naše pritožbe glede ljudskega šolstva od njegovega postanka pa do danes. V tem času in na tem mestu bi bilo tudi neumestno razpravljati o naših Jjudskošolskih težnjah. Pribiti pa hočemo, da je spoštovanje materne besede prvi pogoj zanimanja za redno berilo lepe knjige.«
Kaj pravijo Bolgari
Bolgarski vseučiliški profesor Genov je ob-
Javil v sofijski »Zori« članek o ruski politiki članek izvaja med drugim:
»Države trikota Berlin-Rim-Tokio ne ž le od Sovjetske zveze ničesar drugega kakor dobro sosedstvo in nenapada'no pogodbo To so obveznosti, ki ne pomenijo nikakega tveganja in ne terjajo nikakega skupnega delovanja.
Države angleško-ameriškega bloka in Turčija pa zahtevajo od Rusije mnogo več One žele skleniti z njo pogodbo o medsebojni pomoči, naperjeno proti državam tr kota To pomeni, da bi Rusija morala prevzeti nase obveznosti skupnega nastopa za obrambo Anglije, Amerike in Turčije Obveznosti takšne vrste se prevzemajo le. ako obstoi1 popolna vzajemnost med koristmi držav Odgovornost je namreč zelo velika. Angleška politika na celini ne more uspeti, razen ako ima na svoji strani mogočno celinsko državo Zato seveda išče stikov z Rusijo. Rusiji pa je ljubša od takšnih obveznosti njena »čudovita
o ruski noIMki
osamljenost«, kakor ponekod označujejo njen zdajšni položaj.
Sovjetska Rusija se želi izogniti vojni :n zato noče prevzeti nikake obveznosti o vojaški pomoči, kakor to želita Anglija in Turčija. Moskovska politika dopušča samo obveznosti, ki ne gredo preko prijateljskih in nenapadalnih določb. Samo to na žele od Rusije Nemčija, Italija in Japonska Zaradi tega je Sovjetski Rusiji ljubša zveza s temi državami. Stalin in Molotov sta ponovno poudarila, da Sovjetska Rusiia ne bo	'.a druge po kostanj v žerjavico. To pomen1, da ne bo podpisala skupne obrambne pogodbe, ki bi jo zapletla v nevarne vojne, ki se jim hoče iz notranjih in zunanjih razlogov izogniti. Vse kaže, da ne želi postati slepo orodje nikogar, kar je Rusija bila pog sto v preteklosti.«
Takšna so ugibanja bolgarskega profesorja o smereh ruske politike. So pa le ugibanja, ker Moskva ne govori in se o smereh n^ne politike ne da reči nikaka zanesljiva beseda.
Delavsko zava
Okrožni urad za zavarovanje delavcev objavlja:
Opažamo, da niso vsi gozdni deiavci na področju dravske banovine zavarovani pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev To ni v skladu z določili zakona o zavarovanju delavcev. S tem se povzroča velika škoda nezavarovanemu gozdnemu delavstvu in vsemu našemu gospodarstvu.
Po določilih zakona o zavarovanju delavcev marajo biti zavarovani vsi gozdni delavci, pa naj opravljajo kakršnokoli delo (žaganje, sekanje, tesanje, spravljanje lesa, ki dajejo svojo delovno moč v najem na podlaga delovnega razmerja, to je, da so zaposleni zaradi zaslužka.
Iz obveznega zavarovanja so izvzeti samo kmetijski delavci (dninarji, hlapci, ki op a-vijo samo tu in tam kako delo v gozdu m je ves les, ki so ga pripravili, namenjen izključno le za porabo v kmečkem gospodarstvu in ne za prodajo Ce pa je les namenjen prodaji, nastopi zavarovalna obveznost. Zavarovanju so torej zavezani tudi kmetijski delavci (dninarji in hlapci), ki so v službi pri kmetih, ki sekajo les tudi za prodaji m zlasti še, ako sekajo les za lesnega trgovca.
Pozivamo vse delodajalce, predvsem lesne trgovce in gozdne posestnike, da takoj pri-
gozdne delavce
javijo okrožnemu uradu vse svoje delavce, ki so zaposleni v gozdovih in sploh v lesnem gospodarstvu. Delodajalec je osebno odgovoren za vso škodo, ki nastane nezavarovanemu delavcu ob obolenju, ob obratni nesreči in v primeru delavčeve onemoglosti in starosti. Pri zavarovanih delavcih prevzame vso to odgovornost okrožni urad za zavarovanje delavcev in je torej delodajalec rešen vseh skrbi in oproščen hudih bremen, ki ga utegnejo zadeti.
Vse gozdne delavce pa opozarjamo na velik pomen zavarovanja. Pravočasno naj se pobrigajo, da bodo prijavljeni okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. V letih starosti in onemoglosti bodo ostali nezavarovani delavci brez podpor in rent, v primeru j njihove smrti pa bodo tudi družine ostale brez podpor in rent, ker se podpore za onemoglost. starost in smrt dajejo samo zavarovanemu članstvu.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev bo uporabil vsa zakonita sredstva, da se pravilno izvede zavarovanje gozdnega delavstva. Okrožni urad pa je trdno prepričan, da bo našel razumevanje pri delodajalcih in delavcih in da mu ne bo potrebno seči po strogih določilih zakona o zavarovanju delavcev.
Zgrajena prva podzemska elektrarna v driiavi
Črna, novembra. Elektrika ima v moderni industriji čedalje važnejšo vlogo. Zato streme 4udi za tem, aa bi elektrarne za primer vojne čim bolj zavarovali iz zraka. Tako je Italija zgradila velikansko elektrarno na Soči, ki je vsa pod zemljo. Zdaj pa dobimo tudi v naši državi takšno podzemsko elektrarno, ki je še tako hudo bombardiranje" ne bi moglo ugonobiti, saj bo čisto v osrčju mogočne Pece in se bo nad njo dvigalo nad 1000 metrov žive skale.
Podzemsko elektrarno bo zgradilo podjetje, ki ima v Črni velike rudnike svinca. Podjetje potrebuje zelo veliko električnega toka za svoje obrate in bo za elektriko izrabljalo oba potoka Mežo in Javorski potok. V Črni, kjer se oba potoka stekata, bodo zgradili velik jez, za katerim se bo nabirala voda. Od jeza bodo pa izkopali več sto metrov dolg ro/ v osrčje gore do drugega rova, v katerem so svoječas-no kopali svinčeno rudo, pa so ga zaradi izčrpane žile že opustili. Ta rov pa prihaja na dan v Mežici. Novi rov, ki nameravajo kopati, pa se ne bo zvezal s starim, temveč bo izkopan kakih 50 metrov višje nad starim. To višino bodo izrabili za pridobivanje vodne sile. Voda iz zajezenih potokov bo p tekala po novem rovu v sredino gore, potem pa bo padala 50 metrov navzdol do starega rova, po katerem bo odtekala naprej in pri-aiala pri-Mežici na dan. Na tem umetnem vodopadu bodo postavljene tri turbine, katere bo gonila voda in delala elektriko. Vsa naprava bo na ta način čisto pod zemljo
Koliko živi Jugoslovenov v Clevelandn
»Ravnopravnost«, mesečnik za narodno obrambo v Beogradu, prinaša članek o Ju-goslovenih v Clevelandu, in navaja podatke iz knjige ameriškega Slovenca Atona Klan-čarja v Clevelandu.
V tej knjigi so zanimivi podatki o Jugo-slovenih, zlasti pa o Slovencih. V Clevelandu je po teh podatkih okoli 35.000 Slovencev. Ki so se tamkaj naselili pred 50 leti. Poleg nj h je v Clevelandu okoli 15.000 Hrvatov in okoli 2500 Srbov Medtem je dorasel drugi rod te i naseljencev. Ta rod šteje v svojih vrst-h pravnike, zdravnike, novinarje in drug3 iz-obraženske poklice. Med jugoslovenskimi tamkajšnjimi novinarji je 14 Slovencev en Hrvat in en 3rb Slovenci imajo 10 zobozdravnikov. Hrvati pa tri. Profesorjev je 20 Slovencev, trije Hrvati in trije Srbi. Jugo-sloveni so šele v drugem rodu postali premožni. medtem ko je bil prvi rod boli s r mašen. Slovenci so dosegli tudi med Američani velike uspehe v politiki, umetnost n drugih področjih duševnega dela Sodnik Franc Lovše je ugleden voditelj demokra ske stranke, Zorm^n je skladatelj in pesnik. Sest Jugoslovenov je v občinskem svetu. Mno^o pa jih je v raznih upravnih službah na sodišču in pri policiji. Slovenci v Clevelandu imajo kakih 20 milijonov dolarjev premoženja. Največje njihovo premoženje je v 11 narodnih domovih V Clevelandu imajo Slovenci dva dnevnika, štiri tednike in dva mesečnika.	_ __
RAZGOVOR NA PLESU
Branko: »Gospodična ali radi jeste fižol?«
Vera: »Ne«.
Branko: »Ali ga rada je vaša sestra?«
Vera: »Nimam sestre.«
Branko: »No, a če bi jo imeli, ali bi rada jedla fižol?«
SUMLJIV
»Kaj ste po ' poklicu?« vpraša naredn:k mfadega rekruta.
»Požiralec mečev,« odvrne rekrut.
»Tako, tako ...« reče nezaupno narednik in se obrne k ostalim voiakom, »takoj poglejte, če imate še vsi baionet.e...«
TEHTEN VZROK
A: »Zakaj pa dovoljuješ svoji ženi kajenje?«
B: »Ker manj govori, če kadi.«


iiciil pregled
»Hrvatski dnevnik« poroča, da se opaža v Beogradu po mir j en je glede na razvoj zunanjepolitičnih dogodkov. Zaupanje v Nemčijo rase od dneva do dneva in z njim vera,
da je Nemčija odločen činitelj miru na Balkanu
in da je z njo mogoče koristno sodelovanje ne samo na gospodarskem, temveč tudi na političnem področju. So neka znamenja, ki kažejo na poskuse, da bi se izzvala Jugoslavija in se na ta način vojni spopad razširil na ves Balkan. Te spletke pa se po vesti »Hrvatskega dnevnika« niso posrečile zaradi hladnokrvnosti odločujočih činiteljev v Jugoslaviji in zaradi odločne volje Nemčije, ki hoče ostati v prijateljstvu z balkanskimi in podunavskimi državami.
Nemški poročevalski urad objavlja: Za svojega bivanja v Berlinu 12. in 13. t. m.
je imel predsednik sovjeta ljudskih komisarjev in ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov razgovore z voditeljem Nemčije in z zunanjim ministrom Ribbentropom. Razgovori so potekali v ozračju medsebojnega zaupanja in so dovedli do soglasja glede vseh vprašanj, ki zanimajo Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Podobno izjavo je podala tudi ruska poročevalska agencija Tass. Podrobnosti razgovorov niso znani. Zlasti iz Moskve ni o tem nobenih vesti. Bolgarski listi so prinesli poročila in slike o tajnem obisku bolgarskega cara Borisa pri nemškem kancelarju Hitlerju v Berg-hofu.
Bolgarski vladar je potoval v Nemčijo s posebnim Hitlerjevim letalom. Spremljala sta ga v Berchtesgaden zunanji minister Popov in nemški poslanik v Sofiji von Richthoffen. Znano pa ni, kakšna vprašanja sta Hitler in bolgarski vladar obravnavala. Nedvomno je njun posvet veljal velikim dogodkom, ki jih Nemčija pripravlja na Balkanu v zvezi z razvojem dogodkov na Grškem. V bolgarskih vladnih vrstah poudarjajo, da je osebni stik med državnima poglavarjema Nemčije in Bol garije nedvomno najboljše poroštvo, da so bili sprejeti sklepi, ustrezajoči koristim Bolgarije in Nemčije in da so posvetovanja potekla v duhu prijateljskega sodelovanja, od katerega je Bolgarija imela že velike koristi. V sredo sta se sestala
na Dunaju nemški zunanji minister Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano. z madžarskimi državniki. Zastopani sta menda tudi Bolgarija in Rumunija. Jugoslavija na tem posvetu nima svojega zastopnika. Glede na to poroča agencija Press Associa-tion, da je dopisnik te agencije vprašal nekega člana nemške vlade, zakaj se Jugoslavija ne udeleži dunajskega posveta. Dobil je odgovor, da sta Nemčija in Jugoslavija v vseh vprašanjih složni. Jugoslavija je država, iz katere ima Nemčija urejen izvoz in preko nje tudi prevoz iz drugih držav. Zato da ni razloga za prisotnost jugoslovenskega zastopnika na dunajskem posvetu.
Pred voditelji fašistične stranke v Rimu je te dni
govoril italijanski ministrski predsednik Mussolini o vojnem položaju.
Med drugim je dejal, da pade vojna odgovornost le na Anglijo, ki je začela izvajati obkoljevalno politiko proti Nemčiji, zaradi česar da se mora vojna končati z uničenjem Anglije. Italija da je šla v vojno, ker je hotela držati dano besedo in pokazati svojo zvestobo do zveze z Nemčijo. Nato je govoril Mussolini o junaških italijanskih zmagah v Somaliji in Libiji, o složnem bojnem tovarištvu Italije in Nemčije, o angleškem letalskem napadu na italijansko pristanišče Ta-ranto, češ da se ni zgodilo kaj posebnega, in pa o Grčiji. Dejal je med drugim: Po dolgem trpljenju smo strgali krinko državi, ki je zanjo jamčila Anglija, podli, sovražni Grčiji. Zagotavljam, da bomo polomili rebra Grčiji in je vseeno, ali v dveh ali v dvanajstih me-
secih. Pri tem je Mussolini naglasil, da ima Italija dovolj moštva in sredstev.
Iz Cungkinga poročajo, da bi Japonci radi sklenili s Kitajci mir. Maršal Čangkajšek je, kakor poročajo pripravljen pristati na mir z Japonsko edino s pogojem, da prizna Japonska Kitajski popolno enakopravnost in da umakne vso svojo vojsko s kitajskega ozemlja.
Iz Tokia poročajo: Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je novinarjem sporočil, da
so japonske oborožene sile zapustile nekatere dele južne Kitajske, ker bo Japonska te svoje oborožene sile potrebovala na drugem odseku.
Za enkrat sta izpraznjena že južnozahodni del pokrajine Kvantunga in večji del pokrajine Kvangsija, ki sta bili zasedeni v novembru lanskega leta Na vprašanje novinarjev, koliko je resnice na govoricah, da pomeni izpraznitev velikih mest Nanninga in Jam-čava samo začetek popolnega japonskega umika s kitajskega ozemlja, je zastopnik dejal. da o teh govoricah »sploh ni vredno govoriti «.
Te dni so Angleži izvršili
napad na italijanske bojne ladje v italijanski vojni luki Tarantu. Angleška letala so po Reuterjevi vesti hudo poškodovala tri bojne ladje. Italijansko poročilo pa izjavlja, da je bila poškodovana le ena.
Dne 12. t. m. je bila
v Otrantskem zalivu huda pomorska bitka.
Angleška admiraliteta poroča o tej bitki: Lažje angleške pomorske sile so 12. t. m. proti večeru v Otrantskem zalivu med italijansko celino in Albanijo srečale štiri italijanske prevozne ladje, ki sta jih spremljala dva rušilca. Naše sile so takoj napadle, Ena prevozna ladja je bila potopljena s prvim strelom, dve sta se vžgali in sta z velikanskimi plameni zagoreli in sta verjetno uničeni Četrta je bila zadeta, toda posrečilo se ji je zbežati s pomočjo umetnega dima. Oba rušilca sta zbežala z razvijanjem največje hitrosti in s pomočjo umetnega dima. O enem je gotovo, da je bil zadet in poškodovan. Angleške sile niso trpele nobene škode.
o ostri letalski vojni med Anglijo in Nemčijo, odnosno Italijo. Nemška letala napadajo #o večini London. Zlasti hud napad pa so zadne dni izvršila na angleško industrijsko mesto Coventry. Angleška letala pa so med drugim bombardirala Berlin in vrsto drugih krajev med njimi posebno močno Hamburg. Dalje so Angleži bombardirali italijanski mesti Bari in Na-poli. Po angleških vesteh so v preteklem tednu Angleži sestrelili nad Anglijo 64 nemških in 13 italijanskih letal. V istem času so Angleži izgubili šest lovskih letal, pri katerih so se trije piloti rešili.
V noči na petek so nemška letala izvedla močan napad na Anglijo. Zlasti so
bombardirala industrijsko mesto Co-ventry.
To je bil doslej najhujši napad, kar so jih Nemci izvedli na Anglijo. Reuter poroča, da so letala z višine na slepo metala bombe na mesto in napravila veliko škodo, zlasti na zasebnih stavbah. Ubitih je bilo čez 1000 civilistov. Mesto je poškodovano tako, da je ni ulice, kjer ne bi bilo odprto vsaj nekaj hiš. Industrijska podjetja, ki delajo za angleško obrambo p>a baje niso bila znatno prizadeta. Po pisanju nemškega tiska so nemška letala na mesto Coventry zmetala 530 tisoč kilogramov bomb, od tega 30.000 zažigalnih.
Reuter poroča: Glavni stan francoskega generala de Gaulleja, ki se dalje bori na angleški strani, javlja, da so
svobodne francoske čete pretekli teden zasedle tudi Franceville, drugo največje mesto v srednjeafriški francoski koloniji Ga-bun.
__STRAN 8
BHBHHBHSBMEHHBHBKSSIBSEISSSBBB^vi.. dMGEef ~3flB
žrtev. Zdaj je kolonija Gabun čisto v rokah francoskih čet.
Atenska agencija objavlja: V Epiru in vzhodno od Korice so v teku hudi boji, v katerih so
grške čete spet dosegle uspehe.
Sovražni protinapadi so bili odbiti in naša vojska je zavzela močno hranjene sovražne postojanke. Vsi sovražni oddelki, ki so bili še na južnem bregu reke Kalamas, so bili pognani preko reke. Naši oddelki so na dveh točkah izvedb vpade v sovražno ozemlje in so pri tem uničili sovražna municijska skladišča in zaloge živil. Sovražna letala so v velikem številu napadla naše postojanke na bojišču. V letalskih bitkah je bilo sestreljenih sedem sovražnih bombnikov in dve lovski letali. Dve grški letali se nista vrnili v svoja oporišča. Zadnja poročila o položaju na bojišču pri Korici javljajo, da zbirajo Italijani ojačenja in se pripravljajo na protinapad. Doslej so Grki vse protinapade odbili. V se-vernovzhodnem delu okolice Korice so Grki znova napredovali. Zdaj Grki s svojim topništvom obvladajo večino cest, ki držijo proti Korici. Pri bojih za Korico je oddelek 130 italijanskih tankov zašel v položaj, da bi bil ujet in se je zato umaknil na nevtralna tla.
Japonski listi javljajo, da so med Francosko Indokino in Siamom ▼ teku obmejni boji in da vlada prav za prav že vojno stanje. Ob meji Indokine je zbranih baje že 100.000 siamskih vojakov. Iz Bangkoka odhajajo neprestano vojaki na mejo.
Japonski listi ostro napadajo Zedinjene države in Anglijo, češ da se obe pogajata za sklenitev pogodbe o medsebojni pomoči, ki bi bila ▼ prvi vrsti naperjena proti Japonski. Listi pišejo, da hočeta Amerika in Anglija zmanjšati japonski vpliv na Daljnem vzhodu in da skušata pridobiti Siam na svojo stran. List »Kokumin Šinbun« piše, da je udejstvo-vanje Zedinjenih držav in Anglije naperjeno proti azijski celini. Amerika odločno zanika vesti, da so Zedinjene države, Anglija in Siam sklenile sporazum glede skupne obrambe proti Japonski.
V nekem govoru v Edinburghu je izjavil podtajnik angleškega ministrstva za informacije Nicolson, da
morajo biti Angleži pripravljeni na možnost nove nemške mirovne ofenzive v bližnji bodočnosti. Nicolson je dejal, da se morajo Angleži zavedati, kaj bi pomenil novi red, ki ga namerava Nemčija uvesti v Evropi. Dejansko bi to pomenilo, da bi bila Nemčija potem edina industrijska država v Evropi, vse druge pa bi bile kmetijske. Novi red, ki si ga zamišlja Anglija, pa bi pomenil osvoboditev vseh evropskih narodov. Ta novi red bi pomenil svobodno sodelovanje vseh narodov na podlagi človeških pravic. Nicolson je dejal, da mora biti Anglija pripravljena, da po vojni sprejme razsodbo glede posesti svojih kolonij in pristane na to, da bi bile njene kolonije na razpolago vsemu svetu. Nobena žrtev nam ne sme biti prevelika, jo dejal Nicolson, za novo ureditev sveta. Dalje je stavil Nicoslon predlog, naj bi vse države na svetu opustile vojno letalstvo. Obstojalo naj bi samo skupno mednarodno vojno letalstvo, ki bi lahko uspešno preprečilo vse spore med državami. Vse države naj bi temu mednarodnemu letalstvu stavile na razpolago svoja oporišča.
Angleški tisk je posvetil mnogo prostora obisku Molotova v Berlinu. »Times« se omejuje na ugotovitev, da berlinski razgovori služijo samo okrepitvi sodelovanja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. »News Chronicle« pa mnogo bolj črno gleda. List opozarja na to, da Molotov ne bi bil prišel v Berlin s tolikim številom izvedencev, če bi osnove za okrepitev sodelovanja med Moskvo in Berlinom bile že vnaprej izdelane. List smatra* da lahko pride v pribodnih dneh do iznena-denj z objavo novega sp>orazuma, ki bi mo< gel imeti še hujše posledice kakor nemško« sovjetski dogovor o prijateljstvu.
Anglija mora biti za vsak primer pripravljena na najslabše in takoj mora storiti potrebne ukrepe.

Predvsem je treba okrepiti vojni položaj Anglije na Bližnem vzhodu in z vsemi sredstvi preprečiti vdor nemških in italijanskih sil proti Siriji. Treba je okrepiti tudi podporo Grčiji in dati vso pomoč Turčiji. Nemčija mora na svoji poti proti Sueškemu prekopu naleteti na nepremostljive ovire.
V nekem govoru je izjavil ameriški mornariški minister polkovnik Knox, da bodo Zedinjene države nudile Angliji vso možno pomoč z edino omejitvijo, da pri tem ne bo trpela obramba Amerike same. Hkratu je rekel Rnox, da
bod lahko Zedinjene države v kratkem prav tako nudile izdatno podporo tudi Kitajski, kakor jo zdaj nudijo Angliji-
Knox je dejal, da ne bodo pristale Zedinjene države na politiko pomirjenja za vsako ceno z nikomer na svetu. Dalje je svaril Američane pred nevarnostjo notranjih sovražnikov in možnostjo izdajalcev. Razen tega je dejal, da je trenutno v Španiji cela divizija nemškega vojaštva v civilnih oblekah, češ da bodo Nemci v najkrajšem času izvedli preko Španije napad na Gibraltar in od tam dalje na Afriko. — K Knoxovi izjavi, da je divizija nemškega vojaštva v Španiji, trdijo v Londonu, da jim o vsem tem ni nič znano.
Angleški minister za vojsko Eden je imel po radiu govor o položaju na Srednjem vzhodu in je med drugim rekel: Bodočnost Srednjega vzhoda v vamih rokah.
Angleške postojanke na Srednem vzhodu se stalno krepijo. Angleški vojaki imajo tam najboljše orožje. Znajo z njim ravnati in zavedajo se svojih dolžnosti. Prav tako tudi dobro vedo, da vsak teden, ki preteče, angleško moč krepi. Angleški vojaki so čedalje bolj izurjeni in sposobni za končno zmago.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: telice in voli I. po 9 do 9.50, II. po 8.50 do 9, m. po 7 do 8, krave po 7.50 do 8, n. po 6 do 7, m. po 5 do 6, teleta I. po 9 do 10, II po 9; v Mariboru: voli I. po 8.50,
II.	po 8, III. po 7.50, telice I. po 8.50, II. po 8,
III.	po 7.25, krave I. 7.50, II. po 7, III. po 5.50, teleta I. po 9, n. po 8; v Murski Soboti: voli I po 7 do 8, II. po 6 do 6.50, III. po 5 do 6, telice I. po 6.50 do 7.50, II. po 6 do 6.50, III. po 5 do 6, krave I. po 5 do 6, H. po 4 do 5, III. po 3.50 do 4, teleta po 7.50 do 8.50, II. po 6 do 7 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: pršutarji po 14 do 15, v Mariboru: špeharji po 12, pršutarji po 17.50, v Murski Soboti: pršutarji po 12 do 13, v Dravogradu- špeharji po 15, pršutarji po 13, v Kranju: špeharji po 16 do 18, pršutarji po 14 do 15, v Krškem: špeharji po 12, pršutarji po 10 din.
KRMA. V Ljubljani: seno 75 do 150, slama 60, v Mariboru: seno 115, slama 65, v Murski Soboti: seno 65 do 90, slama 35 do 45, v Dravogradu: lucerna 150, seno 120, slama 45 do 50, v Kranju: lucerna 150 do 170, seno 125 do 150, slama 75, v Krškem: lucerna 150, seno 120, slama 60 din za 100 kilogramov.
SIROVE KOZE. V Ljubljani: goveje 24 do 26, telečje 28 svinjske 10, v Mariboru: goveje 26, telečje 27, svinjske 9, v Murski Soboti: goveje 20 do 24, telečje 24 do 26, v Dravogradu: goveje 24, telečje 26, svinjske 8 din za kilogram.
VOLNA. V Dravogradu: neoprana 40, oprana 70, v Kranju: neoprana 54 do 58, oprana 72 do 80 din za kg.
MED. V Ljubljani 30, v Murski Soboti 25 do 40, v Dravogradu 28, v Mariboru 29, v Kranju 24 do 26, v Krškem 30 din za kg
VINO. Pri vinogradnikih v krškem okolišu se je dobilo navadno mešano vino po 8 do 10, finejše sortirano pa po 10 do 12 din liter.
ZlTO. V Ljubljani: ječmen, rž in turščica 450 do 500, oves 400 do 450, v Mariboru: pšenica 450, oves 375, turščica 435, v Murski Soboti: ječmen 290 do 310, rž 320, oves 300, turščica 300, v Dravogradu: pšenica 400,
ječmen 350, rž 400, oves 300, turščica 350 do 400, v Kranju: pšenica 450, ječmen 450, rž 425, oves 375 do 400, turščica 390 din za 100 kg. '
MOKA. V Ljubljani: pšenična 5 do 9, turščična 5 do 5.50, ajdova 6 SO do 9, v Mariboru: pšenična do 8.50, turščična 3.75, ajdova 7.50, v Dravogradu: pšenična 5 do 9, turščična 4.25, ajdova 6.50 do 7.50, v Kranju: pšenična 5.50 do 9, ržena 5.50, ajdova 7 do 10, turščični zdrob 6.50 din za kg.
DRVA (trda). V Ljubljani 145 do 170, v Mariboru 175, v Murski Soboti 180, v Dravogradu 110, v Krškem 120, v Kranju 140 do 150 din za kubični meter.
MESO. V Ljubljani: goveje I. predni del 16, zadni del 18, II. predni del 13, zadni 15, svinjina 18 do 24, v Mariboru: goveje I. predni del 16, zadni 18, II predni 13, zadni 15, III. 12, svinjina 21, v Kranju: goveje I. predni del 16, zadni 18, II. predni 15, zadni 17, svinjina 22 do 24, v Murski Soboti: goveje I. predni del 14, zadni 16, II. predni 12, zadni 14, svinjina 15 do 17, v Dravogradu: goveje I. 17, II 14, svinjina 20 do 22 din za kg.
KROMPIR. V Ljubljani 150 do 200, v Mariboru 160, v Murski Soboti 120, v Dravogradu 175 do 200, v Kranju 175 do 200, v Krškem 150 din za 100 kg.
ZABELA. V Ljubljani: slanina 23 do 26, svinjska mast 28. v Mariboru: svinjska mast 28, v Murski Soboti: slanina 23 do 25, svinjska mast 26 do 30, v Dravogradu: slanina 25, svinjska mast 28, v Krškem: slanina 24, svinjska mast 28 din za kg.
JAJCA. V Ljubljani 1.75 do 2, v Mariboru 1.75, v Murski Soboti 1.20, v Dravogradu 1.50, v Kranju 2.25 din za kos
MLEKO. V Ljubljani 2.50 do 3, v Mariboru 3.50, v Murski Soboti 2, v Dravogradu 2.50, v Krškem 2, v Kranju 2.75 do 3 din liter.
SIROVO MASLO. V Ljubljani (čajno) 44 do 48, v Mariboru 37, v Dravogradu 40, v Kranju 44 do 48, v Krškem 48 din za kg.
FIŽOL. V Ljubljani 6 do 7, v Mariboru 6, v Murski Soboti 4 do 5, v Dravogradu 7 do 8, v Kranju 5 do 10, din za kg.
Sejmi
25. novembra: Teharje. Domžale, Skofja Loka, Krško, Guštanj, Ptuj (kramarski sejem), Dobje, Lemberg;
28.	novembra: Prošenjakovci;
29.	novembra: Rakek;
30.	novembra: Celje, Kočevje, Turjak, Tržič,
Vače. Veržej. Planina pri Logatcu.
F. Gobey: 19
Umor na plesu
XI.
Nointel je šel po stari navadi med južino in kosilom v svoj klub. Tu je naletel na Lo-lifa, ki se je zadovoljno nasmehnil, ko ga je opazil.
»Dober dan, stotnik!« mu je zaklical. »Videl sem vas pri pogrebu nesrečne Julije. Zal nisem mogel ostati tam do konca, ker sem moral iti k preiskovalnemu sodniku. Marsikaj bi vam rad povedal.«
Med tem je prišel sluga in izročil Nointelu majhno pismo. Stotnik pisave na ovitku ni takoj spoznal. Neizmerno pa se je začudil, ko je ugotovil, da mu piše general Simancas.
»Da vidim, kaj mi sporoča,« je pomislil. »Le kaj hoče?«
In bral je:
»Dragi gospod stotnik! Markiza Barancosova me je prosila, naj vam sporočim, da danes, v torek, ne sprejema gostov. Bolehna je in moj prijatelj Galmier sodi, da se še nekaj dni ne bo toliko pozdravila, da bi lahko zapustila dom. Ko je snoči pri markizi večerjal, se je ona spomnila, da ste ji obljubili svoj obisk. Ker ne mara, da bi se vi zastonj trudili, me je prosila, naj vam sporočim, da ji je zelo nerodno, ker se mora odreči obisku, ki bi jo bil sicer zelo veselil.
Sprejmite, cenjeni gospod, izraze mojega spoštovanja!«
| »In ona je izbrala tega lopova, da me o tem obvesti!« je pomislil stotnik. »To je morda najtežji dokaz med vsemi! Simancas je postal njen tajnik, zdravi jo pa doktor Galmier. Kaj naj storim? Ne vem, kaj bi bilo Berti bolj v korist: da rešim markizo obeh vsiljivcev, ali da oba prisilim, da markizo ovadita sodišču...«
Tedaj je Prebord, ki je bil tudi poleg, vpraša Lolif a:
»Povejte mi, ali bodo res izpustili tisto komedijantko, ki je umorila Orcivalovo?«
Lolif ni odgovoril, ker ga je Nointel od-vedel v drugo sobo. Stotnik je namreč mislil, da bi utegnil od njega zvedeti kaj novega.
»Kakor sem slišal, se zelo zanimate za razpravo, ki se pripravlja,« je rekel Lolif stotniku.
»Jaz? Kolikor po listih berem.«
»Pa vendar ne smete in ne morete biti ravnodušni zaradi prijatelja Darcyja, ki nedvomno želi, da bi bila Julija maščevana. Toda čeprav vodi preiskavo njegov pravi stric, sem vendar jaz o vsem dosti bolje obveščen kakor Gaston.«
»To vam rad verjamem, ker je stric zelo molčeč človek.«
»Jaz sem kot priča pod prisego vse izpovedal. Vendar pa mi to ne more braniti, da ne bi tudi svojim prijateljem povedal vs°"a, kar vem.«
»Če bi hoteli...«
»Vedeti morate namreč, da me o vsem ob-
vešča neka oseba, ki ve vse. Lahko si mislite, da bi ta oseba izgubila svoje mesto, če bi kdo zvedel zanjo. Seveda me ta obvestila tudi nekaj stanejo.«
»Bog ve, ali je ta denar dobro naložen...«
»Sami boste lahko presodili. Poslušajte me! Ko so preiskali stanovanje gospodične Lesterelove, so našli tam košček pisma, v katerem je Orcivalova vabila Berto na sestanek v operi.«
»Ob kateri uri?« je vprašal Nointel, ki Ga-stona od včeraj še ni vedel.
»Tega mi moj zaupnik ni povedal. Toda nič ne de. Glavno je, da je osumljenka res prišla na ples. Ko* pa je bila včeraj prav zaradi tega zaslišana, sploh ni marala odgovarjati.«
»Drži se pač pravila, da je molk zlato.«
»Toda ta pregovor to pot ni najbolj srečno izbran. Za sodnika je molk znamenje krivde Včeraj je namreč uradnik s policije pregledoval popis izgubljenih in najdenih predmetov. Na tem popisu je tudi ženski domino, ki so ga našli v noči od sobote na nedeljo. Zvečer so tudi že ugotovili, v kateri trgovini je bil ta domino s krinko vred kupljen. Prodajalko so davi ob devetih soočili z obtoženko...«
»Ki je vse tajila.«
»Ne, samo jokala je. Prodajalka je vse natanko opisala in tako ni niti najmanj dvoma, da je bila Lesterelova res na plesu.«
»Seveda. Domina ni potrebovala za petje.«
»Vse skupaj je vrgla iz voza, ko se je vračala iz opere.«
»In kje so stvari dobili?«
»Dva stražnika sta jih našla na Violetti-nem nasipu.«

Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 19. t. m. v devizah (prve številke službeni, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 175.35 do 178.55 (za 216.86 do 220.06) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 švicarski frank za 10.29 d ol0.39 (za 12 71 do 12.81) din.
Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 445 din
Drobne vesli
= Odsek za uravnavano kmetijsko gospodarstvo in prehrano. Ministrstvo za kmetijstvo je sporazumno z ministrom za notranje posle izdalo odlok, s katerim se pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani ustanavlja poseben odsek za uravnavano kmetijsko gospodarstvo in prehrano, in sicer kot šesti odsek tega oddelka. Glede na ta odlok je odredil g. ban , da je začel novoustanovljeni odsek za uravnavano kmetijsko gospodarstvo in prehrano poslovati 15. t. m.
= Izvoz vina iz Slovenije. Prejšnji mesec je bil velik izvoz vina iz Slovenije, in sicer po večini v Nemčijo. Izvožena so bila štajerska vina v količini 398.480 litrov. Od januarja do 3. oktobra je bilo izvoženo iz Slovenije skupno 1 442.595 litrov vina od tega v Nemčijo 1,391.036 litrov.
= Izvoz turščice nai se omeji. V dvorani Trgovske zbornice v Beogradu je bil te dni občni zbor Združenja izvoznikov kraljevine Jugoslavije. Na zboru je govoril predsednik Stanoievič o gospodarskem položaiu v naši državi v zvezi z izvorno trgovino Opozoril je med drugim na potrebo, da se zmanjša ali pa čisto ustavi izvoz turščice iz naše države zaradi splošno slabe letine.
— V septembru so se povečale vloge v slovenskih hranilnicah za 5.8 milijona dinarjev. Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah narasle v septembru vloge na knjižice za dva milijona na 766 milijonov dinarjev, v tekočem računu pa za 3.8 milijona na 224 milijonov, skupaj pa so vloge narasle za 5 8 na 990 milijonov dinarjev Povečanje vlog se opaža pri 11 hranilnicah, medtem ko se je število vlagateliev povečalo pri 10 hranilnicah in znaša 125 563 Ti zelo razveseljivi podatki kažejo zaupanie vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode in zavest, da je varčevanje koristno in potrebno zasebnemu in "TOomu tTocTv^nrstvii
»Zakaj ni šla rajši domov in jih tam uničila?«
»Da bi zmešala sledove.« »Potem bi bila storila pametneje, če bi bi la vse skupaj zagnala v reko, ne pa pustila ob njej.«
»Dragi moj, zločinci ne premislijo vsega No recite mi. ali vam nisem prinesel dovoli novici?«
»Vi se s takšnim iskanjem zabavate. Mene ne zanima kriminal Rad poslušam zanimive reči toda čez četrt ure jih že pozabim «
Ko se je z Lolifom vračal v veliko dvorano je pomislil:
»Ce bo mogoče ugotoviti da sta stražnik? našla domino pred tretjo uro zjutraj, bo Berta rešena, ker je bila Orcivalova umorjena ob treh.«
Komaj je Nointel sedel v udoben naslanjač, že je moral spet vstati. Sluga mu je prinesel posetnico. Pogledal jo je in prebral: Crozon.
»Vraga,« je pomislil, »ali je mar že zvedel ime zapeljivca svoje žene?«
»Kje pa je gospod?« je potem vprašal.
»V čakalnici sta dva gospoda.«
»Kako? Prinesli pa ste mi eno samo posetnico.«
»Gospod, ki je dal posetnico, je v sprem* stvu onega drugega gospoda.«
»Dobro. Recite jima, da pridem takoj.«
»Le koga je privedel s seboj ta morski volk? Ce ni morda zapeljivec. Kakor je Crozon neumen, bi utegnil tudi to storiti.«
Ko je prišel v čakalnico, je zagledal kapitana, ki je stal ravno kakor strelovod, pri tem pa kar streljal z očmi. Poleg njega je stal suh možak, ki je bil očitno v hudi za-
ovice
*	Spremembe na vodilnih mestih naše oborožene sile. S kraljevim ukazom je postavljen za komandanta našega vojnega letalstva armadni general Dušan Simovič, ki je bil doslej komandant sarajevske armije. General Simovič spada v vrsto naših najboljših oficirjev in med one može, ki so si stekli velike zasluge v naših borbah za osvobojenje in zedinjenje. Posebej je na glasu strokovnjaka za vojno letalstvo. Z istim kraljevim ukazom je postavljen za komandanta primorske armije armijski general Milojko Jankovič, ki je do nedavna opravljal posle komandanta vojnega letalstva ter bil dve leti prvi pomočnik generala Simoviča. General Jankovič sDada med naše najmlaiše armijske generale. Za komandanta sarajevske armije je postavljen namesto generala Simoviča armijski general Cukavac Vladimir, za komandanta pete ar-miie pa armiiski general Bogoljub Ilič, dosedanji pomočnik vrhovnega inspektoria naše oborožene sile kneza namestnika Pavla. Oba generala sta tudi naši ožji javnosti dobro znana, saj sta oba svoj čas poveljevala dravski divizijski oblasti v Ljubljani. Vsi omenieni generali veliaio za odlične voiaške strokovnjake Na razno1 ago za ministra za voisko in mornaricyo sta postavljena generala Vojin Maksjmovič. insnektor državne obrambe, in Zivko Stnnisavlievif komandant Primorske armade. Za insoektorja državne obrambe je bil imenovan general Peter Liu-b'čič, za niegoveca r>omr**nika pa divizijski general Čedomir Stanoilovič.
*	Knjige Vodnikove družbe izid<Mo te dni. Letošnji kniižni dar obsega 1. Vodnikovo pratiko za leto 1941. ki ie spet prava sodobna liudska čitanka s s';kami (uredil io ie Pavel Karlin), 2. povest Eda Deržaja »Pod Špiki«, močno pripovedno delo iz kraljestva naših gora. nagraieno z Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe. 3. Hke Vaštetove »Rožno devico«, zanimivo povest iz napoleonske Ljubljane, in 4 z mnogimi risbami opremljeno knjigo inž kemije Jakoba Turka »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani«, odlično poliudno delo priznanega strokovnjaka. Vse knjige so skrbno tiskane Vsa izdaja stane 20 dinarjev Onozariamo vse dozdaišne in nove člane, da bodo kniige prav kmalu r>o izidu razprodane. Kdor se torej ne bo takoj "~iiavil svoi^Tnu k"iwni>Tmi noverien^ku ali
naravnost pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5, bo po vodilu »Kdor prej pride, prej melje« neogibno moral ostati berz letošnih Vodnikovih knjig!
*	Smrt našega izseljenskega komisarja v Parizu. Te dni je prispela iz Pariza vest, da je v začetku oktobra umrl v pariški bolnišnici g. Gjulaga Bukovac, izseljenski komisar, znan narodni delavec in nekdanji četnik. Zdravniki so mu hoteli z operacijo rešiti življenje, a je zmagala bolezen, katero si je bil nakopal v vojni. Po rodu je bil iz Ljubuške-ga. star 46 let. Zapustil je vdovo in dva otroka, vse tri nepreskrbljene, ker si v prevelikem idealizmu ni znal priboriti niti tistih pravic, ki so jih dobiti mnogi drugi brez vsake zasluge za domovino.
*	Ljotičevska stranka razpuščena. Poročali smo že, da je uprava mesta Beograda razpustila na svojem področju združenja Ljoti-čeve stranke, tako zvanega Zbora Istočasno je bansko oblastvo v Zagrebu začelo razpu-ščati Liotičeva združenja v banovini Hrvatski. Zdai je delovanje »Zbora« ustavljeno na vsem državnem ozemlju Razpust se utemeljuje s tem, da Liotičeva združenja niso iz-polnievala pogojev po zakonu o društvih
*	Vsi koroški borci, ki so vložili prijavo za podelitev spominske kolajne 1918-19, pa so jim bile prijave od komisije vrnjene v popolnitev, odnosno priložitev zapriseg dveh prič, se pozivaio. da popolnjene prijave čim prej pošljejo glavnemu odboru. Novih prijav komisija ne sprejema. Glavni odbor Legije ko-
borcev, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje J.
Delavci iz Julijske krajine za Nemčijo.
Te dni poide spet okrog 20.000 delavcev i* Italije na delo v Nemčijo. Tudi iz Julijske krtine ie odpotovalo kakih 50 moških v Videm, odkoder se bodo skupno s furlanskimi tovariši peljali naprej.
*	Železniške legitimacije za upokojence.
Dravska finančna direkcija razglaša: Vsi državni urokoienci f-ke), ki so zase in za svoje rodbinske člane dobili železniške legitimacije 0H dravske finančne direkcije, naj jih že v decembru predlože tej direkciji zaradi po-dališanja veliavnosti prihodno leto. zlasti če nameravaio legitimacije uporabljati takoj v začetku leta 1941. Železniški legitimaciji naj vsak uookoienec priloži: 1. odrezek (kupon) čekovne nakaznice, po kateri je prejel pokojnino za predzadni mesec, da se laže ugotovi njegova istovetnost; 2. železniško znamko za 2 din. ki ie v legitimaciji nihče ne sme nale* niti sam. Denaria za železniške znamke di—
dregi Oblečen je bil prav preprosto, skoraj siromašno za razkošje, ki je vladalo v klubu.
»Gospod Bernaš, prvi strojnik na moji
adii,« je zamolklo dejal Crozon. . »Veseli me,« ie odvrnil Nointel. »Povejte mi, prosim, s čim vama lahko ustrežem.«
»Ali si ne morete misliti, kaj želiva?«
»Ne.«
»Gospod je moja priča.«
»Tako? Razumem Pričakovano pismo ste dobili. Zdaj veste, s kom se boste morali pomeriti, pa ste tega gospoda izbrali za pričo Vpseli me, ker vas ta gospod pozna bolje od mene in bo torej tudi kot priča spret-oeiši.«
»Ne pretvarjajte se!« je vzkliknil kapitan. Z vami se mislim boriti in zato sem privedel tega človeka. Tu imate nedvomno dosti pri-iateljev. Izberite enega izmed niih, pa pojdimo. Spodaj v vozu imam meče, sable in pištole.«
Stotniku se je zazdelo, da sanja, toda prav nič zmeden ni bil.
»Zakaj bi se pa radi z menoj borili?«
Crozon je zamrmral skozi zobe:
»Šalite se, toda to šalo boste drago plačali!«
»Nič se ne šalim, ampak vas prosim, da mi na vprašanje odgovorite!«
»To zahtevate? To je nova žalitev! Nič ne de! Saj vas bom tako ubil!«
»Prav, toda zakaj?«
»Ker ste bili Ijubček moje žene!«
Nointel je ostal hladnokrven.
»Ce bi vam rekel, da ni res, mi tega naj-brže ne bi verjeli.«
»Ne, in svetujem vam, da ne lažete. Sami
ste mi pred nekaj urami rekli, da to vsak spodoben človek taii.«
»To sem vam rekel in to rad ponovim. Toda poštenega človeka tudi lahko kdo ©kleveta.«
»Kdo bi imel kaj od tega?«
»Kaj veste? Tudi jaz imam sovražnika, ki bi se me rad otresel. Sicer pa vedite, da se ne izgovarjam in da se ne maram izma-zati.«
»To mi je dovolj. Pojdimo!«
»Počakajte, da končam. Zdi se mi, da ste dobili novo pismo od nevredneža. ki že tretji mesec obrekuie vašo ženo. V pismu je omeml mene Zdai vas moram vprašati — to pravico imam — ali je pismo podpisano. Ce ie podpisano', moram od vas zahtevati, da me odvedete k piscu in on bo moral pred vami priznati, da ie nesramen obrekljivec.«
»P\smo ni podpisano.«
»Dobro. Zdaj moram torej obračunati z vami, ker verjamete zahrbtnemu obrekovanju. Torej se bova dvoboievala«
»Poiščite si pričo in pojdimo. Pa hitro!«
»Čakajte! Nisva še končala. Vedite, da me ne boste ubili, ker sem v vseh vrstah orožja mo?neiši od vas «
»To bomo še videli.«
»Vedite, da vas bom samo ranil, potem pa vam bom dokazal, da vaše žene sploh še nikoli nisem videl.«
Crozon se je zamislil. Njegov strojnik je pripomnil:
»Če bi bil jaz v tvoji koži, bi prosil gospoda, da ti to pred dvoboiem dokaže.«
»Še na misel mi ne pride.«
»Gospod pravi, da tvoje žene še nikoli nI
rekcija no bo sprejemala, ker nima železniških znamk v zalogi. Poštne znamke ali kolke, ki bi jih upokojenci predložili, bo direkcija vračala, ker jih ne more porabiti. Upokojencem, ki bi se po 1. decembru osebno zglasili pri direkciji, se bodo železniške legitimacije podaljšale v sobi 3. v pritličju (vhod s Poljanske ceste), toda le od 10. do 12. ure.
*	Odpusti delavcev v tvornici papirja pri Radečah. Iz Radeč pišejo: Tvornica papirja Bratje Piatnik na Njivicah pri Radečah je začela odpuščati delavstvo. Doslej je odpuščeno 25 moči. Med delavstvom je nastal poplah, če bo vodstvo še prisiljeno zman šati Število zaposlenih. Ni prijetno ostati brez zaslužka prav pozimi in ob toliki draginji. Vendar pa skuša vodstvo tvornice pri odpuščanju ravnati čim bolj socialno in odpušča v prvi vrsti tiste, ki so manj potrebni zaslužka. Prebivalstvo upa, da vodstvo tovarne ne bo prisiljeno k nadaljnjim odpustom.
*	Smrt znanega Mariborčan •. V Vrtni ulici v Mariboru je preminil sodavičar g. Henrik Senekovič, star 65 let. Pokojnik je bil v Mariboru znana oseba. Svoj čas je bil tud Član mariborskega mestnega sveta. Blag mu spomin!
*	Nemci so le tisti, ki so včlanjeni v Kul-
turbundu. Novosadski nemški dnevnik »Deut-sches Volksblatt« poroča, da je vodja Nemcev za Jugoslavijo dr. Janko pozval vse načelnike Kulturbunda, naj pripravijo vse potrebno za nabiranje novih članov, ki se ie začelo 15. t. m. List piše med drugim: »Vsakega Nemca, ki še ni član Kulturbunda, je treba.povabiti, naj pristopi. Namen tega nabiranja članov je ta, da Kulturbund zbere vse Nemce. Kdor želi, da bo priznan za Nemca, mora pristopiti h Kulturbundu. Ko bo to nabiranje končano, bo tudi prepovedano na-daljno sprejemanje članov.« — Na velikem zborovanui nemškega Kulturbunda v Ba-natskem Karlovcu je dr. Awender izjavil, da bodo za Nemca imeli le tistega, ki bo član Kulturbunda. Nemci, ki bi ostali zunaj Kulturbunda, bodo že čez nekai časa spoznali, kako 5'm bo škodovalo to da niso v Kulturbundu. Ta škoda ne bo prišla od Nemcev, temveč od nenemške strani. — Na podoben način so se zbrali madžarski Nemci v Narodni zvezi Nemcev na Madžarskem
*	Se ena smrtna žrtev v Bitolju. Iz Bito-lja poročajo, da se je razburjenje ljudstva po zadnem bombnem napadu poleglo. Mnogo žen in otrok, ki so se v strahu pred ponovnimi bombnimi napadi izselili iz mesta, se spet
videl. Kot častniku mu to verjamem. Prosi ga, naj to dokaže.«
»Čisto preprosto. Tvoja žena leži bolna doma. Ničesar ne sluti. Pojdimo vsi trije k njej, predstavi gospoda kot svojega prijatelja, pa boš lahko vse prebral z njenega obraza.«
»Oprostite, gospod«, mu je segel stotnik v besedo. »Tega predloga ne sprejmem, ker se mi zdi nečastno, da bi se dal tako preizkušati Razen tega bi morda gospod Crozon mislil, da se žena samo pretvarja, če bi odkril, da vidi ona v meni samo tujca. Po dvoboju mu bom že...«
»Po dvoboju!« je vzkliknil kapitan. »Prosim, pojasnite mi vse!«
»Ne. Najprej se bova borila. Da, če bi bili vi človek, ki je dovzeten za pametno besedo, bi vam predlagal, da mi pokažete nepodpisano pismo .«
»In potem?«
»Ali bi spoznal po pisavi lopova, ki me je hotel umazati, in ga poiskal, in sicer takoj, ali pa ga ne bi spoznal in bi pa tako dolgo iskal, da bi ga našel. Prej ali slej bi ga vsekakor dobil v svoio pest.«
Crozon se je zamislil, potem pa je vzel iz žena pismo in ga pomolil Nointelu. Ta je že na prvi pogled odkril, da mu pisava ni neznana.
»Torej?« je vprašal Crozon.
»Bodite prepričani, da bom hitro vedel, kdo Je nisec tega pisma. Dovolite mi, da pismo preberem.«
»Kar dajte ga!«
Pismo s« ie Gasilo takole:
»Prijatelj, ki vam piše, še ni mogel zvedeti, kje je otrok, ki ga je vaša žena rodila pred šestimi tedni. Dojilja, ki
vrača. Vsak dan krožijo naša letala nad Bi-toljem in okolico. Te dni je bil v Bitolju pokopan Stavra Josivovič, zvaničnik mestnega predstojništva, ki je zaradi dobljenih poškodb pri bombnem napadu umrl v bolnišnici. Bitoljska občina je od raznih strani prejela že mnogo nad milijon dinarjev, ki jih je razdelila med najpotrebnejše. Prispevki pa še prihajajo. Strokovna komisija še ni končala svojega dela pri določitvi škode zavoljo bombnega napada. Povzročena škoda znaša po približni cenitvi mnogo na pet milijonov din.
*	Po poplavah so začele vode padati. Strah pred večjimi poplavami je zaenkrat minil. Sava, gorenjske vode, Savinja in druge reke v Sloveniji imajo po poplavah, ki so napravile precej škode, spet manj vode. Nevarnost je zaradi tega manjša, ker je jug pobral v planinah že ves sneg. Prav tajanje snega je poleg nalivov povzročilo povodnji v soboto, nedeljo in ponedeljek.
*	Nesreča angleškega bombnika v Črni gori V ponedeljek 18 t. m. rano zjutraj sta dve letali preleteli našo mejo pri Ulcinju in sta se preko Bara usmerili proti Cetinju in potem proti Podgorici. Naše obmejne straže so pravočasno opazile letala in so o tem obvestile vojaški poveljstvi na Cetinju in v Podgorici. Eno izmed teh tujih letal je krožilo blizu Danilovgrada Potem je začelo letalo daiati svetlobne znake zelene in rdeče barve. Kmalu nato se je čul močan pok in prebivalstvo okoliških vasi je bilo prepričano da ie letalo vrglo bombe. Kmetje, ki so prišli zjutraj v Danilovgrad, so našli čisto zgorelo letalo Takoj je bilo jasno, da gre za letalo, ki je v ranih urah letelo nad Daniloveradom in katerega padec je povzročil pok. Prizor ki se jim je nudil, je bil strašen. Poleg zgorelega letala so našli povsem zoglenele tri člane posadke, četrti, najbrž pilot, je bil sicer tudi mrtev, toda na zunaj je ostal nepoškodovan Kmetie so o tem obvestili oblastva v Danilovgradu Vojaška komisija, ki se je napotila na kraj nesreče, je ugotovila, da gre za angleško letalo tipa Bristol Bleimheim. Letalo je zgorelo zaradi padca in razpočenja bomb ki iih ie nosilo s seboj.
*	Velik požar. V Šeštarjah pri Maišpergu je nedavno ponoči nastal požar, ki je uničil več lepih domačij. Goreti je začela naiprei domačija posestnika Janeza Sagadina Zaradi vetra se je pa ogenj razširil tudi na domačije posestnice Amalije Pirnatove. posestnika Vinka Križanca 'n nosestnika fosina Rob°ria
ga je .ela v oskrbo ,.ieiiua ne da sem ji za petami in večkrat menj: svoje stanovanje. Vem pa, da je v Pa rizu, in kmalu jo bom imel.
Vaša žena ni imela	-f^a ljub
čka, ampak kar dva Prvi, ki je otre kov oče ie	- centre Ver
ceslav Golimin. Zapravljal je denar ir pri ženskah je imel dosti 'reče « Tu se je Nointel nasmehnil, zamahnil s pismom in rekel:
»Lopov, ki to piše, je kaj lokav. Omenja grofa Golimina, ker ga ta ne more postaviti na laž, saj je pred tednom dni umrl.« »Prosim vas. da nadaljujete!« Nointel je spet začel brati:
»Ta samozvani grof Golimin je pred nekaj meseci pobegnil iz Francije, da se ogne svojim upnikom. Takrat je bilo konec njegovega razmerja z vašo ženo Ko se je vrnil in se malo nato oos*o-vil od življenja, je vaša žena imela že drugega ljubčka. To je nekdanji častnik, ki je samo zato pustil svojo vojaško službo, da se je lahko vdal razvratnemu življenju.
Ta zapeljivec se imenuje Henrik Nointel in stanuie v ulici Anjou 125, a vsak dan popoldne zahaja v klub X. Tega človeka mrzi in prezira ves Pariz. Vsi poštenjaki bi se razveselili, če bi se našel kdo, ki bi osvobodil mesto tega človeka. Noben sodnik ne bi njegovega dejanja obsodil.« »Glej, glei. konec ie zanimiv* In še nekaj je pripisano" «*♦	■ -
»Tskanje otroka se nadaljuie. Ko ga najdem, vas bom obvestil. Takrat se
_ DOMOVINA št. 47
■■■■fel. '-iA^a^iMMSSBi-S« -»•>-
Vse štiri domačije so pogorele do tal Škoda je le delno poravnana z zavarovalnino Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Majšpeiga in pozneje tudi 'gasilci majšperške tvornice.' Z združenim naporom gasilcev se je posrečilo da so ogenj omejili in preprečili, da se ni razširil na vso vas. Vzrok požara še ni znan, verjetno pa je, da so ogenj zanetili otroci, ki so se igrali v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Sagadina.
*	V umetnem jezeru je utonil. Nedavno ponoči se je vra*al 71-letni Alojzij Vitek proti svojemu domu pri Sv. Luciji v Julijski krajini. Šel je po poti, ki drži ob robu umetnega elektrarniškega jezera in nima nikake ograje. Na razmočeni cesti mu je zdrsnilo in je padel v vodo, kjer je utonil.
nila, da jo je vlak pregazil.
*	Sava je naplavila samomorilčevo truplo. Pretekli mesec je skočil pri Stavbah v Litiji v Savo 68 let stari Martin Vidergar iz Gradca pri Litiji Te dni je manjša skupina iskala ob Savi pri Zagorju izgubljenega purana in je med grmovjem našla truplo Martina Vidergarja. Bilo je dobro ohranjeno, čeprav je ležalo v vodi že kakih 25 dni. Utopljenec je imel pri sebi samo žepni nož in majhno denarnico z naslovom sina Jožefa, ki živi v Nemčiji. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na zagorskem pokopališču, orožniki pa so obvestili pokojnikove svojce o žalostni najdbi.
*	Smrtna nesreča v tvornici. Te dni proti večeru je 401etna tvorniška delavka v Braun sovi tvornici v Celju Marija Bučarjeva, žena brezposelnega šoferja hotela ugasniti električni motor. Iz doslej še nepojasnjenega vzroka je v tistem trenutku švignila iz motorja iskra Bučarjevi se je vnela obleka in je bila takoj v plamenih. Na obupne klice nesrečne delavke so takoj prihiteli na pomoč drugi delavci in ji pomagali. Dobila je hude opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je umrla
*	Smrt pod vlakom. Na litijskem pokopališču so te dni pokopali 421etno go. Marijo Vrečkovo, po poklicu predilničarko, ki je bila 25 let zaposlena v Mauthnerjevi predilnici v Gradcu pri Litiji. Kot mlado dekle se je prispela se miz Dolskega ob Savi. Zadnja leta je Marija živčno bolehala in je naposled obupala nad življenjem. Ko je bila na obisku pri prijateljicah v predilniških Stavbah. je nenadno odprla okno in se hotela pognati iz tretjega nadstropja, pa so jo prestrog znanci 'n odvedli domov Poklicali so
vam bom pa tudi jaz sam že lahko predstavil.«
»Vse sem razumel. Dragi gospod Crozon, '^mo vam vračam.«
»Vsai opravičite se!« je vzkliknil Crozon.
»To mi ne bi nič koristilo. Zaslepljeni ste d ljubosumnosti Ne preostaja mi nič dru-kakor da se z vami borim. Prišel bo ns ko bom poiskal zahrbtnega obrekovalca, -i se skriva za tem pismom.«
»Zakaj ga že zdaj ne imenujete?«
»Zdaj še ne morem vsega zanesljivo reči.
rebujem nekaj vrstic od oseb, ki jih sumim. Toda ne tratimo več besed in rajši pojdimo!«
»Zdaj je pozno in slabo se vidi.«
»Kako?«
»Saj se niti videla ne bi več, tako mračno ie že«, je nadaljeval strojnik.
»Ali si tudi ti proti meni?« je zamrmral
kapitan
»Nisem proti tebi, toda oči so se mi odprle. t-vv	brez podpisa ie lopov Ta lopov js
računal na tvojo naglost in spretnost v orožju. Od strahu, da se ti ne bi premislil, je natanko povedal, kje boš lahko tega gosooda dobil.«
»Ta lopov me mora dobro poznati, ne ve pa tega. da sva z gospodom Crozonom pred trinajstimi leti plula na isti ladji«, je dejal Nointel.
Crozon je prikimal in se zamislil. Po daljšem odmoru se ie spet oglasil:
»Nointel. besedo mi daite. da še niste nikoli videli moie žene.«
zdravnika, ki je dal nesrečnici pomirjevalna sredstva in ji predpisal počitek. Kmalu pa je vstala in spet šla na obisk k znani družini- Domači so jo imeli vedno pod varstvom. Ko se je napotila z doma, jo je spremljal nečak Zdenko. Pot je držala iz Gradca na Dobrovo mimo sreskega načelstva in preko železniškega prehoda ob sreskem načel-stvu. Tedaj se je ravno bližal tovorni vlak. Marija se je hotela iztrgati svojemu spremljevalcu in skočiti pod vlak. Zdenko jo je na vso moč zadrževal in je tudi zaklical na pomoč. Pa je ni mogel obdržati. Vrečkova se je Zdenku iztrgala in ko je privozil tovorni vlak do prehoda, je skočila na tir in poklek-
*	Smrt zaradi poškodb od avta. Pred dobrim mesecem je na cesti, ki drži iz Ajdovščine preko Cola proti Idriji, neki avtomobil prevrnil cestarja Avgusta Crnigoja. Sunek, s katerim je avto zadel v nesrečnega cestarja, je bil tako močan, da si je ubogi •mož pri padcu razbil tolnik in pretresel možgane Nezavestnega so prepeljali v Gorico, kjer so mu zdravniki v bolnišnici skušali oteti življenje. Nesrečnik je te dni v bolnišnici umrl.
*	Iz Krke so jo potegnili. Pogrešano užit-karico Frančiško Pelkovo iz Obrha pri Dol. Toplicah, ki je 4. t. m. v zgodnjih jutrnjih urah šla v cerkev v Dol. Toplicah in izginila, so na Martinovo nedeljo potegnili iz Krke v Meniški vasi. Kako se je ženica ponesrečila je nepojasnjeno. Rajnki blag spomin!
*	Nesreča ali samomor. Na progi med postajama Jaršami in Grobljami se je dogodila nesreča, ki je terjala življenje Fleischerja, tkalskega mojstra. Bil je v družbi s svojimi prijatelji, ki so bili v zadnjem vagonu kam-ničana. Kar nenadno pa je s stopnjišča prišel pod kolesa vlaka. Ne ve se, ali se je sam po ena] pod vlak ali pa se je zgodila nesreča.
*	Velik požar. V nedelio zvečer je nastal ogenj v domačiji posestnika Roberja v Vrho-lah, ki je zavzel velik obseg. Zgorelo je tudi osem svinj. Razen Roberia sta pogorela še dva soseda, ki sta jima pogoreli gospodarski poslopji. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Začelo je goreti pri svinjskih hlevih Vihar, ki je divjal ta dan, je podpihal ogenj, da se je požar razširil dalje. Na pomoč so prihiteli sosedje in gasilci iz Poljčan, ki so se požrtvovalno lotili omejitve požara. Ker stoji vas na hribu, je bilo gašenje zelo težavno.
*	Požar uničil samotno kmečko domačijo. Nedavno je malo kmečko domačijo vdove Zuperlove Mariie nad Knezdolom pod Sv.
»Nič se ne bojte! Četudi so nagrade še tako velike, se med nami ne bo našel izdajalec. Pojdite zdaj noter, da boste kaj zaužili! Dovolite, da vam ponudim svoj najboljši čaj in moja jedilna shramba vam je na razpolago!«
Sergej je šel v sobo, ki jim je bila nakazana in kjer so ga Marija in prijatelji že nestrpno čakali.
»Kakor kaže, nas kozaki več ne zasledujejo,« je vzkliknil.
»A kaj je z ubogimi Halki?« je vprašal inženjer.
»So že čez mejo. Toda živino so morah pustiti na oni strani!«
»Če je tako. se bodo kmalu vrnili. Poznam ta nomadski narod!« je rekel Storm. Ne bodo dali miru, dokler ne bodo spet imeli svoje živine. €
»Kaj pa njih žene?« je vprašala živahno Marija.
»Te so kozaki gotovo izpustih.«
»Mislim da bomo lahko jutri zjutraj nastopili pot proti Pekingu,« je dejal polkovnik.
Medtem ko so govorili, je vstopil poveljnik stolpa s šestimi ljudmi, ki so razgrnili po tleh pobarvano ovčjo kožo. Nanjo so naložili obilno, pristno kitajsko večerjo.
Večerja je sestajala iz dveh žerjavov v črni, čudno dišeči omaki, in več majhnih gnja-ti, ki pa niso bile svinjske, temveč od psov, spitanih z gosenicami aviloprejk, iz mešani-
Planino zadela huda nesreča. Pri Zuperlovih so se pripravljali na vesel rodbinski dogodek. Najstarejši sin bi se moral drugega dne poročiti. Mlada nevesta je prišla na ženinov dom že zgodaj zjutraj, saj sta mislila z ženinom kar od njegovga doma pred oltar. Pri naših kmetih je že od nekdaj navada, da se za poroko založijo z dobro jedjo in pijačo. Tudi pri Zuperlovih so hoteli ta rodbinski praznik lepo proslaviti. Mati in nevesta sta pridno pekli potice in v peči je ves čas močno gorelo. Na žalost menda še preveč, kajti nenadno je plamen menda užgal saje in nesreča je bila tu. Zaradi velike vročine se je vnelo podstrešje in v nekaj trenutkih je plamen zajel že vso streho. Okoliški kmetje so prihiteli na pomoč in skušali z vedri gasiti. Tudi ročno brizgalno iz Knezdola so pripeli ah, žal pa z njo niso ničesar opravili, ker so bile vse cevi razdejane. Prišli so tudi trboveljski gasilci z vsem potrebnim orodjem. Gasilci so morah dovajati vodo iz daljave preko pol kilometra. Uspelo jim je, da so ogenj omejili in rešili, kar se je rešiti dalo. Njihovemu delu gre zahvala, da se nista vnela še bližnji kozolec in veliki hlev in najbližja hiša kmeta Medveda.
*	Na cesti se je zastrupila z lizolom. Slavka Košnikova, 17 let staro dekle iz Celja, je v nedeljo popoldne iz še nerazjasnjenih razlogov v Trbovljah na cesti pila lizol in kljub zdravniški pomoči v silnih mukah umrla. Oblastva raziskujejo ozadje tragedije.
*	''"zvesto fcno je ustrelil. V Prekupe blizu Varaždina se je vrnil z dela v Nemčiji kmet Ludvik Huljak. Doma je bil pustil mlado ženo Magdo, na katero je bil prepisal del imetja. Ko se je pa vrnil, žene ni našel doma. Iz strahu pred možem je bila žena pobegnila od doma, ker se mu je bila izneverila. Ko je razjarjeni in ljubosumni mož naletel na nezvesto ženo, je petkrat ustrelil na njo in jo smrtno zadel, tako da je kmalu izdihnila. Po zločinu se je sam prijavil orožnikom.
*	Aretacija starega grešnika. 43 letnega Alojzija Premka imajo zapisanega, da je bil ponovno kaznovan zaradi tatvin. Premk je služil pri posestniku Matevžu Simicu v Bo-dovljah, pa je preko noči izginil. Brž so do-
""kai Gospodar je bil prejšnjega dne poslal Premka v Škofjo Loko Izročil mu je 200 din za nakup turščice. Premk je sicer I turščico pripeljal v Bodovlje, a plačal je ni bil kaiti že naslednjega dne je prišel k Ši-mičevim račun zanjo. Jasno je torej bilo, da I ie Premk Šimicev denar vtaknil v žep. Ko
ce fižoia in graha, iz račjih jezikov v beli, s česnom začinjeni omaki in drugih takih reči.
Možje niso bih izbirčni. Samo pasjih gnja-ti v največje začudenje Kitajcev niso marali. Marija je izpila le nekaj skodelic čaja.
Naposled je dal poveljnik prinesti samšu-pijačo, ki jo delajo na Kitajskem iz riža, katerega pustijo kipeti. Mladenka je dobila da-teljne, grozdje in kandirane pomaranče, kakršne imajo rade mongolske ženske.
35. poglavje KITAJCEVO IZDAJSTVO
Ko je bil gostoljubni mandarin obsul begunce z ljubeznivostmi, je obljubil, da jih bo jutri, ko se kozaki odstranijo, povedel v bli-žno vas. Tam naj si nabavijo konje in zaloge za potovanje skozi puščavo. Želel jim je še lahko noč, nato pa se je s svojimi vojaki umaknil
Prijatelji so bili prepričani, da ni zanje več nikake nevarnosti. Izpili so še vsak »voj ko-zanec samšuja in legli počivat.
Ker so bih trudni, so kmalu trdno zaspali, posebno še, ker so zdai čisto zaupali man-darinu in njegovim vojakom.
Tako je minilo več ur. Tedaj je zbudil in-ženjerja, ki je imel rahlo spanje, neki šum Zazdelo se mu je, da je zaslišal nagle korake po stolpnih stopnicah navzdol.
Vstal je, da bi poiskal Kitajce, ker se je bal nenadnega napada kozakov.
hlapca ni bilo več pri hiši, je opazil sostanovalec Ivan Albreht, da je tudi on oškodovan. Izginile so mu ponošena obleka, suknjič in hlače. Poleg tega je izginila od hiše tudi štiri metre dolga veriga. Orožniki so naleteli na Premka v Grosupljah in ga privedli v Škofjo Loko. Možakar ne prizna tat-tine, temveč pravi, da je denar le izgubil-
*	Sodba zaradi umora mačehe pri Zrečah. 2e 31. oktobra se je pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju zagovarjal 30-letni posestnik Franc Gosak s Planine pri Zrečah zaradi umora. Obtožen je bil, da je z udarci s sekiro po glavi usmrtil svojo mačeho, 52-letno preužitkarico Julijano Gosa-kovo zaradi tega, da bi postal neomejen gospodar in izkoriščevalec njenega posestva. Razprava je bila prekinjena in preložena na te dni. Zaslišano je bilo osem novih prič, ki pa niso mogle dokazati obdolženčeve krivde. Franc Gosak je slej ko prej odločno zanikal, da bi bil izvršil zločin. Sodišče pa se je postavilo na stališče, da je Franc Gosak izvršil umor in ga je obsodilo na 15 let robije, trajno izgubo častnih pravic in 1500 din po-vprečnine. Franc Gosak je takoi oo razglasitvi sodbe izjavil, da ni kriv. Njegova zagovornika sta prijavila revizijo in oriziv
*	Po svoje je gospodaril na tujem posestvu. Pri Sv. Antonu ima svoje posestvo ravnatelj državne zavarovalnice na Dunaju Adolf Dominkuš, katerega upravlja njegov sorodnik Vlado Lorber, ki stalno stanuje v Andrencih. Lorber je oktobra 1. 1938 vzel na Dominkuševo posestvo v službo za služ-i^jo Alojzijo Fekonjevo. katere mož je bil takrat v zaporih mariborske moške kaznilnice Mesca septembra je bil po delni amnesfi Fe-konja izpuščen iz zaporov. Brez oskrbniko-vega dovoljenja se je preselil k svoji žen* v Dominkuševo hišo. Fefconja je kar ^o svoje začel gospodariti na Dominkuševem posestvu. Z voli je opravljal vožnje za svoj ra"un in brez oskrbnikovega dovoljenia je v vinogradu potrgal vse namizno grozdje, v sadovnjaku na obral precej sadja. Še prei pa sta zakonca iz šune odoeliala tudi voz katerega je Fekonja neznanokam prodal Tatvine so bile prijavljene troiiškim orožnikom, ki so oba zakonca zaslišali. Možak priznava tatvine le delno, njegova žena na se je orožnikom izgovarjala, da je pač morala H-^sti tako, kakor ii je bil mož naroči
*	Razbojnik Hace pride po novem letu pr-^d veliki senat. Sodna preiskava, ki jo in vodil preiskovalni sodnik liubljanskega rk^žnega sodišča g Fischin^er oroti 24-letnemu Tonetu
Vrata v njih sobo so bili pustili odprta. Vse svetilke so bile ugasnjene. Noč pa je bila svetla, tako da je lahko prišel na ploščad v podstrešju stolpa". Bil je presenečen, ker ni nikjer opazil nikake straže.
»Kaj se tile kitajski bratci počutijo tako varne?« je mrmral majaje z glavo.
Nagnil se je čez zidino ograjo in pogledal dol. V daljavi je zagledal nekaj jezdecev in na griču je videl neko veliko, temno gmoto.
»To mora biti živina Halkov.«
Ko se je hotel obrniti, da bi šel spet dol, je opazil več postav, ki so se previdno pomikale po griču, na katerem je stal stolp, navzdol v smeri proti kozaškemu taboru
»Kdo so le ti možje? Moram vprašati mandarina.«
Stopil je v nadstropje pod podstrešjem in odprl vrata. Prišel je v velik prostor, ki ga je razsvetljevala svetilka. To je bila soba poveljnika. Imela je ležišče in pravo kitajsko pohištvo. Vse na okoli so stale lakirane mizice z raznimi igračkami, majhnimi vazami, čajnimi kanglicami, s sivomodrimi skodelicami in podobnimi rečmi. Stene so bil« pokrite s tapetami in cvetličnimi vzorci. Razno starodavno orožje je viselo na niih.
O mandarinu pa ni bilo sledu
Storm ie odprl druga vrata, ki so držala ▼ drugo sobo. Tudi tu ni bilo človeka.
Njegova osuplost je naraščala. Ali so Kitajci morda zbežali pred kozaki?
Zla slutnja ga je gnala, da je šel budit polkovnika.
»Ali se že dani?« ga je ta zehaje vpraSaL
»Še ne, a boiim se, da se nam ne pripravljajo hude reči.«
Vasiljev je prestrašen planil pokoncu.
™ IZGNANCI
Hacetu zaradi raznih umorov, ropov, vlomov I in tatvin, je bila te dni končana. Razbojnik Hace je hajdukoval po raznih krajih Gorenjske, Štajerske, Dolenjske in Notranjske. Ha-cetovi sodni spisi tehtajo do 25 kg. Poleg Haceta bodo prišli na zatožno klop še mnogi niegovi pomagači. nekateri pa so bili že obsojeni. Tone Hace je prostovoljno priznal le umor svojega tovariša Avpiča, ki ga je bil v sporu zaradi plena ustrelil avgusta 1 1938. v Gameljnah, ga slekel in nato zavlekel v seno nekega tamošnjega posestnika. Hacetu je dalje dokazan umor orožnika Medena pri Celju. Ta umor Hace označuje za silobran. Na vesti ima Hace tudi roparski umor stare ženice v Malih Braslovčah. Oropal je ženo za 70.000 din gotovine. Koliko ima Hace raznih drugih zločinov na vesti, bo pač pokazala glavna razprava pred velikim kazenskim senatom v Ljubljani, ki bo najbrž februarja po novem letu.
*	Roparski napad na samotno domačijo. V Obradu pri Sv Benediktu v Slovenskih goricah je bilo v nedavni noči izvršeno drzno razbojništvo Dva mlada moška sta vdrla v bolj samotno hišo posestnice Terezije Cu"> kove in ji zagrozila, da jo ubijeta, če jima ne da denarja. Zbegana posestnica je dopovedovala, da nima denarja Brezupno se je branila, ko sta jo razbojnika pričela daviti. Mučila sta jo in jo pretepala, dokler ni omedlela. Nato sta razbojnika pobrala nekaj gotovine, dve srebrni uri, dva zlata prstana in razna živila. Ko se je Cučkova zbudila v zavest, je šla klicat orožnike, ki so takoj uvedli preiskavo o razbojništvu. Ker je Cučkova lahko podrobno opisala oba razbojnika sodijo rožniki, da sta to bila 291etni Ivan Klobasa iz Oseka pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, ki je bil že večkrat kaznovan, in oa 271etni njegov prijatelj, ki je bil tudi že kaznovan zaradi tatvin. Pobegnila sta v gozd in ju orožniki iščejo.
*	Pojav svinjske kuge v Beli krajini Med nevarne kužne bolezni, ki lahko zadenejo domače živali, spada tudi svinjska kuga. Ta bolezen se je začela širiti v vaseh Hrastu in Dragah v občini Radatovičih ter se prenaša dalje med svinjski rod, tako da je dosegla že vasi Trnovec in Gornjo ter Dolenjo Lokvico v metliški okolici. Storjeni so že potrebni ukrepi, da se širjenje nevarne bolezni zaustavi
*	171etni fant zaklal svojega ISletnega tovariša. Nedavno zvečer je v prepiru pred Sušnikovo gostilno v Retju pri Trbovljah potegnil 171etni Smodiš Jožef nož in zabodel
»Kaj se je zgodilo?«
»Kitajci so zapustili stolp!«
»Ali nas hočejo prodati?«
Storm je skomignil z ramami. »Najbrž izdajstvo!«
Zdaj so se zbudili tudi drugi. Preiskali so vse prostore. Vrata so bila povsod odprta.
Vse je kazalo, da se inženjer ni motil. Medtem ko so njih gostje spali, so jo Kitajci pobrisali iz stolpa.
Gosti e so hoteli k izhodu. Velika vrata so bila od zunaj zaklenjena.
Zdaj je bilo jasno: mandarin je hotel goste z ljubeznivo postrežljivostjo zazibati v prepričanje, da ni zanje nevarnosti, nato pa je šel s svoiimi ljudmi h kozakom po razpisano nagrado.
»Zbežati moramo, dokler ne pridejo kozaki!« je odločno rekel polkovnik.
Stolp je imel mnoge stelne line. S pomočjo kakšne vrvi bi se morda lahko spustili dol, preden pridejo vojaške čete.
Zal pa so se morali ujetniki prepričati, da so bile vse line zamrežene s težkimi železnimi palicami, ki jih brez orodja ni bilo mogoče odstraniti.
Spet so šli h glavnim vratom. Toda vsa prizadevanja, da bi štrli ključavnico, so bila zaman.
»Morda pa bi se lahko spustili na tla s podstrešne ploščadi?« je menil Ivan.
»Ce bi imeli kakšno vrv!« je vzkliknil Storm. »Iskal sem kaj primernega vsepovsod.«
»Ali hoče usoda, da se bomo morali vdati kozakom na kitajskem ozemlju?« je vzdih-nila Marija. »Kaj pa, če bi napravili luknjo skozi zid?«
svojega tovariša Zupanca Janeza, s katerim sta prej v gostilni pila in igrala biljard. Dvakrat ga je zadel v roko in nogo, v tretje pa naravnost v srce. Zupane je imel še toliko moči, da je Smodišu izvil nož, potem pa je omahnil in so ga morali odnesti domov. Pri tem je še pomagal Smodiš sam. A Zu-pancu ni bilo več pomoči in je po nekaj minutah izdihnil. Oče Smodišev je sam pove-del sina na orožniško postajo. Smodiš je pri biljardu izgubil in bil baje zaradi tega tako razburjen, da je napadel rajnega Zupanca Je svojeglaven fant, ki je že prej grozil z nožem, dasi mu na zunaj ni videti in je slabotne postave. Nedvomno je manj vreden človek. Pri nas žal še nimamo zakona, ki bi se pečal s takimi rečmi in jih skušal spraviti na pravi tir.
*	Zadnji izmed Salajeve tolpe obsojen na sedem let. Razbojnik Ignac Salaj je bil strahovalec ljubljanske okolice, ko je od L 1937 do jeseni 1. 1938 vlamljal v hiše. Znal ie zbrati in voditi drzno tolpo tatov in vlomilcev. Mali kazenski senat je že lani obsodil Salaja na devet let robije. Z niim vred so bili obsojeni še nekateri njegovi so-trudniki in pomagači na večmesečne kazni. Trije tudi na več let. Salajevi družbi ie pripadal takrat še maloletni Matija Jereb iz Ljubljane. Temu se je posrečilo pobegniti in se skrivati. Jereb je med tem časom celo služil vojake pri protiletalskem polku v Skoplju Od polka je v začetku le'ošnega leta pobegnil. Skrivaj je izmaknil dve vojaški knjižici, eno na ime Markič Leopold in žici ie prilepil svojo sliko in čez sliko pritisnil tudi pečat protiletalske komande Toda Matija Jereb, ki so gn. oblastva zasledovala zaradi vlomov, izvršenih pod Salajevim vodstvom, je takoj po pobegu od voiskov začel svoie vlomilske posle. Letos 26. februaria je vlomil v gostilno Marije Lužarjeve in ji odnesel 130 rl;r.ariev gotovine, mnogo živ^l in drugih reči Pozneje je vlomil v trgovino Emila Novaka, a ':e bil prepoden Pri Lužar-jevi ukradene reči. med ni;mi kovčeg je dal Jereb spraviti pri neki Štefki Sinčkovi. Policija je zaplenila ta kovčeg. Jereb je trdil da je kovčeg kupil v Skoplju in ga prinesel v Ljubljano. Šfefka ga ie skušala snr-va izrezati, toda ni šlo. Zaradi vseh vlomov in zaradi vojaških knjižic je bil Matiia Jereb obsojen na sedem let robiie. Jereb kazni ni sprejel, ker se mu je zdela previsoka
*	Sedem let robije, ker je umorila svojesra otroka. Pred petčlanskim s°natom v Celju se ie zagovarjala Spletna, v Štrifovo oristo-mo
»Seveda, če bo še čas! Kjer je strelno orožje, mora biti tudi smodnik Z močno mino lahko razstrelimo del stolpa.«
»Prepozno!« je vzkliknil Storm.
Pogled s ploščadi ga je prepričal, da so se kozaki že bližali. Osem čet je prišlo in v širokem krogu obkolilo stolp
Ni bilo več dvoma: Kitajci so jim dovolili stopiti na kitajsko ozemlje.
»Ujeti smo!« je rekel polkovnik vdan v usodo »Ni drugega izhoda kakor smrt!«
»Branimo se do smrti!« je rekla Marija pogumno.
Zunaj je že odjeknilo več strelov iz mušket. Ko je vodja kozakov zagledal polkovnika na ploščadi, mu je zaklical: »Vdajte se, ali pa bom pognal stolp z dinamitom v zrak!«
Vasiljev je hotel razjarien pomeriti na vod jo, toda Storm ga je zadržal.
»S tem si svoj položaj le poslabšamo!«
Zdajci je zagrmel silen pok. Stari stolp se je zamajal, kakor bi se bil hotel podreti. Nato sta se zrušila z glasnim ropotom en ogel in del stopnic.
Preden so se ujetniki prav zavedli spričo strahu, so bili že obkoljeni, razoroženi in po-vedeni na prosto. *
Napad je bil tako nenaden, da se napadalcem niso mogli postaviti po robu.
Toda niso bili vsi ujeti. Eden je manjkal. Ivan, študent, je bil neznano kam izginil.
36. poglavje HARACAINSK
Deset minut pozneje so kozaške čete zapustile z ujetniki kitajsko ozemlje.
Kolona je obstala na kraju, kjer je bila čreda živine, last Halkov. Ena izmed čet je
_DOMOVINA št. 47
——m&RUGam - -	j
služkinja Neža GolenKova iz Kaple pri Št.' Juriju ob Taboru, ker je umorila lastnega otroka. Golenkova je služila pri posestniku Ivanu Kumru v Kapli. Letos 21. julija je v celjski porodnišnici porodila nezakonskega otroka. Golenkova ni vedela, kam z otrokom. Bala se je ljudi in je bila v skrbeh, kako bo mogla dete preživljati. Zato je že v porodnišnici sklenila, da bo spravila otroka s sveta. Dne 29. julija je prišla s svojim otrokom v Grajsko vas Ob potoku Bolski je otroka za davila, nato pa izkopala četrt metra globoko jamo, položila vanjo trupelce, ga zasula in zemljo izravnala. Po tem groznem dejanju je šla k svojemu delodajalcu Kumru v Kaplo in izjavila, da je dala otroka v rejo. Ker pa se je vedla sumljivo, so se začeli za zadevo zanimati orožniki. Ko so zahtevali od Golen-kove, da jim pove, komu je izročila otroka v rejo, je priznala, da je otroka umorila. Golenkova je bila obsojena na sedem let robije in trajno izgubo častnih pravic.
* Koristna vest za gospodinje. Gospod Bukovec Josip iz Kota štev 2. pri Semiču vas obvešča, da je iznašel zelo učinkovito sredstvo za hitro čiščenje mastne posode in steklenic. Je to neke vrste pepel, ki se ga da eno žlico v pol zajemalke mrzle ah mlačne vode. S krpico se nato s to brozgo malo drgne po mastni posodi in izplakne Posoda je potem povsem čista, brez najmanjše plasti maščobe. Navedeni je iznajditelj tudi ključavnice, ki je ne more nihče odpreti.
LOVSKA
Jaka: »Zadnji čas sem silno raztresen. Pomisli, nekoč sem šel brez puške na lov «
Matija: »No, in kdaj si opazil, da nimaš puške?«
Jaka: »Šele zvečer, ko sem ženi izročil ustreljenega zajca.«
NAKLJUČJE
A: »Sinoči sem šel z ženo v kino in sem po naključju dobil sedež poleg deklice, ki je bila lepa kakor roža .«
B: »Jaz pa sem šel sinoči v kino z deklico, lepo kakor roža, pa sem po naključju dobil sedež poleg svoje žene.«
NA LJUBEZENSKEM SESTANKU
Vera: »Ljubim te. Branko, zaradi tvoje moške odločnosti in pa zaradi tvoje ženske nežnosti.«
Branko: »Veš, to sem podedoval, kajti polovica mojih prednikov je bila moškega, druga oolovica oa ženskega spola «
ostala tu. da je stražila plen Ostali vojak) so gnali ujetnike dalje proti vzhodu Hoteli so jih spraviti v Haracainsk, ki je med tamkajšnjimi mesti bilo najbližje meji.
Vasiljev si je odahnil. Bal se je že, da ga s tovariši vred ne bodo povedli v Irkutsk. V Irkutsku, glavnem mestu Vzhodne Sibirije, bi ne bilo več upanja na beg Več unanja je bilo v Haracainsku. Ta trdnjava je stala blizu Selenge nedaleč od meje in je bila slabo zastražena.
To, da je Ivan izginil, je tudi prilivalo poguma polkovniku. Drzni študent je pač imel svoje namene, ko se je spretno izmaknil ču-ječnosti vojakov. Polkovnik je upal, da bodo Ivan in prijateljski Halki gotovo kaj storili za osvoboditev prijateljev.
Marija je bila zelo nesrečna. Sicer pogumne mladenke se je loteval mračen obup. Hodila je s sklonjeno glavo in solze so se ji svetlikale v očeh.
»Sestrica,« ji je šepetal Vasiljev, »nikar ne obupavaj! Zanašam se na to, da nas bo Ivan rešil.«
Zavzdihnila je in vzdignila glavo. »Ali misliš, da je še živ? Misliš, da ga kozaki niso ustrelili?«
»Ne, ne! Bil je bolj zvit kakor mi vsi!«
»Ti misliš, da se mu je posrečilo pobegniti?«
»Najbrž se je v trenutku eksplozije skril v prepričanju, da nam svoboden lahko več koristi, kakor če bi delil z nami žalostno usodo. Vojaki se vendar niso nič prizadevali, da bi ga našli. . Zato je gotovo ušel. Ce živi, nas ne bo pozabil!«
»Gotovo ne!« je rekla živahno in na njenem obrazu se je pojavila lahna rdečica.
PopoiniRoooiorla
Mešetarjev se oglbljite
Kamnik, novembra.
V Briši nad Kamnikom živi komaj 50 let stari preužitkar Romšak Jože, ki jih ima mnogo za ušesom, a nobena ni, da bi jo pohvalil. Zato je imel že večkrat opravka s sodniki.
Nedavno je vzel na piko neko vdovo, ki živi s svojo družino v Mekinjah pri Kamniku. Vdova se je pred nekaj leti vrnila iz Nemčije. Dobila je za možem, ki se je v nekem rudniku smrtno ponesrečil, precejšen znesek denarja, zaradi česar je sklenila zgraditi družini lastni dom. Zaradi nastalih splošnih hudih razmer je začela tudi razmišljati, ali bi hišo obdržala ali prodala. Za to oklevanje je zvedel tudi Romšak, ki je vdovo obiskal in jo nagovarjal, naj hišo proda. Zagotavljal ji je, da bo za majhno odškodnino preskrbel dobrega kupca. Res je čez nekaj dni privedel k njej kupca Brleča iz Loke v Tuhinjski dolini in je po kratkem pogaianju prišlo do kupčije. Vdova je zahtevala za hišo 65.000 dinarjev, are pa je dobila od Brleča 10.000 dinarjev.
čez tri dni se je Romšak ponOvno pojavil pri vdovi z nekim pismom in dejal, da se ie Brleč premislil in prosi za vrnitev are. Ker pa je bilo vdovi tudi že žal. da je hišo prodala, je rade volie vrnila 10.000 dinariev in jih izročila Romšaku. za pot na ga je še posebej nagradila z 20 dinarji. Težak kamen se ji je odvalil od srca, ker je mislila, da je zdaj vse v redu.
Toda to je bila le zvijača Romšaka, da je prišel do denarja. Veselega obraza jo je ubral v mesto. Popival je po raznih gostilnah, kupil si je menda tudi čevlje in poravnal nekaj svojega dolga. Ko mu je glava že postala težka, jo je mahnil proti Vrhpolju in se ustavil še v gostilni »Pri zlati kaplji«. Ker se ga je preveč nabral, je pri mizi zasmrčal. Poleg njega je bilo kar nastlano z denarjem. K gostilničarju je prišel medtem ugleden posestnik. Ta in gostilničar sta takoj zasumila, da z Jožetom ne bo vse v redu. Denar sta pobrala in mu še pretipala žepe. Ugotovila sta, da je imel pri sebi še 8831 dinarjev. Zadeva je prišla na uho orožnikom. Romšak pride nred sodnike.
»Nekaj mi pravi,« je nadaljeval Vasiljev, »da bomo kmalu kaj slišali o njem. Če bi nas bih kozaki povedli v Irkutsk, bi nas niti hetman Baunje ne mogel več rešiti. Toda v Haracainsku bo rešitev mogoča ...«
»Zakaj pa nas vedejo tja?« ga je prekinila.
»Mislim, da Bajkalsko jezero ni več trdno zamrzlo, zaradi česar je promet čezenj prekinjen.«
»Saj je vendar še nova cei^rit«
»Ta pot je predolga in preslaba v tem letnem času.«
Marija je umolknila. S povešeno glavo je korakala dalje.
Čez nekaj časa je spet vprašala: »Kaj pa bodo štorih z menoj?«
»Upam, da te bodo z Dimitrijem in voznikom Fedor jem vred izpustili. Saj vi trije niste zapisani v seznamu izgnancev. Samo ne sme nihče izvedeti, da si ti moja sestra!«
»To ni težavno. Spet jim bom povedala svojo zgodbo o francoski potovalki. Rekla jim bom, da so mi prtljago ukradli roparji ali pa Halki. Samo si moram še izmisliti zgodbo, kako sem prišla v vašo družbo.«
»O nas moraš čim manj govoriti, Marija, zato pa toliko več o Halkih!«
Med tem tihim pogovorom je krenila kolona od obmejnih gor proti severovzhodu.
Napravili so kratek odmor pri neki obmejni postaji v obliki lesene barake, kjer je stražil kakšen tucat kozakov.
Proti šesti uri zjutraj je oficir spet ukazal nadaljevanje poti. Zdelo se je, kakor bi se mu mudilo spraviti ujetnike na varno v Haracainsk. Vsekakor se je stalno bal napada na oni strani meje bivajočih Halkov.
Iz Prekmurja
Poštne avtobusne zveze v Prekmurju obnovljene. Pred tedni so bih poštni avtobusi na nekaterih progah ukinjeni, odnosno avtobusne vožnje omejene, s čimer so bili prebivalci ob teh progah zelo prizadeti. Dne 14. t. m. pa je poštna uprava obnovila redni avtobusni promet, kakor je bil pred ukinitvijo.
Ulice v Murski Soboti bodo preimenovali.
Na zadnji seji občinskega odbora so med drugim tudi razpravi j ah o potrebi preimenovanja nekaterih murskosoboških ulic. Za to delo je bil določen poseben odbor. Prav tako ima ta odbor nalogo, da izdela predlog za imenovanje 22 novih ulic, ki doslej niso imele imen.
Cigani kradejo poljske pridelke. Letos, ko je veliko povpraševanje po kmetijskih pridelkih, so tatvine poljskih pridelkov v Prekmurju zelo pogoste. Posebno priročen pridelek za krajo je turščica. Seveda gre večina teh tatvin na račun ciganov in najbrž opra-
Nemški časopis »Wirtschaft und Statistik« priobčuje obširno poročilo o prebivalstvu Sov jetske Rusije. Na ozemlju Sovjetske Rusije živi 47 raznih narodov. Glavni del prebivalstva sestavljajo Velikorusi, ki jih je 99 milijonov ali 59 odst. vsega prebivalstva. Daleč za njimi so po številu Malorusi (Ukrajinci ali Rusini), ki jih je 28 milijonov ali 16 odst., medtem ko je Belorusov pet milijonov 200 tisoč ali trije odst. vsega prebivalstva. Ti trije slovanski narodi tvorijo torej nad tri četrtine prebivalstva. Izmed ostalih narodnosti sestavljajo skupine, ki štejejo nad en odstotek vsega prebivalstva samo še Uzbeki, Ta-tari, Kozaki, Zidje, Azerbedžani, Gruzini in Armeni. Nemcev so našteli 1,400.000 ali 0.8 odstotkov.
Po socialnem položaju je največ kolektivnih (v skupnih gospodarstvih živečih) kmetov in sicer 75,600.000 ali 44.6 odstotka. Na delavce po mestih in po kmetih odpade samo 32.2 odst., na uradništvo pa 17.5 odst.
Zelo zanimivo je tudi poročilo o spremembi socialnih razmer prebivalstva v zadnjih 10
vičeno. V soboški okolici živi dosti ciganov. Nekateri med njimi se preživljajo z delom, ostali pa, kakor nanese. O ciganskem vprašanju se je že mnogo razpravljalo, a še nič se ni storilo. Potrebno bi bilo cigane za stalno naseliti.
B ® g> i s I
——1111111 im»' UMI—I........................
SPITALIČ PRI KONJICAH (Smrtna kosa). Te dni je v 85. letu starosti umrl g. Jurij Zidanšek, posestnik na Srangah, dolgoletni cerkveni ključar in dolgoletni odbornik bivše občine Tolskega vrha. Zapušča šest sinov in tri hčere, med njimi upokojenega načelnika kmetijskega ministrstva inž. Josipa Zi-danška in župnika v Podsredi g. Jakoba Zi-danška. Pokojnik je bil skrben gospodar in zaslužen bikorejec, ki je z dobrimi biki dvignil živinorejo svojega okoliša. Dolga leta je bil načelnik krajevnega šolskega sveta v Špi-taliču. Bodi vzornemu gospodarju ohranjen blag spomin!
letih. Zaradi industrializacije in kolektiviza-cije države se je dvignilo v letih 1928. do 1939 število delavcev in uradnikov od 17. na 49.7 odst., kolektivnih kmetov pa od 3 na 46.9 odst. Nasprotno je pa padlo število individualnih (v posameznih gospodarstvih živečih) kmetov od 73 na 2.6 odst.
X Izseljevanje Bolgarov iz severne Dobru-dže. Po nemških vesteh se bodo začeli 25. t. m. v Bukarešti razgovori bolgarskega in rumunskega finančnega odbora glede vprašanj, ki so v zvezi z rumunskim odstopom južne Dobrudže Bolgariji. Zlasti se bo pretreslo vprašanje o izselitvi Bolgarov iz severne Dobrudže.
X Vrhovni poveljnik angleških sil v Grčiji« Uradno poročajo, da je letalski general Albi-aki imenovan za vrhovnega poveljnika oboroženih sil v Grčiji. General Albiaki je služil doslej že v Indiji, Egiptu, Transjordaniji, Palestini in doma v Angliji. Pred imenovanjem za Grčijo je bil poveljnik letalstva v Palestini.
Čisto je sumil, da so Halki zavezniki teh ujetnikov.
Ob osmi uri so bile vidne že prve hiše Ha-racainska. Pol ure kasneje je prišla kolona v mesto.
Haracainsk je bila bolj omejena stražnapo staja kakor pa trdnjava. Štel je kakšnih sto-petdeset lesenih hiš, policijskih zgradb in več na pol razpadlih cerkev. Prebivalci, ki so bili buriatskega rodu, so se pečali s trgovino. Zlasti so izvažali kože, ki so jih nakupovali od transbajkalskih lovcev, in pa velike množine rib iz Bajkalskega jezera.
Poveljnik kozaških čet je povedel ujetnike takoj na policijski urad in jih je o,,\ tam zapreti. Mala ječa v Haracainsku j t bila neke vrste etapa in ni bila nič manj nesnažna kakor prejšnje etape ob sibirski deželni cesti. Sestajala je iz velikega prostora z lesenimi stenami in zamreženimi okni brez šip, čeprav je bil kraj mrzel.
»No,« je dejal inženjer, ki se je bil vdal v svojo usodo, »pa smo spet srečno v rokah policije. Svoj beg bomo morali drago plačati!«
»Tudi jaz se bojim tega,« je menil tiho polkovnik. »Gotovo me smatrajo odgovornega za smrt rudniškega inšpektorja. Sicer pa sem vojak in znam umreti. Želim le, da bi bila Marija rešena!«
»Polkovnik, priče za inšpektorjevo smrt ni. Sklenil sem, da prevzamem dogodek na svoje rame.«
Vasiljev je živahno protestiral.
»Nimam prav nobenega sorodnika, ki bi objokaval mojo smrt,« je nadaljeval Storm »Vi morate ostati živi zavoljo svoje sestre! Naj obesijo mene...«
»Take žrtve ne bom nikdar sprejel!«
»S tem si bom samo skrajšal muke prisilnega dela. Nič drugega... Tiho, prihaja!«
Debel zarjavel ključ je zaškrtal v ključavnici in vrata so se odprla.
Ječar je vstopil velik ko finski grenadir. Konice brk je imel močno namazane. V rokah je imel list papirja. Ko si je vsakega izmed ujetnikov prostodušno ogledal, se je obrnil na Sergej a:
»Ah ste vi bivši polkovnik Sergej Vasiljev?« ; »Da!«
»A vi ste bivš iinžeinjer Storm... Dobro, , vidva ostaneta tu! Ostali naj mi sledijo k po j licijskemu načelniku!«
1 Marija je hotela še objeti brata, a je to spričo svarilnega bratovega pogleda opustila Obvladala se je kljub globoki bolečini, ki jo je čutila ob slovesu, saj je bilo negotovo, ah bo brata še kdaj videla. Zadovoljila se je naposled s tem, da je obema ujetni-I koma stisnila roko.
»Upam, draga gospoda, da vaju bom kma-i lu videla prosta. Storila bom vse, da se nesporazum razjasni!«
Nato je opiraje se na Dimitrijevo roko šla za ječarjem.
»Le pogumno, gospodarica!« ji je zašepe-tal zvesti sluga, ko je bila globoko zavzdihnila. »Za božje ime, nikar se ne izdajte. Moramo biti prosti, da bomo lahko rešili pol' kovnika in njegovega prijatelja!«
»Nič se ne boj!«
Nato se je obrnila k vozniku: »Ti vendar veš, da so vsi moji papirji ostali v rokah Halkov?«
Velikorusi, Malorusi in Belorusi sestavljajo
tri četrtine ruskega prebivalstva
Ženski vestnik
Kako na cenen način pobarvaš lesena Ha
Če imaš tla v stanovanju iz navadnih desk, jih lahko na prav preprost in cenen način pobarvaš in zgladiš. Na ta način ti ni treba ribati tla in jih lahko vsak dan samo obrišeš. Pobarvaš pa tla na tale način:
Skuhaj srednjeveliko cikorijo v poldrugem litru vode za srednje veliko sobo. Pusti, da se ustali, nato precedi tekočino skozi gosto cunjo in namoči tla. Ce se ti zde tla presvetla, postopek ponovi s tekočino, ki ti je še ostala. Ko se tla čisto posuše, jih namaži z loščilom za parkete prav na tanko. Tega lo-ščila potrebuješ za tri povprečne sobe okroglo pol kilograma. Z loščilom namazana tla drgneš s krtačo za parkete tako dolgo, da se začnejo tla svetiti. Če nimaš krtače, si lahko pomagaš z mehko cunjo.
_ Loščilo za parkete ni drago. Lahko pa si ga tudi napraviš sama, in sicer iz voska in bencina. V posodo nalij na vosek toliko bencina, da dobiš gosto tekočino. Posodo postavi v krop in počakaj, da se vosek raztopi. Opozoriti pa moramo, da je treba z bencinom zaradi ognja previdno ravnati. Bencin se silno rad vname in eksplodira. Vname se celo že samo bencinov hlap, kar lahko povzroči nesrečo. Zato je najboljše, da je krop, v katerega postaviš vosek z bencinom, daleč od štedilnika ali peči, torej sploh ne v kuhinji.
5»rakf?§sis nasveti
Borba proti podganam. Podgan se ni lahko znebiti. Če jih hočete ugonobiti, jim morate odvzeti vsa skrivališča. Luknje zadelajte z malto ali cementom, kateremu ste primešali zdrobljenega stekla, da ne bodo mogle razgrizti zadelave. Potem jim nastavite suho moko pomešano z mavcem, zraven pa posodo z vodo. Mavec se v podganjem želodcu strdi in žival pogine. Primerna je tudi past v obliki čebra, ki je do ene tretjine napolnjen z vodo. Na vrhu čebra je pritrjena gladka deščica, ki drži proti sredini ter je gibljiva tako, da zdrsne podgana v vodo, ko stopi čez njeno polovico. Nad čebrom povesite na žico kos slanine, ki vabi podgane, da gredo proti njej po deščici. Navadnih pasti se podgane ogibljejo.
Ne shranjujte gumastih plaščev v omarah, v katerih so strupi proti moljem. Molje in njih zalego odpravljamo z bežnimi strupi, kakršni so naftalin, kafra in drugi z večjim ali manjšim uspehom. Učinek je tem močnejši, čim češče takšne snovi v omari obnavljamo, tako da je v njej zrak vedno nasičen s temi strupi. V omarab pa hranimo razen oblačilnih kosov iz drugega blaga morda tudi gumaste površnike. Ugotovljeno pa je, da vsi strupi, ki jih uporabljamo proti moljem, kvarno učinkujejo na gumo, ki začne razpadata. Zato naj nikar ne hranimo gumastih plaščev v omarah, ki so v njih sredstva zoper molje.
Za kuhinjo
Ocvrta jabolka. Olupi lepa in kisla jabolka, zreži jim iz srede pečke, razreži jih na ploščice, debele za centimeter, in potresi s sladkorjem. V lonec pa deni tri osminke litra vina, dve celi jajci, dva rumenjaka, tri žlice sladkorja in toliko moke, da bo testo, ko ga | raztepeš, kakor za vlite rezance. V to testo i pomakaj s sladkorjem potresena jabolka, jih ! v maslu lepo rumeno ocvri in s sladkorjem j potresena deni na mizo.
Svinjska pečenka s čebulo. Kos svinjskih zarebrnic podrgni s soljo, s poprom in z zri- | bano čebulo, nato zavij v tanek pergamentni j papir in pusti ležati čez noč (ali vsaj nekaj ! Ur). Zdaj peci poldrugo do dve uri. Medtem pa pridno polivaj s pečenkinim sokom in z juho. Pečeno razreži in oblij s sokom.
Kisla gobova juha. V dveh in polovici litra ! jnalo okisane vode kuhaj košček čebule, malo j popra in nekaj klinčkov. Hkratu praži očišče- i he gobe s sirovim maslom. Ko so se gobe osušile, potresi nanje dve žlici moke in deni
vse v precejeno juho. Ko že malo prevre, raztepi vanjo eno ali dve jajci in daj z ajdovimi žganci na mizo.
Kuhani orehovi štruklji. Napravi vlečeno testo iz dobre polovice litra moke, enega jajca, koščka sirovega masla in slabe osminke mlačne vode. Nato pusti, da testo počiva. Medtem zmešaj sedem dek sirovega masla, dva rumenjaka in četrtinko litra smetane. Temu dodaj trd sneg dveh beljakov, dve žlici drobtin, četrt litra zdrobljenih orehov, malenkost stolčenih klinčkov in cimeta in malo limonove lupine. Zdaj testo razvleci, namaži z omenjenim nadevom, rahlo zavij in skuhaj v slani vodi, zavito v prtiču. Kuhano razreži
Zanimivosti
X Rumunski potres in petrolejska industrija. O obsegu škode, ki jo je potres napravil v rumunski petrolejski industriji, ni mogoče dobiti natančnih podatkov. Toda škoda je po pripovedovanju prič zadosti občutna. Tako so tvornice za čiščenje petroleja v Cam-pini podrte in petrolejska skladišča v Baicoi in Bustenari so uničena. Tudi petrolejski vodi iz Ploestija v donavsko pristanišče Gi-urgiu so poškodovani. V Rumunijo so že prišle večje skupine nemških strokovnjakov, ki bodo popravile naprave.
X Iz Gibraltarja pojde vse civilno prebivalstvo. Po italijanskih vesteh bodo iz Gibraltarja odpeljali vse civilno prebivalstvo. V Gibraltarju bodo ostali samo vojaški obvezniki.
X Šest glavnih držav bo v prihodnjem letu izdalo za vojne svrhe 50 milijard dolarjev.
Ameriški listi objavljajo podatke, iz katerih je razvidno, da bo šest glavnih sil v prihodnjem letu izdalo v vojne svrhe 50 milijard dolarjev (2750 milijard dinarjev). Dogodki Zedinjenih držav bod znašali okrog 74 milijard, izdatki za vojne sile 12 milijard. Dohodki Rusije so preračunani na sedem milijard dolarjev, od katerih bodo šle tri milijarde za vojsko. Od šestih milijard dolarjev japonskih državnih dohodkov bo porabljena dobra milijarda dolarjev za vojsko. Italijanski državni dohodki bodo znašali blizu šest milijard dolarjev, od teh bosta porabljeni za vojsko približno dve milijardi dolarjev. Kanada, ki bo imela okrog štiri milijarde dohodkov, bo izdala za vojsko 810 milijonov. Dohodki Anglije za prihodnje leto sicer še niso bili določeni, lahko pa se reče, da bo Anglija prihodnje leto izdala okrog 20 milijard za vojsko. Nemčija pa bo izdala prihodnje leto nad 15 milijard dolarjev za vojsko.
X Kanadska letala za Anglijo. Kanadski letalski minister Power je sporočil, da je že sestavljena druga kanadska lovska eskadrila, ki bo v kratkem poslana v Anglijo.
X Ptice, podobne martinčkom. Posebne vrste ptiči žive v krajih ob največji reki na svetu, ob reki Amazonki. Ko zapuščajo gnezdo, so spočetka zelo nerodni, odnosno bi bili nerodni, če bi »odhajali v svet« po dveh kakor pri nas. Toda ti ameriški ptiči odhajajo iz gnezda »po vseh štirih«, to se pravi, po nogah in perutnicah. Pri svoji hoji, ko se opirajo na močno razvite perutnice, so kar precej podobni martinčkom. Druga zanimivost teh amazonskih ptičev pa je v tem, da so njihove perutnice oborožene s krempeljčki. To so njihove roke, s katerimi se lahko oprijemljejo.
X Eskimi dobro čujejo. Ameriški raziskovalec, ki je več let živel med Eskimi, je odkril nekaj zanimivega. Med pogovorom je neki
_DOMOVINA St. 47
■—man i mi itA.j^a^^.',.... ...	*
in zabeli s sirovim maslom.
Pečen štrukelj z domačim sirom. Napravi vlečeno testo iz pol litra moke, enega jajca, koščka sirovega masla, vode in malo soli. Zatem zdrobi poln krožnik svežega, odtečenega domačega sira (narejenega iz kislega mleka), primešaj dva rumenjaka, četrtinko litra smetane, dve žlici sladkorja, malenkost na drobno zrezane limonove lupine in trd sneg iz dveh beljakov. Nato razvleci testo, ga polij z razpuščenim sirovim maslom namaži z nadevom ter potresi s pestjo rozin in pestjo drobtin. Rahlo skupaj zvij, deni v podolgasto ponev, pomaži z jajcem, polij z mlekom in počasi peci kakšne pol ure.
Eskimo naenkrat izjavil, da se je pravkar pojavil severni sij, češ da to razločno sliši. In res, ko so stopili iz snežne kolibe, so zagledali na nebu krasen sij. Eskimi so opozorili raziskovalca na visok glas, ki ga pa sam ni slišal.
V	kolibi prisotni Eskimi so tudi slišali ta glas. Ameriški raziskovalec meni, da imajo Eskimi kot priroden narod še vedno občutljiv sluh za te visoke glasove, ki jih prebivalci južno ležečih delov zemlje ne zaznavajo več.
X Plavolaske so nevarne moškim. »Varuj se plavolasih žensk!« se glasi neka popevka in po podatkih nekega portugalskega zdravnika za duševne bolezni to svarilo ni odveč. Učenjak je preiskal vzroke 600 samomorov in samomorilnih poskusov moških. 280 med njimi je povzročila nesrečna ljubezen, a 193 med njimi, torej nekaj več kakor dve tretjini, nesrečna ljubezen do plavolask. Samo v 60 primerih so črnolaske bile vzrok tako obupnih odločitev, ostali primeri pa gredo na račun rjavolask, kar je zelo malo, če pomislimo, da na Portugalskem prevladujejo črnolaske in rjavolaske.
X Odločen ameriški glas za pomoč Angliji. »New York Times« piše, da mora biti žalostna usoda, ki je zadela angleško mesto Co-ventry, posledno svarilo Zedinjenim državam, da pospešijo pomoč za Anglijo. Naša dolžnost je, pravi newyorški list, da brž organiziramo pomoč. Tudi večina ameriškega ljudstva si to želi.
X Merkur je svojeglaven. Te dni v ranih jutrnih urah je potovala zvezda Merkur na svoji poti skozi vesoljstvo med zemljo in solncem. Pojav je bil viden samo v Severni in Južni Ameriki in vzhodni Aziji. Upravnik zvezdarne v;~S¥ashingtonu Hellweg je ob tej priliki pozvtn vse zvezdoslovce sveta, naj opazujejo srečanje in naj mu poročajo morebitne posebnosti. Merkur namreč potuje med zemljo in solncem samo desetkrat v sto letih.
V	zdajšnjem stoletju se je zgodilo to že devetkrat. Prihodnič se bo pojavil na enakem potovanju šele 1. 1953.
X Predpotopna žival s šestimi rogovi. V južnem Wyomingu v Ameriki je dr. Charles Gazin odkril zelo dobro ohranjeno okostje uintaterija, velikanskega kopnega sesalca. Te živali so bile dolge štiri metre in visoke dva metra. Značilne so bile zanje lobanje s šestimi rogovi. Njih možgani so bili neznatni. Domnevajo, da so ti predpotopni velikani živeli pred 30 milijoni let. Posamezne kosti te čudne živali so našli že v raznih delih Zedinjenih držav, zdaj pa so prvič našli popolno okostje. Dragoceno najdbo bodo prepeljali v narodni muzej Zedinjenih držav.
Listnica iired«3«**va
Poljčane. Če morate denar dobiti, pa ga vam ne pošljejo, se obrnite najprej na omenjenega odvetnika. Če ga ne dobite, ni druge poti kakor na sodišče.
Bitolj so bombardirala italijanska letala
po pomoti
Agencija Avala prinaša nastopno uradno poročilo: Komisija, ki je raziskovala primer bombardiranja Bitolja 5. t. m., je ugotovila, da so bile bombe, ki so padle na Bitolj, vržene iz letal italijanskega zrakoplovstva. Z izidom preiskave je vlada seznanila 12. t. m. italijansko vlado in jo prosila, da glede tega vprašanja tudi s svoje strani uvede preiskavo.
Italijanska vlada je odgovorila 16. t. m., da so italijanska letala bombardirala Bitolj, in je izrazila obžalovanje nad tem primerom. Istočasno je italijanska vlada načelno privo-bila v povračilo škode, prizadejane s tem bombardiranjem. Tako se bo po zaslugi prijateljskih odnošajev, ki obstoje med Jugoslavijo in Italijo, ta neprijetni dogodek smatral za poravnan.
S A P 1 O
Liuhliana
od 24. do 31. novembra.
Nedelja, 24. novembra: 8.00: Jurtrni pozdrav. 8.15: Godalni kvartet (Ornikova, Marin, Ivančič in Šedlbauer). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (Jože Jagodic). 10.00: Šramel »Škrjanček«. 10.40: Godalni oktet (plošče). 11.00: Nedeljski koncert radijskega orkestra. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Koroške pesmi (Fantovski kvartet). 13.40: Vsakemu nekaj in nekaj za vse (plošče). 17.00: Kmetijska ura: Ali se škropljenje sadnega drevja izplača (Priol Josip). 18.30: Operna glasba (sodelovali bodo Milica Polajnarjeva, Andrej Jarc in radijski orkester) 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.30: Slovenska ura: Ob 140-letnici rojstva Antona Martina Slomška. 20.30: Koračnice slavnih mož (plošče). 21.15: Vijolinski koncert (prof. Jan Šlais, pri klavirju Ruža Šlaisova). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Pesmice iz operet (plošče).
Ponedeljek. 25. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Pisan drobiž (plošče). 12.30: Poročila, obiave. 13 00: Napovedi. 13.02: Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Poročila. 18.00: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). 18.20: V veselem ritmu (plošče). 18.40: O podnebnih zemljevidih Slovenije (dr. Reia). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19 25: Nacionalna ura. 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). 20.00: Vojaške godbe igraio (plošče). 20 30: Garrick-Smole: Varh, veseloigra v dveh deianiih (člani gledališča v Liubljani). 21.30: Nekaj Dvo-rakovih skladb (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radiiski orkester.
Torek, 26. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: P san venček veselih zvokov (plošče), 12.00: Veselie na deželi (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi 13 02: Radijski orkester 14.00: Poročila. 14.15: Šolska ura: Ko listje pada. Kramljanje z mladino (Miroslav Zor). 18 00: Sol;stični koncert (Čenda Šedlbauer — violončelo. pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). 18.40: Naslonitev Rusije na Carigrad (Fran Terseglav). 19.00: Napovedi, noročila, obiave. 19.25: Nacionalna ura. 19 50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). 20.00: Večer klasične glasbe. .Sodelovali bodo Ali Dermelj (violina), Filip Matheis (viola) in radiiski orkester. Dirigent Šiianec. 21.30: Waldteuf5o-vi valčki (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Tamburaški orkester
Sreda, 27. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov fološče). 12.00: Iz znanih oner (plošče). 12.30: Poročila, obiave. 13 00: Napovedi. 13.02: Okrogli naoevi (plošče). 14.00: Poročila. 18.00: Mladinska ura: a) Prešern in mi — ob 140 letnici roistva (Fran Vodmk). b) Od da i a za dijake. 18.40: Boj za petrolej (dr. Alojzij Kuhar). 19.00: Napovedi, poročila, obiave. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Caikov-skij: Uvertura 1812 (plošče). 20 00: Ob 75-let-nici rojstva dr. Janeza Ev Kreka. 2120: Kvartet pihal. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Otraški trio »Vesna«.
Četrtek. 28. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Solistične drobtine (plošče). 12.30: Poročala, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Kmečki trio. 14 00: Poročila. 18.00: Vsakemu nekaj (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročala, obiave. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Iz Slovenskih kraiev (plošče). 20.00: Pevski zbor »Krakovo-Trnovo«. 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. 22.00- Nanovedi, poročila. 22.15: Radiiski orkester.
Petek, 29. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: P:san venček veselih zvokov (plošče). 11.00: Šolska ura: 1. december. Razgovor dveh učencev bežigrajske poskusne šole. 12.00: Naša pesem
(plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze: Smuk v Bohinju. 18.00: Ženska ura: Mati pripravlja igrače (Emi Oražmova). 18.20: Obisk pri Johannu Straussu (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi. 19.25: Nac. ura. — 19.40: Udo-vičeva in Laušetova (plošče). 20.00: Klavirski koncert: Jadviga Štrukelj-Poženelova. 20.45: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za oddih (plošče).
Sobota, 30. nov.: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček vese-
Nedavno je prenehal izhajati časopis, ki je med vsemi na svetu najdalje izhajal, namreč 1400 let. Ta Metuzalem med časniki je izhajal na Kitajskem. Tiskali so ga na šestih listih iz rumene svile, ki so jih sešivali. Ugledne kitajske osebnosti so list dobivale kot posvetila Izdajatelji so uživali do ga stoletja široko neodvisnost. Prvo grajo so si nakopali tedaj, ko je okrcg 1. 1200. tedanji izdajatelj zagovarjal misel, da bi poslali odpravo učenih Kitajcev v Evropo, da bi tam preučevali življenje in navade ljudi in če bi se našlo kaj koristnega, naj bi se presadi'o na kitajska tla. Ker se mož ni dal poučiti, da Kitajska tega ne potrebuje, so mu kratko malo odsekali glavo.
Nedavno so tuji listi priobčili kratko poročilo, da hoče francoska vlada pov em odpraviti svojo kazensko kolonijo na Gvaiani. Le nekaj kaznjencev še ods.deva kazen, oa tudi ti ne os anejo več dolgo tam, temveč bodo prepeljani v francoske kaznilnice Kaznilnica, ki je bila že neštetokrat pozonšče pretresljivih prizorov, torej doigrava svojo vlogo.
V tej zloglasni kaznilnici se je zgodilo mnogo pravnih romanov, tako neverjetnih, da prekašajo daleč vse, kar so si izmislili pisatelji Med te spada tudi usoda Jakoba Moreaua, zdaj že priletnega moža, živečega pod tujim imenom v Rio de Janeiru.
Jakob Moreau. takrat še mlad knjigovodja, je bil pred 25 leti obsojen v dosmrtno ječo, kajti vse je kazalo na to, da je umoril svojo ženo. Samo on sam je trdil, da je nedolžen. Do zadnjega trenotka je trdil to, toda sodišče je videlo v tem samo morilčevo trdo-vratnost. Moreau je bil obsojen in odpeljali so ga v Gvajano. Izgubil je državljansko ime obenem z državljanskimi pravicami in se izpremenil v številko.
Ni pa mogel prenašati grozno življenje v kaznilnici. Ze čez dva meseca je poskusil pobegniti, toda na obali so ga zgrabili. Posledica je bila, da so mu poostrili kazen. Odpeljali so ga na pust otoček, kjer mine vsakega kaznjenca volja do življenja. Nadzorstva tam skoro sploh ni, toda samo zato ne, ker ni na razpolago nobenega čolna in ker so najboljši pazniki morski psi. Zaman bi kaznjenci poskušali rešiti se, kajti v bližini otoka vedno preže na plen morski volkovi. A vendar je Moreau znova poskusil pobegniti. Za popravilo kolib so pripeljali na otok nekaj desk, in ena deska je nadomestila obupancu splav. To je bila skoro gotova smrt. Toda človek, ki naj bi bil umrl na pustem otočku, je navzlic temu tvegal poskus. Na deski je jadral po morju eno noč in en dan, dokler ga niso zanesli valovi k obali.
Moreau ni upal,-da bi mogla biti to druga obala kakor gvajanska. Vendar je pa od trenutka, ko je stopil na suho, veroval v svojo srečo 'in krenil je v neznano deželo. Dolgo
lih zvokov (plošče). 12.00: Pisan venček — za veselje. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Pisan venček — za veselje. i4.00: Poročila. 17.00: Otroška ura: Z otroci kramlja Manica Komanova. 17.30: Igrače na izbiro (plošče). 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Radij*-ski orkester. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Citraši igrajo (plošče). 20.00: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: »Od Rajhenburga do Podsre-de«. Rokopis: Davorin Petančič. Izvajali bodo domačini. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester.
Kar se tiče Evrope, so prvi listi, kakor j h razumemo danes, izhajali v Nemčiji in Švici. V Strassburgu je neki Johann Carolus 1. 1609. izdal časopis pod naslovom, ki bi se mu reklo po naše »Poročilo o vseh odličnih in spomina vrednih zgodbah«. Nasled-no leto je v Baslu izšla »Basler Ordinari Wo-chenzeitung«, ki je pa prenehala izhajati že 1. 1611., ko so njenega urednika vtaknili v ječo. Ta zgled pa ni oplašil ljudi, kajti kmi-lu so začeli podobni listi izhajati vsepovsod. Tiska1! so jih po večini le na dveh straneh. Psovanja v časopisju takrat še niso poznali. Pot od teh lističev do modernih listov pa je bila zelo počasna.
je hodil po džungli in naposled sploh ni vedel, kje je. Moral se je skrivati, kajti tu li domačinom je lov na ubežne kaznjence dobičkonosna pustolovščina. Francoska ob a t-va plačajo visoko nagrado tistemu, ki ubež-nega kaznjenca zgrabi. Moreau je imel s seboj samo nož in tako seveda na učinkovi o obrambo sploh ni mogel misliti. Ce bi ga kdo opazil, bi bil izgubljen.
Nesrečnež je preživel v gvajanskem pragozdu več let. Njegovo življenje je bilo hujše od onega srednjeveških puščavnikov. Preživljal se je s tem, kar je našel ali ubil z lokom in puščicami lastnega izdelka. Pa tudi tako bedno življenje se mu je zdelo znosnejše od življenja v kaznilnici. Slednjič ga je po naključju našla ameriška znanstvena odprava, ki se je bila napotila v Kolumbi o in Venezuelo, svojo pot pa je končala v malo znanem ozemlju holandske in francoske Gvajane, od koder se je vrnila proti obali. Vodja odprave prof. Galshorst je vzel.s seboj »gozdnega moža«, čeprav mu je ta odkrito priznal, da je pobegnil iz gvajanske kaznilnice. Z odpravo je prišel v Amer ko in pozneje, ko je vodil Galshorst novo odpravo v Brazilijo, ga je znova spremljal v Južno Ameriko. Galshorst mu je naposled preskr-bel v Rio de Janeiru službo.
Moreau je skrbno pazil, da v Rio de Janeiru ni prišlo v javnost njegovo pravo ime, ker se je bal, da bi ga brazilska oblast kot ubežnega kaznjenca ne izročila francosk;m. Šele v začetku letošnega leta, ko je bil že izven nevarnosti, je po naključju izvedel, da je bil v Franciji »po smrti« oproščen, ko je namreč pravi morilec priznal svoj zloč n. Bivši Moreauov predstojnik, kjer je bil Moreau knjigovodja, je bil umoril mlado ženo, s katero je imel ljubezensko razmerje, ker mu je postala nadležna s svojimi zahtevami, naj ji omogoči ločitev in naj se poroči z njo. Morilec se je zanašal, da bo padel sum na Moreaua, kar se je res zgodilo. Svoj zločin je priznal šele po avtomobilski nesreči, ko je bil smrtno ranjen. O Moreauu so pa mislili, da" je našel smrt na begu iz kaznilnice. Moreau se je ta čas tako privadil novemu imenu in novi domovini, da se noče vrniti v Francijo.
Strašen roman
po nedolžnem obsojenec
1400 let star časopis
je nehal
X Nenadna smrt predsednika egiptske dade. Nedavno je imel egiptski državni zbor .sejo v Kairu Na njej je bral prestolni govor ministrski predsednik Hasan Sabri paša. Nepričakovano pa se je predsednik sredi govora zgrudil držeč v rokah rokopis. Člani kraljevskega doma in člani vlade so mu tako priskočili na pomoč. Prenesli so ga v stransko sobo in predsednik senata je nadaljevaJ čitanje prestolnega govo a Pozneje so javili, da je predsednik vlade umrl za posledicami srčne kapi. — Neka nemška vest javlja, da je ministrski predsednik Hasan Sabri, kakor se baje š.ri govorica v Kairu, postal žrtev angleške tajne službe. Ministrski predsednik je namreč nasprotoval temu, da bi se Egipt zapletel v vojno. Potrjena seveda ta vest ni.
X Nafta v pragozdovih Bornea. Poročevalec nekega tokijskega lista opisuje v svojem listu polet nad holandskim delom otoka Bornea. Iz zračnih višav se vidi Borneo s svojimi prostranimi še malo raziskanimi pragozdovi kakor zelen travnik, kjer je le tu pa tam nekaj rjavih peg. Med orjaškimi drevesi pragozda so skriti številni žerjavi, ki neprestano dvigajo iz zemlje nafto. Le ta v že Holandcem vsako leto več stomilijonov dolarjev. Le redki izmed dveh milijonov domačinov, ki kljubujejo v prt gozdu tropkni mrzlici, strupenim kačam, mrčesu in krokodilom, so slišali o evropski vojni Le peščica holandskih uradnikov, ki poslušajo radio, ve, da je Holandska v nemškin r kah Naf o pridobivajo v pragozdu daleč od obale. Črpajo jo iz številnin rovov po ceveh na ob lo, od koder .10 odvažajo holanske, ameriške, angleške in japonski ladje. Vsi kraji ka> or so napeljane cevi, po katerih se pretaka nafta do obale, so najbrž zaščiten z minam' Ho-landski industrijci nočejo izdat; pod ob-nosti, kako je poskrbljeno, da bi pognali v primeru sovražnega napada na Born vse naprave za pridobivanje nafte v zrak Ker so se Holandci že davno zavedli svoj? slabosti v ptg edu obrambe Bornea, zadn . 20 letih pregovorili bogate Američane in An gleže, da so se udeležili pridobivanja naft n Borneu s svojim denarjem Zda i vik del teh naprav v rokah ameriških podjetij
X Nekatere živali si same sv^ tijo Na morskem dnu vlada večna tema. Kljub temu pa vemo, da so tudi tam ž'va bitja k n? morejo živeti brez vsake svet obe V g obo-kem dnu žive ribe, ki imajo pos bne Ude izžarevajoče zelenkasto luč Ta luč jim zadošča za lov na hrano. Tako so odkrili dve r bi, ki imata posebne ude za luč V teh udih živi mnogo majhnih bakterij, ki se svetijo in lahko v ribah-samih tudi rasejo V tn ud priteka mnogo krvi, hrane za gos e. ki skrbe zn az-svetliavo Poleg tega imaio te živa'ce posebno pripravo, s katero lahko lu* ug siio ali jo prižgejo. Ta luč nastaja brez io*lote zato jo učenjaki preučujejo, saj je razumljivo da bi učenjaki radi tudi za človeka iznašli luč, za katero ne bi bilo treba vročine.
Naslov* mserentov oglasov s šiframi ostaneio
stroac 'aim
SPREJMEM V SLUŽBO
in brezplačno izučim dunajske in francoske kuhe mlado neoporečno dekle Slovenko z dežele pod pogojem, da ostane v službi. Začetna mesečna plača 400 din. Ponudbe na upravo »Domovine« pod »Pridnost« z znamko.
KREPITE ŽIVCE
krepite telo in spet boste postali krepki in sposobni za delo. Znanstveno je dokazano. da fiziološki ekstrakt KA-LE-FLUID urejuje izločevalno delo vseh žlez, krepi ves organizem in vravnotežuje živčevje. Vsem, ki se zanimajo, pošljemo brezplačno podrobno literaturo. Pišite na naslov: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. Kalefluid se dobiva v lekarnah. S br. 10 537-33.	263
VINSKE MOSTNICE
ima še v zalogi drevesnica Koren Mozirje._
SLUŽBO DOBI
trgovski sluga. Prednost ima mlad fant z dežele, kateri je končal šolo z dobrim uspehom in je abstinent. Ponudbe pod »Stalno« na upravo.
DOBRO VPELJANA GOSTILNA
na prometni točki v Mariboru se zaradi bolezni s 1. januarjem 1941. odda. Vprašati v gostilni »Pri lovcu«, Maribor Fran-kopanova 39.
POZOR!
Več šivalnih strojev prvovrstnih znamk (konkurznega nakupa) z večletno garancijo je poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled.
VELIKO VESELJA
Vam prinese družinska revija »Prijatelj«. Zahtevajte eno številko brezplačno na ogled od uprave, Ljubljana — Dalmatinova 8/D.
NOVOST!
SAMO DIN 49*50
St tf2.300 AnJter ur* pravi Švicarski »troj. Dobra kvaliteta lep k r o m 1 r a a okrov • plsmPTlo ^airimclj«
Din 49.50
ttev «2.301 ista » iBvetl.l enimi fcaaaloi te številčnico
(Radium)
MOSTOVA ESENCA »MOSTIN**
fiO a."< p £
1 7 r 5JSES11 \ 6„. - 4
V -
Ljubljana 6
uaetna protokollran« tovarn« ur » 8vlo4
Z aaSo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnlml stroški pripravi Izborno, obstojno in zdravo domaČo pijačo Cena
1	stekl za 150 Ittrov din 25.—, po pošti din 45.—,
2	steklenici po pošti din 75.—, 3 steklenice po pošti din 100.—.
„R EDI N" REDILNI PRAŠEK
»REDEN« za prašiče. — ^^VHmn Vsak kmetovalec si lahko
^fffftlTihr tlltro 111 z 'naj1"111111 stro-ški zredi svoje prašiče. W Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19.— din, 3 zav. po pošti 35 — din, 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski de) Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34»
Na deželi pa zahtevajte Redin in Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
Usoda liudi!
Znameniti grafoog F T. Karmah se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposoDnost videti prihodnjost v življenju drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudovl-tost. Grafaog P. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo,, kdaj lah ko dosežete uspeh ali naj dete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije Itd
Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, kaJU vse se o pravem času obrne na boje.
Sporočite ml Vaš naslov ln povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več uego ol smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život ln okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Poft-ljite še danes natančen nasov in rojstne podatke ter v naprej 30.— din za knjigo »Naš život ln okultna tajne, na čekovni račun 17455, na točno ln (talno adreso;
JCartnah Žalec
Z* starše, vzgojitelje, prijatelje mladine!
Izšla je nova knjiga »SPOLNO ŽIVLJENJE«, katero vsem toplo priporočamo. Greh je, ne povedati pravočasno mladini kako je prišla na svet, ne ji zaupati skrivnosti življenja. Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico ln obvarovali Jih bomo pred lažmi In zablodami!« Zato naj -filta knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odrasel človek.
Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane s poštntno vred samo Din 20.—. Namenjena je predvsem onim. ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev 14 675 (Hranilnica »MOJ DOM«, Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov: J. E. Knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8a.
NAJLEPŠE ČTIV0!
Ravljen. Zgodbe brez groze
Klabund: Pj0tr ' RaSPUtlH
Ravljen:
Thompson.
trna volna Sivko
Majerjeva. Rudarska balada
) )
ZAL0ZBA ..CEST«
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA f>