^IJK. 14. OKTOBRA 197в — STKVTLKA « — LETO XXX — CENA S mNAR.rE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC z UREDNIKOVE MIZE Nekateri sestavki v našem časniku so močneje kot običajno pritegnili številne bralce. To nam povedo pisma, v katerih bralci prispevajo svoja razmišljanja, čeprav nekateri med njimi izrecno želijo, da pisem ne objavimo, ker da so le nam »v oporo« pri širšem obravnavanju skupnih vprašanj, samo odmevnosti veseli. Ta namreč kot barometer kaže, kje »se vedri in kje v vsakdanjem življenju se oblači«. Bi bilo preveč zahtevno, če vas tudi za prihodnje poprosimo za takšno sode- lovanje. Naj ne bo anonimno, da bomo vedeli, s kom se pogovarjamo. Kar pa zadeva objavo, če je ne želite, pripišite to. Nam koristi že to, če bralci odgovarjajo, pojasnjujejo, ugovarjajo. Pa še nekaj. Kako ste sprejeli rubriko, s katero smo vas popeljali v »skrivno- sti« družbene samozaščite? VAS UREDNIK POKROVITELJ TDF 76 ШШ, ZLATARNE OBA KOLEKTIVA MOĆNO PODPRLA KULTURNO MANIFESTACIJO Uresničitev tako velike- ga projekta kot je TEDEN DOMAČEGA FILMA 76 prav gotovo ne bi bila mogoča brez izrednega ra- zumevanja celjskih delov- nih organizacij, brez moč- nega vključevanja združe- nega dela v to slovensko kulturno manifestacijo s sedežem v Celju. TDF že ima svojo tradicijo in pri- znanje. To dokazujejo tudi izredno hitre reakcije po- vsod v Jugoslaviji (v film- skih krogih), kjer zaprosi organizator za sodelova- nje. Letošnji TEDEN DOMA- ČEGA FILMA sta podprla s pokroviteljstvom znana delovna kolektiva ZLA- TARNE CELJE IN MERX CELJE ter s tem znova poudarila svoj izostren po- sluh za kulturo in nujno povezanost delovnega člo- veka z njo. Hvala Merxu, Zlatarnam ter ostalim delovnim ko- lektivom, ki so omogočili, da Celje postaja znano v državi in izven nje tudi kot »mesto domačega fil- ma«. M. S. IZ GOVORA STANETA DOLANCA SODBA NAŠIH LJUDI NAD VSEM Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ STANE DOLANC se Je odzval vabilu na sobotni prire- ditvi v Radečah, da ob veliki delovni zmagi kolektiva papirnice, spregovori tudi on. Najprej se je opravičil, ker so ga z željo, da bi govoril, presenetili. Vendar, je poudaril, ob takšnih priložnostih ni treba iskati besed. Delovni uspeh, zala- ganje in zavest, ki jo izkazujejo kolektiv papirnice je kot kamen v mozaiku jugoslovanske stvarnosti. Pa niso pomembne samo nove tone proizvodov, pomembno je, da delavci v takih podvigih z vso odgovornostjo ures- ničujejo Marksovo vizijo o samoupravnih odnosih. Sa- moupravljanje, je poudaril Stane Dolane, ni nikakršni eksperiment, je živa stvarnost in nismo neskromni če trdimo, da je Jugoslavija s svojim samoupravnim, ne- odvisnim razvojem vera in upanje mnogih gibanj v svetu, mnogim komimistom, ki resnično hočejo svojim narodom in človeštvu dobro. Sekretar Stane Dolane je bil mnenja, da posvečamo vse preveč pozornosti kritiki in napadom na naš račun in da tudi časopisi preveč pišejo o takih pojavih. Jugo- slavija pa ima v svetu mnogo več prijateljev, kot je tistih, ki nas nimajo radi, je dejal. Sicer pa, je poudaril Stane Dolane, za nas, za Zvezo komunistov Jugoslavije, je mnogo važnejše, kaj o naših prizadevanjih, o naših uspehih in praktičnem izvajanju vsesplošno osvojene politične usmeritve mi- slijo naši občani, naši delovni ljudje, kajti njim in predvsem njim smo javni politični delavci odgovorni. J. KRAŠOVEC JAVNA RADIJSKA ODDAJA: ZDAJ ŠENTJUR 2e ob oddaji v Laškem smo se шпепШ, da bomo naslednjo javno radijsko oddajo pripravili v šentjiirski občini. Obljubo smo držali in tako bosta Kadio Celje ter Novi tednik pri.šla s svojo ekipo ter gosti v Šentjur v nedeljo, 24. oktobra. Začetek oddaje bo tako kot vedno ob 1Ü. uri dopoldne, prvi del oddaje bomo prenašali direktno, drugi pa bo namenjen izključno po- slušalcem v dvorani. Pokroviteljstvo nad šentjursko oddajo je ljubeznivo sprejel ALPOS, o katerem bomo lahko kaj več izvedeli na sami oddivji, kjer pa se bodo predstavili v programu moški pevski zbor iz Šentjurja pa učenci glasbene šole ter seveda gostX' — New Swing Quartet, ki je začel svojo pevsko kariero prav v Šentjur- ju, ansambel Venus iz Celja in jUenka Pintarič iz Maribora. To- rej dovolj pester program, ki ga bomo oplemenitili še z neka- terimi nagradnimi igrami in podobnim. Torej bo za vsakogar nekaj in se brez dvoma splača priti v dvorano v Šentjurju. Torej — nasvidenje v Šentjurju, kjer pripravljajo z gosti Javno radl.Jsko oddajo ALPO.S, Novi tednfk in Radio Celje! Obiranje jabolk je že za nami. Tudi trgatev je že pri kraju, vsaj v večini vinorodnih predelov, čeprav bi lahko sonce že prej bilo tako radodarno s toploto. Naš posnetek je nastal na posestvu Slom pri Ponikvi, kjer marljive roke delavk Lojzke Čater iz Šibenika pri Šentjurju, Fanike Vodišek šz Jakoba in Ivanke Mlakarjeve iz Vodraža prebirajo Jabolka. Zdaj je zaloga velika, toda vse je že prodano, kajti letos so sindikati dobro poskrbeli za ozimnico. Foto: D. MEDVED SLOVENSKE KONJICE POVSOD VIDEN NAPREDEK PODELJENE NAGRADE »12. OKTOBER« — PONOSNI NA USPEHE Od prejšnje nedelje pa do prihodnje, visijo zastave po vseh krajih v konjiški obči- ni, ki je 12. oktobra prazno- vala svoj občinski praznik. Prireditve so seveda razširili na ves teden, tako da je vsaj najmanj po ena bila v vsaki krajevni skupnosti. Na slavnostni seji občinske skup- ščine in družbenopolitičnih organizacij, ki je bila na sam dan praznovanja in katere so se udeležili tudi delegacija iz pobratenega mesta Kosje- rič v Srbiji ter pripadniki JLA, je predsednik občinske skupščine Filip Beškovnik orisal dosedanje dosežke ter med njimi predvsem pouda- ril tiste, ki so bili doseženi v zadnjih in v zadnjem letu. Gre za velike premike, zla- sti na področju gospodarstva pa seveda tudi zdravstva, šolstva, izgradnje vzgojno- varstvenih ustanov, izboljšave cest ter izgradnje drugih ko- munalnih objektov in ne na- zadnje tudi premikov na pod- ročju športa ter rekreacije. Vse to je plod želje ljudi, da si svoje življenje izboljša- jo, izboljšajo pa si ga lahko samo z lastnim delom. V tem pa so v Slovenskih Ko- njicah oziroma celotni občini uspeli, kljub temu, da je še vedno ostalo veliko nalog in dela za prihodnje. Tako so na sam praznik položili temeljni kamen za izredno pomemben objekt in to poslovno stanovanjski, kjer bo kar 118 stanovanj. Začetek gradnje tega objekta pomeni tudi začetek rasti no- vega, urbanistično urejenega središča srca občine Sloven- skih Konjic. Objekt bo imel 9200 kv. m celotne površine, od tega odpade kar 6600 kv. m na stanovanja, ki se bodo na eni strani vzpela kar v osem etaž in bo to zaenkrat najvišje v Konjicah. Temelj- ni kamen je položil Vinko Sodružnik, delavec v Konusu- Ob letoénjem prazniku so podelili tudi nagrade »12. okr tober«, priznanja in nagrade inovatorjem. Občinske nagra- de so tokrat prejeli: Anica Leskovar, delavka v Konusu, TOZD usnjama, Viktorija Petrič, delavka v TOZD LIO in Taborniški odred heroja Bračiča. ■Priznanja: Anton Juhart iz TOZD LIO, Miroslav Peško iz Konusa, Edvard Hvala iz Cestnega podjetja Celje, sek- tor Slovenske Konjice, Jože Švab, Rozika Sodin iz Kra- jevne skupnosti Tepanje (tu so tudi bile osrednje prire- ditve ob letošnjem občin- skem prazniku) in Edeltruda Erceg iz Dravinjskega doma. Priznanja inovatorjem: pr- vo in drugo nagrado sta do- bili skupini iz Konusa, tretjo pa iz uniorja v Zrečah, kjer je 12. oktobra tudi bil zaklju- ček letošnjih že dvanajstih delavskih športnih iger s pro- glasitvijo najboljšega športni- ka in športnice Slovenije. Le- tošnje igre je zelo uspešno organiziral zreški Unior, ki je tudi zmagovalec iger. Brez dvoma je ta teden ze- lo pomemben za občane ko- njiške občine in to iz dveh vidikov: lahko so ponosni na tisto, kar so dosegli, zastavili pa so si istočano tudi mnogo drugih nalog, ki bodo ob us- pešni realizaciji samo poma- gale k še večjemu razvoju konjišJce občine. Slavje ob letošnjem občinskem prazni- ku bodo zaključili v nedeljo. TONE VRABL DEVETDESET IN VEČ Po dveh uspelih akcijah, ko smo v prvi iskali najbolj podobne dvojč- ke in v drugi matere z desetimi otroki, začenjamo novo akcijo Tele vrstice pa so, dragi bralci, namenjene vsem vam, ki ste dopolnili devetdeset let in več. Pišemo vam, ker vas bi radi našli, vam čestitali in se z vami pomenko- vali. Prav gotovo nam boste imeli marsikaj zanimiveiga povedati. V prejšnji številki našega lista ste prav goto- vo med drugim opazili tudi razgovor s stoletnikom, k! je še vedno čil in zdrav in kar je najvažnejše — dobre volje. Njega, vidite, smo radi obiskali in tudi k vam bomo prišli, čc nam boste poslali povabilo za obisk. Ce vam pešajo oči. bo drobno pisemce ali kartico napi- sal kak vaš sorodnik, prijatelj, znanec ali sosed. Da vas bomo našli, potrebujemo seveda točen naslov, poleg tega pa še letnico in datum rojstva. Kramljanje z vami bomo skupaj z vašo fotografijo objavili v našem ted- niku. Zapisali bomo vse, kar nam boste zanimivega povedali in nam svetovali, kako se učaka taka častit- ljiva starost, še enkrat. Čimprej se nam oglasite vsi, ki ste stari 90 let in več ali morda celo 100 let. V re- dakciji Novega tednika in Radia Celje na Gregorčiče- vi 5 bomo že od jutri naprej čakali na vaše sporočilo in pohiteli k vam brž, ko bomo mogli. Ta čas pa — na svidenje in ostanite zdravi! 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 41 — 14. oktober 1976 VELIK DAN ZA RADEČE NAVZOCÎM GOVORIL SEKRETAR IK PCK ZKJ S. DOLANC 240 let je stara radeška pa- pirnica. Iz papirnega mlina, v katerem so papir delali ročno in ga sušili na zraku, se je razvila sodobna tovar- na, vendar v majhnih skokih. Skoraj povsem prenovljena je bila po osvoboditvi — z le- tošnjo investicijo pa je bil storjen velik .s^kok, ki pome- ni enkrat večjo proizvodnjo kot dosedaj. Temu res Lahko rečemo skok ... Pornembnoisti dogodka so 6 svojo navzočnostjo prispe- vaU: STANE DOLANC, sekre. tar izvršnega komiteja pred- sedstva CK ZKJ, JANEZ BARBORIC, predsednik re- publiškega sveta ZSS, člana izvršnega komiteja predsedst- va ZKS LOJZE BRIŠKI in EMIL ROJC, član izvršnega sveta skupščine SRS MAR- JAN 0R02EN, član sloven- ske delegacije v političnem zboru SFRJ JOŽE GLOBAC- NIK, vidni politični delavci 8 podredja celjske regije, ob čine Laško in iz krajevnih skupnosti na radeškem ob- močju. STANE KOSELJ, glavni di- rektor radeške papirnice je v svojem uvodnem govoru povedal, da pomeni vključi- tev novega papirnega stroja v proizvodni proces letno 14.000 ton kvalitetnega brez- lesnega papirja. To bo pome- nilo za več kot 185 milijo- nov dinarjev povečan bruto produkt, vrednost investici- je pa znaša 250 milijonov di- narjev. TOZD »Mmlon« pa bo s svojo investicijo za dvakraft povečal obseg proizvodnje. V letošnjem letu pa bo 620 zaposlenih proizvedlo 20.000 ton papirja. Precej tega bo oplemenitenega v lastnem predelovalnem obratu »Mu- flon«. Direktor Stane Koselj je v svojem govoru poudaril, da velika delovna zmaga in za- upanje družbe kolektiv zave- zujeta, da kljub povečanemu obsegu obdrži v proizvodnji tudi kakovost in jo še po- veča. Kolektiv sta nato pozdra- vila predsednik izvršnega sveta skupščine občine SREČ- KO BRILEJ in predsednik radeške krajevne skupnosti TONE ZUPANČIČ. Toplo pozdravljen od na- vzoče množice je nato po- zdravil kolektiv in mu česti- tal k uspehu sekretar Izvrš- nega komiteja predsedstva CK ZKS Stane Dolane. (Nje- gov kratek govor v povzetku objavljamo posebej). Po kulturni prireditvi, na kateri so sodelovali poleg godbenikov in pevcev tudi recitatorji (vsi papirničarji), so poslali avstrijskemu vele- poslaništvu v Beogradu pro- testno pismo v zvezi z manj- šinsko politiko avstrijske vlade in z zahtevo, da Avst- rija uresniči sedmi člen državne pogodbe. Sledil je ogled novega p>a- pirnega stroja, za tem pa so se udeleženci v povorki pre- maknili — k objektu TOZD »Muflon«, kjer je prav tako ob krajšem programu direk- tor novega TOZD, KAREL POLUTNIK, v kratkih bese- dali orisal rast nove tovarne. JURE KRAŠOVEC Nikomur, tudi filmskim ljubiteljem, ni treba biti ne- rodno, če ne ve, da obstaja pri nas posebno strokovno združenje filmskih televizij- skih kritikov in publicistov, kajti ta zveza je bila po dvajsetletnih poskusih usta- novljena šele letos januarja v Zagrebu. Vanjo so vklju- čene republiške in pokrajin- ske sekcije; Slovenija pa ima ix)sebno prednost, nje- na sekcija je bila ustanovlje- na že novembra 1974. leta, na pobudo radijskih film. skih publicistov. Ne gre za to, da je slo- venska sekcija v tem okviru najstarejša, je pa prav go- tovo delovna, o čemer priča fcudi njena iniciativa, da bo letos v okviru Tedna doma čega filma priredila dvodnev- ni simpozij, na katerem se bodo zbrali predstavniki re- publiških in pokrajinskih sekcij — pričakujemo pa tu- di razpravi j alce iz tujine — in prispevali svoja strokov- na mnenja v okviru obšir- nega naslova »Tematske ori- entacije jugoslovanskega fil. ma«. Kljub temu, da je zveza še čisto mlada in raca še s prvimi negotovimi koraki, ima vendarle že postavljen plan dela;* vanj sodijo stro- kovna posvetovanja in i22me- njava mnenj, s katerimi naj bi izboljšali trenutno situa- cijo v jugoslovanski kinema- tografiji. Letos so že tekla posvetovanja o vlogi filmske kritike, v Pulju pa je bil tudi pripravljen sestanek na zgoraj omenjeni simpozij, na katerem so se izluščile kon- kretne teme, o katerih naj bi razpravljali na resnično delovnem simpoziju Sloveni- ja je, kot povedano, prevze- la iniciativo zanj in tako bosta skupaj sekcija in or- ganizatorji celjskega Tedna gostitelja pričakovanih 35 re- feratov in diskutantov, ki bodo razpravljali o nasled- njih temah: kaj je tipična jugoslovanska tema, partizan- ski film: vojni film, sodob- na, nesodobna tema, zgodo- vina, literatura, ekranizacija, komedija, otroški film, od- nos mesto-vas, konstruktivni socialno kritični film in obravnava treh osnovnih mo- tivov (ljubezen, vojna, smrt) v jugoslovanskem filmu. V trenutku, ko to pišemo, je prijavljenih sedem referatov, pričakujemo pa jih še en- krat toliko. Simpozij bo 21. in 22. 11. v Celju. MISA GRČ AR KMZ v ZRN NOV MOST PRIJATELJSTVA Komorni moški zbor iz Celja je v svojo kroniko in delovno bilanco vpisal še eno pomembno in nadvse uspelo gostovanje v tujini. Tokrat v Zvezni republiki Nemčiji, v pokrajini Constanz. Gosto- vanje je nastalo kot re- zultat iskrenega sodelovanja med sindikalnima organiza- cijama celjske občine in po- krajine ob Bodenskem je- zeru. Celjski pevci pod vodstvom Egona Kuneja so bili na poti od 8. do vključno П. oktobra. V tem času so ime- li v Dettingenu, Singenu in Stockachu dva večerna in en dopoldanski nastop, sicer pa so zapeli še na vseh spre- jemih in tako v resnici po. nesli našo, slovensko in ju- goslovansko pesem v tujino, kjer so spet postavili trden most med dvema narodoma in odprli pot širšega sode- lovanja med Constanzo in Celjem. Vse to po zaslugi obeh sindikalnih organizacij, ki sta pred tem že izmenjali obiske in seveda pogovore o sodelovanju. Pot celjskih pevcev se je na gostujočih tleh pričela s sprejemom v mestni hiši v Constanzi in zatem s celo- večernim koncertom v Det- tingenu, ki ga Je poslušalo in toplo sprejelo več kot 500 domačinov. In potem nedeljski dopol- danski nastop skupaj z do- mačimi pevci in godbo na pihala v prireditveni dvora- ni, prav tako v Dettingenu. Izreden uspeh! V nedeljo popoldne še en priložnostni nastop. V Sin- genu in potem še zaključni koncert v avli nove gimna- zije v Stockachu, ki je iz- zvenel več kot veličastno. Pevci so bili povsod deležni velike pozornosti. M. B. FRANC SREDOVNIK je v novem mandatnem ob- dobju postal sekretar pri Občinski konferenci ZSMS Celje. Funkcijo, ki je vo- ljena, je Franci po pred- hodnih razgovorih s pred- sednikom in sekretarjem Občinske konference, spre- jel zavestno, vseskozi za- vedajoč se dejstva, da bo novo delovno mesto ter- jalo od njega »celega člo- veka.« To se je izkazalo že kar na začetku, saj so si mladi pred novim man- datnim obdobjem zastavi- li vrsto pomembnih na- log, ki zajemajo vsa pod- ročja dru&beno-poHtične- ga in kultxirnega življe- nja. Zaenkrat, pravi Fran- ci, je težko zbirati prve vtise iz novega delovne- ga mesta, ki se po obliki in vsebini povsem razli- kuje od tistega, ki ga je prej opravljal v Cinkarni v Celju. Po poklicni ko- vinarski šoli, ki jo je končal v štorah, se je Franci kot štipendist nam- reč zaposlil v Cinkarni. Med tem je pri celjski Delavski univerzi opravil še delovodsko šolo in se kot mlad član ZK začel takoj udejstvovati pred- vsem pri delu mladih v kolektivu. Pri svojem de- lu je v Cinkarni naletel na veliko razumevanje, tudi takrat, ko je za leto dni zapustil kolektiv in začel obiskovati srednjo politično šolo v Dobrni. Ta šola, pravi, mu je da- la veliko novega znanja, sicer teoretičnega, ki ga je bilo potem potrebno kar se da najbolje upora- biti v praksi. Po preteče- nem dvoletnem mandat- nem obdobju se bo obo- gaten г novimi izkušnja- mi vrnil v kolektiv, ki je tudi sedaj, ko je stopal na novo delovno mesto našel zanj polno mero ra- zumevanja. Naloge sekretarja so ne- dvomno zelo široko za- stavljene, saj mora skr- beti za koordinacijo dela med organi predsedstva in organi konferenc, zbi- ra podatke in sestave analiz in drugega gradi- va, ki je potrebno za de- lo Občinske konference, vodi seje sekretariata in zamenjuje predsednika Občinske konference v njegovi odsotnosti. Ob tem ostane seveda še ve- liko dela in opravil v zve- zi z delovno skupnostjo, hišno koordinacijo in še bi lahko naštevali. Med mladimi, s katerimi Fran- ci kot mlad človek rad dela, pa se ob kopici za- OBRAZI stavljenih nalog pora jo- jo znova in znova lepi trenutki, ki bogatijo in gradijo človeka. Mladi ra- di primejo za delo, še po- sebno če vidijo, da je nji- hovo delo kasneje pravil- no ovrednoteno. Na to je seveda treba misliti že v naprej, pri načrtovanju nalog in akcij, ki kasneje postanejo koristne druž- bi. In zato je novo man- datno obdobje s svojo obširno programsko us- meritvijo še posebej po- membno, kajti med za- stavljenimi nalogami sko- raj ne najdemo področja, za katerega se mladi ne bi za?iimali, na katerem mladi ne bi bili prisotni. Svoje programe bodo pra- vočasno dopolnjevali, jih spreminjali na podlagi lastnih spoznanj. Vse to pa je nenazadnje tudi de- lo, s katerim se bo v no- vem mandatnem obdobju srečeval gost naše rubri- ke, Franci Sredovnik. Že- limo mu veliko uspehov! MATEJA PODJED ŠENTJUR BRIGADIRSKO DELO OCENILI DOSLEJ OPRAVLJENE AKCIJE — NAČRTI Pretekli teden je bila v Šentjurju 3. seja skupščine zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 76«, za ka- tero lahko zapišemo, da je bila izredno plodna in je po- kazala na številne dobre strani mladinskega udejstvo- vanja v delovnih akcijah, razkrila pa je tudi nekaj po- manjkljivosti, ki pa bodo v prihodnje prav gotovo od- pravljene. Seje so se udeležili pred- stavniki republiške konferen- ce ZSMS, predsednik ustav- nega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej, številni druž- benopolitični delavci iz ob- čine, predsedniki mladinskih delovnih brigad iz Slovenije in drugih republik ter avto- nomnih pokrajin in pred- stavniki tistih samoupravndh interesnih skupnosti, ki so po samoupravnem sporazu- mu sofinancirale dejavnost delovne akcije Kozjansko 76. Skozi uvodno obrazložitev delovanja vseh brigad Koz- jansko 76, to oceno sta po- dala komandant Matej Sko- be in predsednik centra mia. dinskih delovnih akcij v Slo- veniji Zlatko Vogrič iz re- publiške konference ZSMS, so bila podana vsa prizade- vanja, aktivnost in samo- upravno .delovanje v posa- meznih brigadah in Izmenah. Iz te ocene je bilo moč tu- di ugotoviti, kako velik je prispevek in delež brigadir- jev za napredek in hitrejši razvoj nerazvitih krajev na Kozjanskem. Ob vsem tem ne gre prezreti precejšnjo vestnost in prizadevnost bri- gad na deloviščih v okviru samoupravnega in družbeno- političnega delovanja. Med vsemi brigadirji je bilo v ospredju tudi sodelovanje in delo na številnih interesnih področjih, ki je potekalo v skupni organizaciji z ustrez. nimi samoupravnimi interes- nimi skupnostmi v občini. Pomembno mesto v delo- vanju brigad gre odšteti tudi izobraževalnemu programu, ki sta ga izvedla Delavska univerza iz Šmarja pri Jel- šah in Center za izobraže- vanje pri republiškem svetu zveze sindikatov. Čeprav je bila prizade-vnost m pripravljenost brigadirjev velika, pa je bilo ponekod vseeno čutiti premalo nepo- srednega sodelovanja med brigadirji in občani, razen na delovišču pri izgradnji vodovoda Sela—Dramlje, kjer so bili dnevno vzpostavljeni kontakti med občani in mla- dimi brigadirji. Vzrok je treba verjetno iskati v slabo Izdelanih programih posa- meznih družbenopolitičnih organizacij v kraju. Za srednjeročno obdobje 1976—80 in za naslednje leto je bilo dogovorjeno, da naj bi predlog programa del vse- boval nekaj temeljnih delo- višč na manj razvitih oh močjih, kar pa je potrebno uskladiti med šmarsko ii šentjursko ter laško občino Programsko tudi ne bi smeli brigad drobiti na tako ime novana manj pomembna de lovišča. Manjše akcije naj bi se opravljale s posameznimi udarniškimi dnevi skupaj z brigadirji In občani iz dolo čenega območja. Predlog pro- grama del za mladinsko de- lo v prihodnjem letu mara biti izdelan in seveda uskla- jen do 15. novembra letos. MATEJA PODJED Slovesnosti zagona novega papirnega stroja in otvoritve delovnih prostorov v radešiii papir, niči so se poleg članov kolektiva, njihovih svojcev, krajanov, udeležilo tudi veliko število uglednih gostov, med njimi tudi sekretar IK predsedstva ZKJ Stane Dolane, ki je v krat kem pozdravnem govoru čestital kolektivu. Foto: J. Krasove« USKLAJEVANJE DELA Pri občiivild konferenci .S/,Dì», Celje so se v ponedeljek se.slali vsi predsedniki odborov in teles te konference, da bi se pomenili o aktualnih družl)enopoIitičnih na- logah In akcijah do poletja. l>o,8fovor o delu In usmeritvi ob- činske organizacije SZDI. je tekel v smeri, ki naj SZDL, čeprav je ta naredila že kvalitetne premike, bolj in hitreje iLsposobi za fronto vseh subjektivnih političnih sil in za na.iširšo obliko samoupravnega ter političnega povessovanja obča- nov in delovnih ljudi. Dogovorili so naloge temeljne globalne usmeritve dejavnosti, ki i'/.hajajo iz družbenopolitično do- govorjenega in sprejetega skupne- ga programa učinkovite, hitrejše družbenoekonomske, samoupravne, kulturne In politične preobrazb« Celja, pri tem pa še posebej po« udarili naloge, ki bodo krepile vlo- go krajevnih konferenc SZDI. in uveljavile ustavno vlogo krajevne skupnos4i. B. V. $t. 41 — 14. oktober 1976 NOVr TEDNIK — stran 11 :;AM0PRISPEVEK V ŽMARSKI OBČINI NOVA BRAZDA NAPREDKA pRVi SAMOPRISPEVEK USPEL. JAMSTVO ZA DRUGEGA — POTREBE jCo smo pred leti pisali o ij^em samoprispevku v piarski občini, so nekateri lyomljivci majali z glavami, peto premišljevali in парк)- jed ugotovili, da bi tudi oni ijispevali svoj del, če bi či- ¡0 zares vedeli, da bo zbra- li denar res šel v tiste na- pene, za kar so govorili, da ,0. Kljub dvomljivcem so se i¡,6ani pred petimi leti sko- jj 100 odstotjio odločili, da pdo sprejeli samoprispevek p sedaj se ta akcija naglo ¿iza koncu. Ker so plačeva- ( vsi občani, so plačevali tu- ji tisti, ki so dvofnili. Za vsako reč je treba prej [O slej položiti račun in prav 0 so si dvomljivci želeli. 5aj je torej bilo narejenega 1 tem samoprispevkom in ko- jfeo je bilo zbranega denar- ^Za hip prelistajmo gradivo, li ga je pred nedavnim po- llala med ljudi občinska ¿upščina. Tam zelo jasno pi- le: »V obdobju 1972 do 1976 so B«dstva samoprispevka zna- lala 13.187.8Ô9 dinarjev. De- lavci so prispevali 1 odsto- ji od neto osebnih dohod- kov, kmetje 4 odstotke, v ne- katerih krajevnih skupnostih 2 odstotka od katastarskega dohodka, obrtniki 2 odstot- ka od dohodka in upoko- jenci 1 odstotek od pokojni- ne. Sredstva samoprispevka sta krajevni skupnosti Rogaška Slatina in Kostrivnica name- nili za gradnjo zdravstvene, ga doma, ki že stoji in slu- ži namenu, krajevne skupno- sti Rogatec, Stojno selo, Do- bovec in Donačka gora pa za izgradnjo osnovne šole v Rogatcu, ki jo bodo začeli graditi. Ostale krajevne skup- nosti so s sredstvi samopri- spevka financirale komunal- no dejavnost, v Šmarju pri Jelšah pa so ta denar name- nili za gradnjo kulturnega doma, ki ga prav ta kraj nujno potrebuje, saj nima kot občinsko središče niti ene dostojne dvorane za priredit- ve.« Obračun je na dlani: sa- moprispevek je prinesel tisto, kar sicer še dolgo ne bi ime- li. Seveda pa je samoprispe- vek še nekaj več Denar, ki so ga občani zbrali na ta na- čin, so v premnogih krajev- nih skupnostih oplemenitili na ta način, da so bila ta sredstva le podlaga za mno- go večja in zahtevnejša de- la kot bi jih lahko realizira- li le z zbranimi sredstvi. želja in načrtov je vedno veliko več kot denarja, zato je raziumljiv sklep občinske skupščine občine Šmarje pri Jelšah, da s 1. 1. 1977 uvede samoprispevek za iste name- ne kot je bil prvi. O tem smo že pisali in ne bi po- navljali. 21. novembra letos naj bi bil referendum in ta- krat bo treba zelo jasno od- govoriti na vprašanje: hoče- mo napredovati še naprej, ali bomo to počenjali po kap- ljicah in čakali na sredstva iz republike ali od koderko- li pač. Prepričani smo, da občani šmarske občine ne bodo okle- vali, ko bodo stopali na re- ferendumska volišča. Najbrž bo vsakemu pred očmi dej- stvo, da v šmarski občini še veliko manjka. Načrt refe- renduma ne dopiišča premiš- ljevanja: z zbranimi sredstvi bi zgradili osnovno šolo Ro- gatec, Bistrico ob Sotli, po- družnično šolo v Kostrivnici in šolo v Rogaški Slatini, ki postaja premajhna. Del sred- stev bo namenjen otroškemu varstvai in vsaik, ki pozna razmere v občini, bo temu razumno pritrdil. Otroški vrt- ci postajajo čedalje bi>lj po- trebni. Kot pri prvem samopri- spevku bodo tudi pri dru- gem oddvojili del sredstev za potrebe krajevnih skupnosti, ki so, to z veseljem ugotav- ljamo, iz leta v leto bolj aktivne, iz njih samih pa prihaja tudi vedno več novih pobud, ki pa se žal, veliko- krat ne dajo realizirati. Pre- pričani smo, da bo samopri- spevek to tudi marsikje rešil. Poglejmo še, kakšno bo razmerje sredstev, razdeljenih med krajevne skupnosti in šolstvo ter otroško varstvo. Po načrtu občinske skupšči- ne bi 55 odstotkov zbranih sredstev uporabili za izvaja- nje programov krajevnih skupnosti, preo'stali del pa za šolstvo in otroško varst- vo. Vsd si želimo nove, lepše, svetlejše šole in to si žele tudi v šmarski občini. Sko- rajda večino tega bo dal sa- moprispevek, ki bo tudi znat- no pomagal kiajevnim skup- nostim pri uresničitvi njiho- vih želja, ki morda že deset- letja tiho klijejo v srcih ob- č-anov kot iskfra pod pepeloan. MI LENKO STRASEK MOZIRJE: T. BOLE NA OBISKU Na povabilo predsedstva občinske skupščine, občin- skih družbenopolitičnih organizacij in nekdanjih sobor- cev, je v torek obiskal Mozirje član predsedstva SR Slovenije, Tone Bole. Domačini so dragemu gostu ob tej prilc>žnoi.siti če.sti- tali tudi za njegovo šestdesetletnico, sicer pa so sreča- nje izkoristili za pomenek o mnogili pix)blemih, s kate- rimi se v tem času srečuje Gornja Savinjska dolina. To pa je bil tudi trenutek na obujanje spominov na parti- zanska leta, saj je bil Tone Bole precej časa tudi na območju Gornje Savinjske doline. Zato ni naključje, da se rad vrača v te kraje in med te ljudi. Precej let je bil njihov poslanec. Pred kratkim je svojo naMonjeno.9it do Gornje Savinjske doline izkazal tudi s tem, da je »Pavlihovo' nagrado« podaril osnovni šoli na Ljubnem ob Savinji. REČICA OB SAVINJI: KRAJEVNI PRAZNIK Letošnje praznovanje je minilo v številnih športnih tekmovanjih, v soboto pa je bila najprej slavnostna seja zbora delegatov krajevne skupnosti, na katero so pova- bili poleg predstavnikov občinske skupščine in občin- skih družbenopolitičnih organizacij tudi zastopnike so- sednjih krajevnih skupnosti. Isti daii zvečer pa je bila v dvorani prosvetnega doma še slavnostna akademija z govorom o pomenu praznika ter s pevskimi in reci- tacij skimi todkami. Ob letošnjem prazniku je Rečica dobila v središču trga novo asfaltno prevleko, v Spodnji Rečici pa so obnovili tudi most. V prihodnje pa jih čaka še moder- nizacija ceste od Rečice do žekovca. !Vœ CELJE DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE Pri občinski konferenci SZTDL so imenovali koordina- cijski odbor za družbeno izobraževanje, ki ima nailogo, da spremlja in koordinira dela na področju družbeno- političnega usposabljanja. Za predsednikit odbora so izbrali Draga Zlajpaha. V delovnem programu pa so vi zasta'Àli analizo ureis- ničevaAia družbenega dogovora, euîotno evidenco ka- drov, ki so prešli razne oblike družbenega usposablja- nja, organizacijo več posvetov in razgovorov o družbe- nem izobraževanju v temeljnih organizacijaJi združe- nega dela, krajevnih skupnostih in drugih organiza- cijah ter uveljavitev enotnega sist^^m-a družbenega i2!o- braževanja v celjski občini. V. K. CELJE: MLADI KOMUNISTI Pred dnevi se je sestala komisija za delo z mla- dino pri občinskem komiteju Zveze komunistov Celje. Razpravljali so o programskih izhodiščih dela mladine in sprejeli akcijski prog.ram svojega dela. Tako bodo v prihodnjem obdobju največ pozornosti" posvetili delu mladih komunistov in njihovemu idejnopolitičnemu usposabljanju. Prav tako bodo skupaj z mladinsko orga- nizacijo pripravili več akcij za vključevanje mladine v samoupravo, dogovarjanje in sporazumevanje, zatem za usposabljanje mladih delegatov, za delo društev in družbenih organizacij, politično organiziranost v vseh sredinah in za vključevanje mladine v SLO ter družbe- no samoza-ščito, V. K. ZREČE PRIJETNO DARILO OTROKOM PRVA PRIREDITEV ZA PRAZNIK KONJIŠKE OBČINE — ZADOVOLJSTVO Uvod v proslavljanje praz- nika konjiške občine, dva- najstega oktobra, je bil veli- časten. Tembolj, ker je bil združen z dragocenim dari- lom otrokom, staršem, zlasti pa zaposlenim materam. Z njim so izpolnili tudi dolgo- letno željo prebivalcev indu- strijskega fci-aja pKxi Pohor- jem. V Zrečah so namreč v so- boto dopoldne izročili name- nu nov otroški vrtec. Stoji na izredni lokaciji. Zaenkrat še ob robu nastajajoče sta- novanjske soseske na Novi Dobravi. Zraven gozda. V nje- govi bližini gradijo tiidi pla- valni bazen. Z otvoritvijo novega otro- škega vrtca so uresničili tu- di del gesla letošnjega dneva obroka, sicer pa dokazali, da ima otrok v resnici pravico do brezskrbnega življenja. Kot je v uvodnem govoru dejala predsednica skupščine občinske skupnosti otroškega varstva, Zlata Koprivnik, so 25anj doslej porabili okoli 450 milij'OTiûv starih diniarje\\ Največ, in sicer 300 milijo- nov, je dala občinska skup- nost otroškega varstva, 100 milijonov zreški Unior,lÍ9 do- mača krajevna skupnost in 25 Comet iz Zreč. V njem je prostora za 60 otrok. Lah- ko pa ga dogradijo in zago- tovijo organizirano varstvo še šestdesetim otrokom. Za jas- li bodo morali nabaviti še po- trebno opremo. Zdaj ima v konjiški občini že okoli 500 oti4>k organizi- rano varstvo. Potrebe pa .so seveda \'ečje in zato načrtov za gradnjo novih vrtcev ne manjka. Za now pridobitev se je v imenu staršev in otrok za- hvalila Hemiina Leva, prav tako pa tudi otroci s prisrč- nim nastopom Vrtec pa je odiprla mati Vlasta Založnik, •ki mia v vrbou dva otroka. MB SAMOZASCITA - KAJ JE TÛ OMARA ZA PERiLO-BLAGAJNA Kadar izgine kakšna dragocenost, denar ali kaj podobnega iz »domačega« SikrivaUšča, pada sum naj- prej na soseščino, ali na domače kajti nekdo je bil, ki je za skrivališče vedel... Pa ni tako! »Babičina nogavica« pod zglavjem, ali nekoč v slamnjači, ni kdovekako imenitna domisUca. Ne- pošteni naikupovalec cunj, prodajalec tepihov in, ta- tinski cigan po izkušnjah in izročilu v svoji vrsti vedo — kakšna skrivališ- ča imajo kmeč ki ljudje. In ta skrivališča so prav- tako izročilo. Kot je dela- la babica, tako ' dela ma- ti in tako bo najbrž tudii hči. In ker taka tatvina • navadno pride na dan še- le čez dni, ko pač denar iz skrivališča potrebujejo, so navadno tudi sledi za- brisane. Na kmetijaii so vlomine tatvine redkejše kot v mestih in strnjenih na- seljih, kjer prevladujejo dve vrsti ugodnih okoliš- čin, o katerih smo še pi- sali. Individualne hiše s parkovno ureditvijo nu- dijo dovolj skrivališč, blo- ki pa so ugodni zaradi brezimenosti, zaradi od- tujenosti stanovalcev. No — vrnimo se h kmetijam! Redkejše primere vlomov na kmetiji bi pripisali: # psom čuvajem, ki bi jim lastniki (marsikje) lahko bili bolj hvaležni z boljšo nego in skrbjo Ф pa tudi sosedskemu nadzoru, kajti na vasi tujca vsak takoj opazi in opazuje kaj počne in kam gre. Torej je določena vr- sta radovednosti le ko- ristna — je element sa- mozaščite pravzaprav na vseh njenih stopnjah. Shranjevanje ključev je spet drugo poglavje. Za skrivališče navadno ve vsa vas, kar ni taiko pomem- bno. 2e zadnjič smo rek- li, da se tat pripravlja na dejanje in da ima čas. Vlomilec »dela« tudi kodeliU še priznanja, ki jih podeljuje republiški Svet za preventivo in vzgojo v cest.- nem prometu ljudem, ki de- lajo v tej smeri tri, pet aU več kot deset let. Prvi dobi- jo bronasto značko z ven- cem, drugi srebrno z ven- cem in tretji zlato z vencem. Letošnji nagrajenci v celjski občini so: Franc Sedmak, Franc Kle- pej, Marija Mimik, Darinka Krivec, Danica Piškur, Albi- na Kmecl. Marinka Posinek, Breda Kovač, Ivanka Pleter- šck, Marija Kolka, Drago Ra- uter, Jožica Sešel, Janko Dro- genik (vsi so dobili srebrno značko z vencem) in Toiae Vralil, Angela Žveplan, Ivan Kramer ter Franc Skerbiä (dobili so bronasto značko z vencen»I. T. VRAlBL 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 41 — 14. oktober 1976 CELJE IN STABILIZACIJA STORJENI NOVI PREMIKI VEČJA VLOGA SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN Analiza INDOK vprašalni- kov za mesec julij in avgust je vnOTič dokazala, da je sta- bilizacija v vsej svoji razsež- nosti v.se bolj prisotna na vseh ravneh, še posebej ve- lja to za temeljne organiza- cije, kjer je stabilizacija in dopolnjevanje stabilizacijskih programov na dnevnem redu vseh organov, še posebej po- membno pa se zdi, da stabi- lizacijska aktivnost vse moč- neje in nezadržneje prodira na raven samoupravnih de- lovnih skupin. Vse več je namreč tozdov, kjer so že iz- oblikovali stabilizacijske pro- grame na ravni samouprav- nih delovnih skupin in prav v teh tozdih so dosežki sta- bilizacije še posebej dobri. S tem pa samoupravne delov- ne skupine postajajo vse moč- nejši dejavniki .stabilizacijskih naporov. O tem priča tudi dejstvo, da prenos stabiliza- cijskih načrtov na raven sa- moupravnih delovnih sku- pin kar v treh tozdih nava- jajo kot svoj najuspešnejši stabilizacijski ukrep. Zanimiv je pregled, na ka- tera področja v tozdih naj- raje usmerjajo svoja stabili- zacijska prizadevanja, še ved- no je v ospredju obravnava- nje tekočih gospodarskih gi- banj v tozdih, na drugem mestu so prizadevanja za zni- ževanje stroškov, sledi pa de- lovna disciplina, ki je, kot ka- že, še vedno osrednji pro- blem v večini delovnih orga- nizacij. Treba pa je opozo- riti, da v tozdih še vedno močno zanemarjajo nekatera področja stabilizacije. Pred- vsem gre tu za energetsko racionalizacijo, prizadevanja za boljšo kakovost, višjo pra duktivnost, vprašanja trženja, izboljšav v asortimanu in po- dobno. Nekaj besed o dOisežkih, ki so jih prinesli stabilizacijski ukrepi. V večini delovnih or- ganizacij so dosegli precej prihrankov in močno zniža li stroške. Le dobre 4 odstot- ke delovnih organizacij nava- ja, da s stabilizacijo nišo do- segli nobenih prihrankov. Opozoriti velja na dosežke Petrola, ki je skupno kar za 18 odstotkov zjnižal svoje ma- terialne stroške. Tudi stanje na področju zalog je mnogo boljše. V nekaj manj kot рк)- lovici tozdov ugotavljajo, da imajo manjše zaloge, v dob- rih 7 odstotkov delovnih or- ganizacij pa je zaloge tudi v poletnih mesecih obdržalo na isti ravni. Le v 7 odstot- kih delovnih organizacij so zaloge pK>rasle. Vnovič razveseljujejo po- datki o inventivni dejavnosti. Tudi v obeh poletnih mese- cih smo y Celju zabeležili ne- kaj inovacij. Skupno jih je bilo 11, največ v Ingradu. še bolj pomembno pa se zdi dejstvo, da so v tem obdob- ju v šestih tozdih sprejeli no- ve pravilnike o inventivni de- javnosti ter imenovali komi- sije, ki bodo spremljale in usmerjale inventivno dejav- nost. To pa vnovič priča o tem, kakšno skrb v celjski občini posvečamo samosvoje- mu, neodvisnemu razvoju. In če ob koncu spregovorimo še o nekaterih specifičnih akci- jah s stabilizacijskim znača- jem, velja v prvi vrsti ome- niti udarniško delo v PTT podjetju. Remontu, Metki in Steklarju. Tozd — Kemija Aero je uvedla izboljšani sa- moupravni red, omeniti pa velja tudi uspehe z zbiranjem odpadnih surovin, kar so storili v LIK; Savinji m Re- montu. Skratka, kljub poletnemu mrtvilu in dopustom, je sta- bilizacija zagnano tekla in podatki, ki jih je zbral ko- ordinacijski odbor za stabi- lizacijo pri občinski konfe- renci SZDL pričajo o dobrih in spodbudnih stabilizacij skih dosežkih. BRANKO STAMEJČIC SREČANJE Z DELAVKO DVOJNO ZAPOSLENA ŽE 15 LET RAZPETA MED TOVARNO IN DOMOM V tovarno TOLO v Šent- jurju že 15 let prihaja vsa- ko jutro ali p>opoldne na delo Malči 2ALAR. Čeprav je Šentjurčanka, jo je živ- ljenjska pot pred 10 leti za- nesla v Ogorevc nad Štora, mi, kjer si je ustvarila dom . in družino. Toda šivalnemu stroju v tej tovarni je ostala zvesta, čeprav je ničkoUko- krat težko uskladiti delo v tovarni, pot v službo in iz nje, z delom matere in go- spodinje. »Ste z delom In okoljem, X katerem delate, zadovolj. ni?« Sem, saj sem tu že vrsto let in pri tem se je v naši tovarni marsikaj spremeni- lo; na boljše, seveda. S so- delavci se dobro razumemo, kar je za vzdušje tistih osmih >ur, ki jih preživimo skupaj, izredno dragoceno. Sem na delovnem mestu prešivalke in čeprav sem dela navaje- na, je treba imeti kar ume prste, da dosežem {»stavlje- no normo. Zato tudi ni časa za klep>et In pomenke med delovnim časom. Pokramlja- mo potem skupaj pri ma- lici. Ja, spominjam se še, ko smo si nosile malico v služ- bo v kosu papirja zavito, ali pa smo prišle tudi brez nje. Zdaj je vse drugače. Tu dobimo topel obrok in čas do kosila, ki ga moram sku. hati, ko pridem domov, ni več tako dolg. »Kako usklajujete službo in dom?« Mož se vozi na delo v Ce- lje in prav tako dela v dveh izmenah. Imava trt otroke, stare 5, 10 in 12 let. Kar številna družina smo in krep- ko je treba prijeti za go- spodinjska dela, da je vse tako, kot mora biti. Z veli- kim trudom in s pomočjo kredita, ki mi ga je odobrilo naše FK>djetje, smo si posta- vili hišo. »Kot zaposlena žena se brez dvoma srečujete s šte- vilnimi problemi. Kateri so za vas najtežji?« No, problemov res nikoli noče zmanjkati. V glavnem je treba pri vsakem delu na moč hiteti in to me seveda velikokrat utrudi. Utrudljiva je tlidi pot v službo, ker je treba pravočasno priti na avtobus in seveda tudi na delo. 2al v mojo smer ne pelje noben delavski avto- bus. Imeli- smo ga le kratek čas, potem pa so ga ukinili, ker nas je bilo premalo. Večkrat se zatakne tudi pri varstvu otrok. Najmlajša hčerka bo te dni šla prvič v potujoči vrtec v Kompole. MATEJA PODJED ODLIČNO KLIMA! Je že tako, da včasih potarnamo, kako je da- nes težko organizirati celo brezplačen sindikalni iz- let, ker ljudje pač ne gre- do. Posebna delovna sku- pina organizacijskega .od- bora Tedna domačega fil- ma je med drugimi kolek- tivi in šolami obiskala tu- di Klimo, kjer sta v raz- govoru sodelovala direk- tor ALOJZ ZUPANC in predsednik sindikalne or- ganizacije ZDRAVKO VI- DMAR. Vprašanje je bifb: ogled filmov s strani de- lavcev Klime. Ni šlo za prodajo kart, temveč za željo — čimveč ljudi k domačemu filmu. V Klimi so se odloči- li za pravo kulturno akci- jo med zaposlenimi in v tednu dni zbrali prijave za devet različnih filmov in si rezervirali — 302 karti. Pa pravijo, da Je težko — v Klimi ne! M.S. KRIZA PROGRAMOV PIŠE BRANKO STAMEJCIC Letošnje leto je v svojem, èe kar nekoliko čudnem, nepredvidljivem razvoju, bolj kot kdajkoli poprej izpostavilo krizo proizvodnih programov, novih pro- izvodov in izboljšanega asortimana, šele novi odnosi, ki so polno zaživeli po uvedbi zakona o ugotavljanju dohodka po plačani realizaciji, so dokazali ustreznost in neustreznost nekaterih proizvodov. In ko so se v gospodarskih organizacijah soočili s problemi zastare- le ali vsaj takšne proizvodnje, ki na trgu ne gre, se je začela prava dirka za novimi proizvodnimi pro- grami. Nenadoma se želijo prav vsi preusmeriti, težje pa postane v trenutku, ko se je potrebno odločiti, za kakšno preus:meritev naj bi šlo oziroma kakšen naj bo nov proizvodni program. V tem trenutku vse preveč pogosto zataji s>trokov- nost strokovnih kadrov v združenem delu. Strokov- njaki se namreč po, v preteklosti preizkušenem recep- tu, usmerjajo na tista področja in proizvode, ki so se na trgu uveljavili in ki vsaj trenutno doživljajo veliko konjunkturo. Zato toliko podvojenih zmoglji- vosti, ki v veliki meri zavrejo dober razvoj določene panoge ali proizvodnje. Tako je bilo s posodo, z radiatorji, z industrijo gradbenih materialov in še bi lahko naštevali. Takšen odnos strokovnjakov pa je zelo kratkovi- den. Priča namreč o precejšnjem strahu, da bi sami uvedli nekaj novega, nekaj, kar sicer še ni_ uveljav- ljeno na trgu, pa ima za to lepe možnosti. Tveganja se v naših gospodarskih organizacijah še preveč bojijo. To pa postavlja pod vprašaj tudi strokovnost stro- kovnih kadrov. Zato se vse preveč držimo tujega znanja in licenc, zato tudi vse večje število predlaga- nih inovacij obtiči nekje sredi poti. Takšno stanje na področju načrtovanja lastnega razvoja in pri Iskanju novih proizvodnih programov zahteva ukrepe. Pred- vsem v smislu oblikovanja močnih strokovnih skupin, ki bodo s timskim delom in tesno povezanostjo 2 novatorji oziroma lastnim znanjem zmogli naloge v zvezi z iskanjem novih proizvodov in novih progra mov. 'Teh nobeni gospodarski organizaciji namreč nih- če ne bo prinesel na pladnju. In če jo bo, to gotovo, dolgoročno gledano, ne bo dobro. Tudi v celjski občini je ta problem še kako mo- čan. O tem najbolj zgovorno pričajo podatki, zbrani v INDOK anketi o stabilizacijskih prizadevanjih celj- skih tozdov. Le 3 odstotki anketiranih so v minulem poleltju izvršili tako imenovano selekcijo proizvodov, torej so iz proizvodnje izločili nekatere izdelke, ki na trgu niso šli. Samo ena petina delovnih organiza- cij v Celju je v prvem polletju, ko so se ti problemi še posebej zaostrili^ izboljšala svoj asortiman. Pa še pri teh gre pretežno za ukinjanje starih proizvodov bolj kot za uvajanje novih. Le 5 odstotkov celjskih tozdov je letos uvedlo v svoje proizvodne programe tudi nove proizvode. Ti podatki pa v celoti podpirajo izrečene kritične misli na delo strokovnih in razvojnih timov v združenem delu. Ti strokovni timi se ne bodo smeli več zadovoljevati s trenutno konjuktumimi proizvodi. Morali bodo prav v času, ko bo določen proizvod še posebej dobro šel v prodajo, razmišljati in snovati nove. Kajti le takšna razvojna politika je smotrna in dolgoročna. Spanje na lovorikah, ki jih prinaša uspešen proizvod ali več uspešnih izdelkov, se navadno še kako maščuje. Ne le s tem. da začnejo kmalu podobne izdelke proizvajati tudi drugod, tem- več tudi s tem, da je po stari praksi ob takšnem uspe hu v tovarnah zastalo razvojno delo, razvili so se strokovni timi in novacijska dejavnost je pričela ve- neti. Tega pa v združenem delu ne bi smeli več dopu- ščati. ŠENTJUR: KREDITI POTROŠNIKOM Te dni so v Šentjurju ^ čeli odobravata potrošnijj posojila tistim ljudem, jim je majski potres 1974 poškodoval domove jih še vedno niso mogli 5 nirati. Kredite lahko dob, vsi prizadeti v vseh katej rijah, če svojo prošnjo ц, melji jo. Vedeti namreč moraih da škoda, ki jo je povzro^ potres, še zdaleč ni odprj Ijena in da je nekaj do{jj nih razpok nastalo tudi j zadnjem potiesu, ki je h^ prizadel Posočje. Seveda | se razpoke pojavile pre, vsem na še nesaniran.h 0 jektih, kar spet kaže na t da je posledice treba čii prej odstraniti. Z najetjem posojila si bi do občani lahko nabavi gradbeni material za nov gradnje in prizidave z o plačilno dobo na 10 let. o čani bodo lahko najeli ki dite v višini škode, vendi pa največ 150.000 din, seve( v okviru kreditne sposobn sti. Prošnjo za najem kreotrditj d lovna organizacija, kmeto in obrtnikom pa davčj uprava. Banka bo kredite, ki ji je odobrila Ljubljanska ba ka odobravala dvakrat na t den in z njimi bodo obča imeli možnost odpraviti vs najtežje posledice potresa. M. I ŽALEC: NOVO V NALOŽBAH v žalski občini izredi skrbno spremljajo uresnii vanje programa referendum ki so ga občani izglasova pred dvema letoma. Tako a bo te dni vnovič sestal i vršni odbor sklada za ures ničevanje programa referes duma in najprej pregledi kaj vse so doslej v občin iz sredstev referenduma ž postavili, v nadaljevanju p bo izvršni odbor sprejel š predlog naložb, ki se bod pričele uresničevati že leta V programu izgradnje s sred stvi iz referenduma je leto osnovna šola v Žalcu, osno? na šola v Braslovčah ta gradnja otroškega vrtca v P« trovčah. Ta program vnovič izpri čuje skrb občanov žalske oi čine za svoje otroke, saj J prav ta skrb bila tudi vo dilo razpisa in izvedbe rt vega referendimia. B. S LAŠKO KMETIJSTVO POSEBNA SKUPINA ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI Najbrž še nikoli dosedaj ni bilo izvršilnemu organu skupščine predloženo toliko nalog, ki se neposredno ti- čejo vprašanj kmetijstva v občini in nalog, ki bi jih bilo treba izvesti. Posebna skupina, ki jo je imenoval izvršni svet skupščine, je ne- davno tega pripravila spisek mnenj in predlogov, ki naj prinesejo nekaj več življenja in luči v bodoči razvoj kme- tijstva v laški občini. Najprej je treba omeniti SKUPNOST ZA MLEKO, ki naj bi jo ustanovili do leta 1980 sedanji in bodoči pro- izvajalci mleka za tržišče. Pri ustanavljanju te skupno- sti bodo morale sodelovati vse družbenopolitične organi- zacije v občini in kraje\Tiih skupnostih, kakor tudi no- silka proizvodnje — kmetij- sfei zadruga. Seveda naj kmetijska za- druga prouči možnosti za ustanovitev še drugih skup. nosti, na primer živinorej- ske, strojne itd. Izvršni svet naj bi založil za to, da bi združeno delo v občini vključilo v naloge za uresničitev nalog, ki izha- jajo iz srednjeročnega načr- ta razvoja kmetijstva v ob- čini, pri čemer gre tudi za združevanje sredstev. Poenotenje pasemskega se- stava živinske črede naj bi bilo v prihodnje speljano tako daleč, da bi pasmo do- ločal odlok, na tega pa bi v bodoče bilo marsikaj ve- zano, na primer premiranje itd. Izvršni svet naj prouči tu- di možnost, da bi bili kme- tje, ki se lotijo gospodar, ske investicije na svojem po- sestvu oproščeni davka od kmetijske dejavnosti za do- bo šest let, ne le dve leti kot dosedaj. Nadalje naj bi izvršni svet sodeloval in posredoval pri naporih, da bi za preusm« ritev kmetijstva bili zaneslji vo odobreni potrebni krediti Da bi bilo mogoče in srno tmo v bodoče toliko več via gati v kmetijstvo, tako tm da kot denarja, mora bit takoimenovana baza, to 9 pravi kmetije, pripravlja» na to. Predvsem pa kmetj« Kmetijska zadruga bi mora la v bodoče organizirati tai šno pospeševalno službo ä razviti tako izobraževalno d« javnost, da bi bile naloge i srednjeročnega načrta splO' uresničljive, če bi že dos« daj bili kmetije v laški ol čini, razen seveda tistih, ^ so do tega spoznanja prišl sami, bolj osveščeni, če t^ na ta način pritiskali na c( lotno družbo, bi verjetno ® mnogo prej prišlo do tega da se začenja celotna skui nost v občini polagoma zi nimati za problem. J. KRASOVi' $t. 41 — 14. oktober 1976 NOVr TEDNIK — stran 11 LUČE LEP PRVI PROSPEKT V KRATKEM ŠE DODATEK ZA ZIMSKO SEZONO l25šel je te dni v naiiladii 30.000 izvodov. Prvi prospekt, ^i ga je izdaJo turistično dru- štvo Luče za svoj kraj. Si- cer pa to ni prva turistična propagandna izdaja. Že prej so imeli nekaj priložnostnih »prospektov«, tudi v ciklo- etilni tehniki. Novi bai*vni prospekt ima get strani ter trinajst lepih pasnetkov kraja, bližnje oko- lice in tudi značilnosti, ki so vezane na to prelepo tu- ristično postojanko. Tu gre predvsem za predice in ig- ralce citer, ki jih predstav- ljajo tudi na vsakoletni tu- ristični prireditvi. Tej prvi izdaji, ki je sta- la nekaj nad štiri milijo- ne starih dinarjev izdatkov, bodo dodali že tako imeno- vani »zimski vložek«, ki bo predstavil Luče v zimskem ča- su. Kraj Luče se je namreč že pred leti prvič pojavil na seznamu krajev, ki spreje- majo goste tudi v zimskem obdobju- Na Jerovčki njivi so namreč postavili dve smu- čarski vlečnici in tako opo- zorili, da je kraj primeren tudi za zimski turizem. Od- ziv je bil kar lep. že prvo leto so imeli v zimskem ča- su okoli 40 gostov. To sicer ni veliko, toda, za začetek več kot obetavno. Sicer pa je to prizadeva- nje vredno pohvale tudi z druge strani, saj kaže, da tu- di v tem kraju, ki je sicer bolj znan za turistično živ- ljenje v FK>letnih mesecih, že- lijo podaljšati turistično se- zono na vse leto. Tu je nam- reč izhod za celotno dolino m ne samo za Luče. Glavna sezona, ki se po navadi ome- juje na največ tri mese- ce, je seveda prekratka, da bi lahko ljudem, ki se uk- varjajo s turizmom, p>om€ni- la tudi z ekonom.ske plati privlačno dejavnost. Na »zimskem vložku« pa bodo objavili tudi naslove do- mačinov, ki se ukvarjajo s turizmom, ki oddajajo sobe ali kako drugače delajo na tem področju. In če povzamemo nekaj podatkov iz prospekta, po- tem moramo zapisati, da le- žijo Luče na nadmorski vi- šini 520 metrov in da ta kraj obiskujejo zlasti ljudje, ki ljubijo mir in nepokvarjeno naravo. Od tod so lepi spre- hodi do Igle, v dolino Pod- volovljek, v Robanov kot, v vasico Strmec, kjer se je ro- dil skladatelj Blaž Amič, ki ima v Lučah tudi lep spome- nik itd. Daljši izleti pa so seveda v Logarsko dolino, na Ljubno, v Gornji grad itd. Za avtomobilske izlete pa so pri- merne tudi mnoge gozdne ce- ste, sicer pa so Luče lepo izhodišče še za mnoge gor- ,ske ture. In potem lov in ri- bolov in kot smo zapisali, v zim.5kem času tudi smuča- nje. Luče so se torej odprle in opozorile nase. Tudi z novim prospektom! M. BOŽIČ ZDRAVILIŠČA: SAMOUPRAVNI SPORAZUM Konec minulega tedna so predstavniki enajstih slo- venskih zdravilišč, med njimi tudi zdravilišča celjskega območja, prvič pa so v takšni druščini nastopile tudi atomske toplice, v Dolenjskih Toplicah podpisali samo- upravni sporazum o skupnem sodelovanju. Dogovorili so se, da bodo skupno načrtovali nekatere akcije in se dogovarjali o merilih za ekonomsko vrednotenje zdra- viliškega zdravljenja. Podpisniki so se tudi obvezali, da bodo skupno iskali nove možnosti posameznih zdravilišč v razvoju in se dogovarjali za enotno propa- gando ter urejali v smislu &ix>razuma še nekatere druge zadeve. mst ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Prvi barvni prospekt Luč je prav gotovo zrcalo dejavnosti domačega turističnega društva, ki ga že nekaj let vodi Olga Šiljar. Društvo se vse bolj uveljavlja, sicer pa postajajo Luče ob Savinji zaradi te aktivnosti ?-edalje bolj zanimive v turističnem življenju Gornje Savinjske doline. — Barvne posnetke za prospekt .sta prispevala Viktor šoštarič ter Rudi Hrovat. KAKŠNA SEZONA? Prvi podatki za letošnjo turistično sezono so že zna- ni. Res je, da niso dokonč- ni, navzlic temu pa povedo svoje, saj bistvenih odsto- panj od sedanjih skoraj ni pričakovati. V jugoslovanskem merilu bo po vsej verjetnosti pri- bližno toliko nočitev kot lani. Zanimiv je porast šte- vila nočitev domačih gostov. Tudi v slovenskem merilu kaže, da bomo imeli za oko- li 2 % več nočitev domačih gostov in za okoli 3 % no- čitev manj tujih gostov. Po- dobna bo slika na celjskem turističnem območju, kjer prvi podatki govorijo o fkv rastu števila nočitev doma- čih gostov za okoli 4 ter o zmanjšanju števila nočitev tujih gostov za približno 5%. V celoti pričakujejo, da smo imeli na celjskem območju okoli 840.000 nočitev, kar je manj kot so govorile napo- vedi. V skladu s temi splošni, mi in seveda povprečnimi ter začasnimi podatki je tu- di slika za posamezne kraje oziroma območja naslednja: manj nočitev kot lani so za- beležili v Celju, Velenju, Ro- gaški Slatini in v krajih Gornje Savinjske doline, več pa na Dobrni, v Laškem ter v Rimskih Toplicah. Rezultati so torej takšni, da zaslužijo temeljito oceno ter seveda ukrepe. Bo to storila turistična poslovna skupnost? Mojstrovina znanega slovenskega arhitekta Jo- žeta Plečnika je zdaj do- končno dobila svojo no- vo obleko. Obnova pro- čelja poslopja, v kateri je sedež celjske podružnice Ljubljanske banke in v kateri ima svoje prostore tudi pK)slovna enota, zna- na kar pod imenom Vodnikova 2, je končana. Niso pa sklenjena notran- ja dela. Toda, že to, kar je opravljeno, dokazuje, kakšen odnos ima kolek- tiv celjske podružnice Ljubljanske banke do vzdrževanja poslopja, ki datira iz 1928. leta. Do našega kulturnega spome- nika. Toda, pustimo delo, ki govori samo od sebe. Sto- pimo rajši v velike in svetle prostore, ki so za velikimi okni, v katerih se prepleta bogato zelen- je. Naša pot je usmerjena T dejavnost poslovne eno- te —Vodikova 2. Enota, ki opravlja vse posle s prebivalci. Vse, razen žiro račimov. Toda, z novim letom bo spreje- la tudi to delo in tako razširila seznam uslug, ki jih opravlja za delovne ljudi, občane. Moramo pa zapisa.ti, da imajo bančni delavci v tej enoti zlasti veliko de- la z deviznimi računi. Tu vodijo tudi devizne oziro- ma dinarske račune za tuje fizične osebe. In potem — nakazila osebnih dohodkov na hra- nilne knjižice, tekoči ra- čuni in še in še. Na to enoto je vezanih okoli 14.000 varčevalcev (!), število hranilnih knjižic pa krepko prese- ga 20.000. Deviznih raču- nov in deviznih hranilnih knjižic imajo več kot 13.000. Čeprav je poslovanje s tekočimi računi steklo še- le maja letos, opozarja na poglavje, ki dobiva vse večji obseg. Bančnim de- lavcem, ki so se prvi od- ločili za plačevanje s če- ki, se bodo v kratkem pridružili delavci celjske enote zavarovalnice Sava Vsem tem pa še drugi, saj ima oblika brezgoto- vinskega plačevanja veli- ke prednosti, ki jih ne kaže prezreti zlasti v zdajšnem času. Vse več je namreč delovnih organi- zacij, ki se pripravljajo na ta korak. V korak s časom! Ta enota v Vodnikovi 2 pa vodi tudi poslovanje z odprtim depojem. Gre za najrazličnejše obveznice, ki jih organizacije zdru- ženega dela hranijo v tej enoti. In ne samo to. Po- slovna enota Vodnikova 2 s svojo posebno službo skrbi tudi za pravočasno vnovčenje obveznic po zapadlosti. Kolektiv je ta- ko sprejel obveznost, ki bi za mnoge delovne orga- nizacije pomenila precej- šnje breme. In še ena zanimivost. V poslovni enoti Vodni- kova 2 prodajajo tudi olimpijske srebrnike — Montreal 76. Gre za kom- plete štirih srebrnikov (kanadskih dolarjev), ki jih je moč dobiti za 1300 dinarjev. Srebrniki so tudi primemo darilo za vsako priložnost. Spra- vljeni so v lepih škatljah. Iz zadrege, kaj kupiti za darilo, vas torej rešuje tudi poslovna enota Vod- nikova 2. Seveda pa lah- ko te srebrnike naročite tudi v vseh drugih enotah celjske podružnice Ljub- ljanske banke. Zapisali smo, da je tu tudi sedež celjske podi-u- žnice Ljubljanske banke. Zato od tod vse akcije, ki so vezane, na primer, tudi na letošnji mesec varčevanja, na oktober. Plakati, zastavice in p»- tem priložnostna darila za mlade varčevalce (hra- nilniki) in značke za vse druge. Tudi gledališka predstava, v petek, 22. oktobra, je namenjena varčevalcem in drugim. Vstopnice za predstavo so na voljo v poslovnih eno- tah. V tem času bo v ob- činskih središčih še več sprejemov, pomenkov pri predsednikih občinskih skupščin, razdelitev pla- ket in priznanj za us- pehe v mladinskem var- čevanju in še marsikaj. Na vsak način izredna pozornost tudi v mesecu varčevanja. 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 41 — 14. oktober 1976 KOMENTAR ZNANJE NEZAŽEUENO? P1ÈE JURE KRAéOVEC Na nedavni seji sveta osmih občin je direktor celjskega zavoda za zapo- slovanje Božo Lukman nanizal neka.j problemov ob katerih bi se morali za- misliti predvsem v združenem delu in vsi, ki so odgovorni za načrtovanje na- šega družbenega in gospodarskega raz. voja. Najprej je treba povedati, da rast za. poslenosti ne sledi nekdanjim tren- dom, da pada povsod, zlasti pa v celj- ski in šmarski občini. Najvišji dvig za- poslenosti v laški občini je navidezen, saj v statistiko vključujejo delavce iz Mionice, ki so v Laškem na praksi za proizvodnjo nove tovarne TIM v Sr. biji. Tudi nezaposlenost je najvišja v Celju in sicer med mladino, ki se ni mogla vključiti v uk ali drugačen na. daljnji izobraževalni proces. Tudi v žal. ski občini je nezaposlenost med mladi- mi precejšnja. Problem je še neka drugo nasprotje. Med tem ko še vedno gospodarske or- ganizacije (in to ne le gradbeništvo) iščejo delavce od drugod, predvsem iz ostalih republik, se pojavljajo primeri nezaposlenosti višje in visokoizobraže. nih, pa tudi s srednjo izobrazbo — in kar je še bolj čudno, primeri nezapo. slenih delavcev z visoko kvalifikacijo. Kaj bi iz teh protislovij lahko za- ključevali? To, da je tehnološki sestav proizvodnih organizacij na nizki stop- nji, da prevladuje namesto znanja fi- zično delo, strokovno delo s stopnjo hitrega priučevanja na nekaj osnovnih operacij. Kjer pa manjkajo tudi viso, koizobraženi kadri^ je tendenca naj. brž v tehnološki stagnaciji, ki ne гто. re nobenih inovacij, nobenih premikov v asortimentu in prilagajanju potreb tržišča za danes in jutri. V laški občini je bila te dni izdela- na analiza kadrov v občini. Stanje je zaskrbljujoče, kajti v povprečju so v tej občini г visokoizobraženimi kadri in visokokvalificiranimi strokovnjaki zelo na tesnem, če pa bi primerjali po- samezne delovne organizacije, je ob dejstvu, da TIM zaposluje skoraj po. lovico vseh visokošolanih kadrov v ob. čini, položaj še bolj klavrn. Iz takih razmer, da so v mnogih de- lovnih sredinah šolani kadri skoraj ne- zaželeni, izvirajo tudi težave okoli šti. pendiranja, ki je urejeno zelo različno, ki ustvarja suficite in deficite, da je absolventov enega profila zdaleč pre- več, drugih pa manjka in še zdaleč ni ukinjeno krivično dodeljevanje štipen- dij zaradi protekcije, znanstva, medse- bojnih »uslug« itd. Glas iz Velenja, da poznajo primer, ko je en sam študent dobival hkrati tri štipendije, od teh je dve dobil za nekaj let naprej in si ta. ko kupil garsonjero, hi po naložbah sodeč pričakovali od take investicije najmanj bodočega Einsteina. Pa ni ta- ko. štipendije še vedno niso regulativ- ni instrument za skladno družbeno re- produkcijo znanja, ki naj zadovolji potrebe družbe, marveč so bolj po. dobne igranju loterije, ko imaš srečo, ali pa tudi ne, so pa lahko tudi druž. bena blagajna za plačevanje velikoduš- nosti vodilnih delavcev, ki si gredo dobrotnike. ŽALEC POSOČJE SKRB VSEH ZBRALI BODO PREKO 2,5 MILIJONA DINARJEV Delovni ljudje in občani žalske občine so se nemudo- ma odzvali klicu na pomoč prizadetim v dveh katastro- fialnih potresih v Posočju, že odziv na zbiranje pomoči po majskem potresu, v takoime- novanem prvem krogu, je bil dober. Mnogo boljši, kot so to kazali podatki, zbrani pri SDK. Vrzok za to je bil po- vsem preprost. V želji, da bi pomoč kar najhitreje pri- spela, saj kdor hitro da — dvakrat da, so kolektivi iz ob- čine nakazovali denar in ma- teriañno pomoč neposredno na republiški zbirni račun pri Rdečem križu, s tem pa je nastala vrzel v evidenci. Prvi krog zbiranja pomoči, v ka- terem je vsak od žalskih ko- lektivov prispeval svoj eno- dnevni zaslužek, je tako prak- tično že zaključen. Zbrali so namreč 120 starih milijonov, pn tem pa ni upoštevana po- moč delovnih ljudi iz tozdov, ki imajo svoj sedež izven ob- čine. Gre za približno 100 de- lavcev in če tudi njihov eno- dnevni zaslužek prištejemo celotni zbrani pomoči, so v žalski občini že presegli svo- jo obveznost — 142 starih milijonov. Novica o drugem katajstro- falnem pdtresnem sunku v Posočju, je prizadela vse ob- čane žalske občine. Delavci sami so bili pobudniki zbi- ranja pomoči, ki naj bo čim- bolj hitra m učinkovita. Tu moramo omeniti kolektiv To- varne nogavic n.3 Polzeli, ki je že dan po potresu na po- budo svojih delavcev posOal za 12 starih milijonov mate- riala, 10 milijonov dinarjev iz sklada skupne porabe in se odločil za delovno soboto oziroma za pomoč v višini enodnevnega zaslužka. Poleg tega je prizadetim dal na raz- polago tudi svoje počitniške zmogljivosti. Kolektiv Tovar- ne nogavic pa v tej svoji ak- ciji ni ostal osamljen. Delav- ci, zbi'ani na konferenci Zve- ze sindikatov žalske občine so soglasno podprli pobudo občinskega sveta Zveze sin- dikatov, da vsi žalski kolek- tivi vnovič prispevajo kot po- moč s\'oj enodnevni zaslu- žek. Ta drugi krog akcije za pomoč Posočju je prav te dni v polnem teku in po do- slej razpoložljivih podatkih so delovni ljudje žalske ob- čine v tem drugem krogu že prispevali preko 35 mili- jonov starih dinarjev pomo- či. Na občinskem sindikal- nem svetu v Žalcu smo ta- ko izvedeli, da bodo po pred- videvanjih že sredi novemb- ra vsi kolektivi iz občine iz- polnili dogovorjene obvezno- sti in s tem pomagali lju- dem v Posočju. Precej pa si v žalski občini obetajo tudi od akcije zbiranja pomoči v krajevnih skupnostih in med zasebnimi delodajalci. Vse povedano torej priča, da so v žalski občini delov- ni ljudje in občani pravočas- no reagirali in se zavestno odrekli delu dohodka, da bi tako pomagali ljudem, ki jih je prizadela naravna nesreča. Več kot dva in pol milijona dinarjev, kolikor bodo v žal- ski občini skupno zbrali, pg bo dobrodošla pomoč prebi, valcem Posočja, ki s strahom pričakujejo bližnjo zimo. BRANKO STAMEJCIC LAŠKO: PETORICA ZA ZDRUŽITEV Minuli teden je bil v Laškem sestanek pred- stavnikov nekaterih kul- tumo-umetniških društev. Pobudo za sklic je dala kulturna skupnost. Na sestanku so se udeležen- ci strinjali, da bi kultur- no življenje v Laškem m okolici bolj zaživelo, če bi sedanja društva in sek- cije bile združene v moč- no, kadrovsko okreplje- no kulturno prosvetno društvo z raznoliko dejav- nostjo. Pet društev, oba pevska zbora iz Laškega, godba, prosvetno društvo iz Rreke in dramatska skupina mladih z Vrha so sklenili, da iniciativni od- bor za ustanovitev enotne- ga prosvetnega društva tvorijo predsedniki sedaj samostojnih društev, da pa naj odbor poleg pred- stavnika lailtume skupno- sti okrepijo tudi krajevne politične organizacije iz Laškega in nekaterih več- jih delovnih organizacij. —ec DELO MLADIH PREŠIBKO Ob spoznanju, da je bilo delo mladih ali natančne- je povedano, občinske konference ZSDS Šmarje pri Jelšah, premalo kon- kretno, tu in tam tudi premalo resno, se je ob- činska konferenca ZK Šmarje pri Jelšah odlo- čala, da bo eno svojih pri- hodnjih sej v gla'vTiem po- svetila prav tej proble- matiki. šmarski komuni- sti namreč menijo, da ni vzrok nedejavnosti ali premajhni dejavnosti izra- zito v vrstah mladih, pač pa da del krivde nosijo tudi družbeno politične organizacije, ki so ali pre- malo FK)vezane z mladimi ali pa- jim ne kažejo do- volj pozornosti. Stališče, da bi družbeno politične organizacije morale bolj upoštevati mlade pri nji- hovem delu in jim tudi pomagati ter iskati z nji- mi primerne stike, bo iz- hodišče te seje, ki naj pri- nese nove spodbude za delo v prihodnjem obdob- ju. Podobne razmere so tu- di v delovnih kolektivih, kjer je ponekod zelo la- bilen odnos do mladih. Razumljivo je, da se tak- šni odnosi povratno odra- žajo v delu konference in mladih nasploh, še vedno namreč ponekod prevla- duje mnenje, da mladih ljudi ni moč postaviti za izvršilce pomembnih na- log in da so zato' najbolj primerni delavci, ki so že dolga leta v kolektivu in so jim naloge takorekoč napisane na hrbet. Seja konference ZK bo morala krepko razčistiti te odnose, seveda pa bodo morah mladi narediti red tudi v svojih vrstah, je mnenje šmarskih komuni- stov. M. STRASEK Dolžni smo še zapisati, ko- ga bomo povabili na predsta- vitev fihna »Vdovstvo Karoli- ne žašler«, ki je najnovejši film slovenske proizvodnje in bomo z njim zaključili leto- šnji TDF, saj bo šlo pravza- prav za krstno uprizoritev. Vabilo bodo prejeU in se v večini tudi predstavili celj- skemu občinstvu: režiser MATJAŽ KLOPÖIC, direktor fotografije TOMISLAV PIN- TER, scenograf: ing. arh. NI- KO MATUL in igralci: MI- LENA ZUPANČIČ, BORIS GAVAZZA, ZLATKO ŠUG- MAN, MIRANDA GAHARIJA in POLDE BIBlC. V šolah celjske občine se v teh dneh odločajo za og- led posameznih filmov, ki bodo v času TDF 76 v vseh treh celjskih kinematografih. Tako si bodo gimnazijci ogle- dali egiptovski film »Zem- lja«, učenci od prvega do vključno šestega razreda os- novne šole »Slavko šlander« prvega »Kekca«, zaključna razreda pa film »Protest« itd. Rezervacije so pripravili tudi v Klimi in Tkanini, v ostalih kolektivih pa se bo- do odločili v teh dneh. Taikjc bodo Celjani resnič- no živeli v Tednu domačega filma z domačim filmom. * Etolžni smo še besedico o pokroviteljih posameznih pre- mier ali spremljajočih prire- ditev. Odločno sta nam priskoči- la na pomoč AERO CELJE s tiskanjem potrebnih mate- rialov in LIK SAVINJA CE- LJE kot pokrovitelj simpozi- ja kritikov in posvetovanj o »Uresničevanju zakona o fil- mu« ter kmooperaterjev Slovenije. Pokrovitelji in tako gostitelji "filmskih ustvarjal- cev najnovejših domačih fil- mov so: IZLETNIK CEUE, TKANINA CELJE, ZAVARO- VALNICA SAVA СЕ1ЛЕ, TE- HNOMERCATOR CELJE, LJUBLJANSKA BANKA, po- družnica CELJE, GRADIŠ — gradbena enotna CELJE iN INGRAD CELJE. Pokrovitelj razstave otro- ških risb na temo film je »CESTNO PODJETJE CE- LJE«, ŽELEZARNA ŠTORE je prevzela filme na temo »samoupravljanje v doma- čem filmu«, CINKARNA CE- LJE pa filme o NOB. Neu- vrščene pa bodo pozdravili v KOVINOTEHNI CELJE. M. SF.NIČ-'^ $t. 41 — 14. oktober 1976 NOVr TEDNIK — stran 11 PEVSKI ZBOR »SVOBODA« GABERJE POŽIVITEV Z NOVIM ZBOROVODJEM Moški pevski zbor »Svobo- da« Celje, ima že od maja letos novega umetniškega vodjo. Pod njegovim vod- stvom je zbor že vzorno na- stopil na reviji odraslih zbo- rov v Rogaški Slatini. Z no- vo sezono pa so pevci pred novimi in dokaj zahtevnimi nalogami. O tem kratek in- tervju z zborovodjem — prof. Vidom Marcenom. Ker je danes veliko po- manjkanje zborovodskega ka- dra, se dogaja, da vadi en zborovodja kar več zborov hkrati. Kako je s teboj? — Res je to velik problem naših zborov. No, jaz si po- leg svojega zahtevnega delov- nega mesta, ter želje po po- diplomskem študiju, ne mo- rem privoščiti več kot dva zbora, seveda če hočem do- bro delati. Tako sem sedaj prevzel MPZ »Svobode« Ce- lje, precej časa pa že vodim dekliški ebor Pedagoškega šol. centra Celje. Kot zborovodja si si v Ce- lju ustvaril že dober renome. Tu so uspehi na ¡VIP festiva- lu v Celju itd. Kakšne načr- te imaš z nanovo prevzetim zborom? Ko sem zbor prevzel, je postal predsednik zbora Mir- ko Doberšek. Vadimo ob po- nedeljkih in četrtkih od 18.15 do 20.00 ure v prostorih »Svo- bode« Gaber je. Poleg učenja koncertnega programa smo v naše delo uvrstili tudi po- znavanje glasbene teorije ter osnove solopevske tehnike. Ker je zbor šele v rasti, ni- smo uvrstili v program tež- kih skladb, temveč take, ki trenutno ustrezajo zmogljivo- stim pevcev, hkrati pa omo- gočajo, da se v zbor vklju- čijo tudi novi pevci. Naj iz- koristim to priliko za vabilo vsem ljubiteljem zborovske- ga petja, ki še niso vključeni v kak zbor, da pridejo med nas. Kdor se odloči in želi peti pri nas, naj se zglasi v Glasbeni šoli v Celju, kjer dobi vse nadaljnje informa- cije ali pa kar na vajah. Vid, ob koncu najinega raz- govora samo še želja, da bi vaše delo, pevcev in tebe, ro- dilo čim več uspehov. VOJKO RIZMAL UVOD V KONCERTNO SEZONO LONDONSKEGA BACH ORKESTRA Začetek koncertne sezone je obetaven: najprej neofi- cijelni Gallusov oktet v stropni dvorani Pokrajinskega muzeja, nato prvi abonmajski koncert v sredo, 6. ok- tobra v Narodnem domu. Bachov orkester iz Londona še nima bogate tradicije, obstoja šele 9 let, vendar ga sestavljajo izvrstni muziki, od godal predvsem 1. viola, poleg te flavtist in oboistka. Trobentar je s svojo visoko intonirano trobento nekoliko skazil celo- ten vtis Brandenburškega koncerta št. 2. Dirigent Martindale Sidwel je vodil svojo skupino s tipično angleško umirjenostjo, ki se je tej muziki prav podala. Poslušali smo Bacha v stilni prečiščenosti in v vsej veličini. Poligono tkivo je izdelano do potankosti, rit- mično eksaktno in dinamično tako odtehtano kot si le moremo predstavljati glasbeni barok. Poleg teh zna- čilnosti velja omeniti še dve gambi in čembalo (instru- ment je posodila ljubljanska poslovalnica Festival), ki jih na naših koncertnih odrih redko slišimo ter so za občinstvo dovolj atratktivni. Johann Sebastian Bach je zapisal za celo knjižnico glasbe, ki ji ni primere ne po razsežnosti ne po umet- niški vrednosti. Delček njegove zapuščine nam je po- sredoval londonski orkester, ki nosi naziv tega velike- ga baročnega mojstra, že uvodni »Ricercare« s šestimi godali je pritegnil pozornost poslušalcev. Mojstrska juga iz opusa »Glasbena daritev« je bila odlična v iz- peljavi glasbenega tkiva in prepričljiva v intenzivni igri vseh muzikov. Od šestih Brandenburških koncertov smo poslušali kar tri; vsak ima svojo značilnost v za- sedbi solistov, vsi pa imajo skupno tridelno glasbeno obliko, ki ji je prav Bach dal pečat nesmrtnosti. Zad- nji v D duru bi bil že skoro odveč, da ni bilo čudovite kadence čembala, ki daje že slutiti kasnejše oblike velikih koncertov z virutoznimi kadencami solistov. Med Brandenburškimi koncerti je bil še koncert za violino in godala v E duru, eden najbolj zrmnih in iz- vajanih Bachovih koncertov. Orkester je bil imeniten, precizen, intenziven, violinski solo dober, a ne mnogo nad povprečjem. Dasi je večer Bachove glasbe morda nekoga utrujal, moramo vendar priznati, da je bil kon- cert izvrsten uvod v mnogo obetajočo koncertno se- zono. EGON KUNEJ ŽALSKA KULTURA Hl^ ^ ^^ VPLIV DRUŽBENIH ORGANIZMOV Teden komunista, ki pod geslom Človek, delo, kultura teče, te dni v žalski občini Je priložnost, da v občini napravijo inventuro doseže- nega in se dogovorijo za osnovne naloge pri razvija- nju kulturnega življenja. O teh vprašanjih smo se po- govarjali z Janezom IVIegli- čem. Kako ocenjujete kulturni utrip v žalski občini, tako na področju udejstvovanja kot tudi sprejemanja kultur- nih vrednot? Kulturna dejavnost v naši občini Je dobro razvita. To velja še posebej za amater- sko kulturno udejstvovanje, saj so glasbene, likovne, dramske, knjižničarske in lutkarske sekcije izredno de. lavne. Seveda pa tako pestre oblike kulturnega dela nosi- jo s seboj vrsto težav. Naj- več jih opažamo pri načrto- vanju politike v kulturi, še vedno teče ta neskladno — na eni strani se držimo po- bud centralnega komiteja, občinske kulturne skupnosti in drugih, na drugi strani pa se srečujemo s p>otrebami nosilcev kulturne dejavnosti — kulturno prosvetnimi dru- štvi in Svobodami, ki jih je v občini 19. Kako pa bo na razmah kulturne dejavnosti vplival letošnji teden komunista? Res smo v razmahu mno- žičnosti tako pri ustvarjanju kot tudi potrošnji kulturnih dobrin v zadnjih letih doseg- li lepe premike na bolje. Vendar želimo število aktiv- nih ustvarjalcev kulturnih vrednot še povečati. Kultura naj postane vsakdanja potre- ba slehernega občana. Osnov, ni cilj tedna komunista je torej, da z različnimi mani- festacijami čim bolj pribli- žamo kulturne stvaritve de- lovnemu človeku. Osrednja prireditev tedna komunista bo jutrišnja jav- na tribuna o delavcih in kul- turi v Tovarni nogavic na Polzeli. Kaj si od nje obe- tate? Javna tribuna je predvsem namenjena analizi slabosti pri razvoju kulturne dejav- nosti v preteklosti in seveda načrtu bodočih nalog. Te bo- mo postavili kar najjasneje, seveda tudi skladno s sred- njeročnim načrtom razvoja kulturne dejavnosti v občini, ki je tik pred sprejemom. Osno-mi cilji te javne tribu, ne in tudi vrste spremljajo- čih razgovorov s sekretarji osnovnih organizacij ZK in krajevnih konferenc SZDL, so v prizadevanjih, da bi za- gotovili kar najmočnejši vpliv družbenopolitičnih organiza- cij na oblikovanje kulturne- ga življenja v krajevnih skup- nostih in združenem delu. Prav družbenopolitične orga- nizacije na čelu z ZK, SZDL, sindikatom in mladino so namreč doslej še premalo storile za afirmacijo sociali- stične kulture, tiste kulture torej, ki je delovnemu člo- veku najbolj dostopna, ki jo ta išče in žedi in v kateri je pripravljen aktivno tudi sam sodelovati. TEDEN KOMUNISTA V ŽALCU DVE RAZSTAVI ENA NA POLZELI, ENA V ŽALCU v okviru Tedna komunista X Žalski občini sta bili med drugimi prireditvami tudi dve razstavi. Tako so na Polzeli v mali dvorani Kulturnega doma otvorili razstavo likov- nikov — amaterjev občine Ža- lec. Na njej razstavljajo: Zo- fija Korošec iz Libo j, Franc šulej iz Kasaz, Pavla Jelen in Anton Škrlin iz Zabukovi- ce, Nande Lesjak iz Prebol- da ter Peter Bizjak in Anton POPRAVKA v zadnji številki NT nam je tiskarski škrat dvakrat grdo, pregrdo za- godel. Ч podnaslovu Po- goj vodji je namesto »od- ločiti« spremenil v bese- do razvedriti. E. Goršiču se opravičujemo za nelju- bo napako. V sestavku na isti, 7. strani, je tekla beseda o novem vodniku po Muzeju, škrat je »Ka- taloški« način spremenil v katoliški... Muzeju, av- torici vodnika in bralcem se opravičujemo z oblju- bo, da bomo škratu krep- ko stopili na prste. UREDNIŠTVO Basle iz Polzele. j Uvodno besedo je napisala prof. Darinka Pavletič-Loren- čak, znana likovna ustvarjal- ka in pedagoginja, prebral pa jo je Stanko Novak. Glas- beni program je izvedla pia- nistka Brina Zupančič. Tudi v Žalcu so odprli v Savinovem razstavnem salo- nu razstavo slikarj.a Iva Su- bica. Na otvoritvi je o sli- karju spr^ovoril prof. Andrej Pavlovec, otvoritev pa sta obogatila Ciril Škerjanc in Aci Bertoncelj z glasbenim sporedom. Pokrovitelj obeh razstav je Komite občinske konference ZKS Žalec. Med krajani sta vzbudili veliko po- zornost, saj je iz njih mogo- če spoznati, kako se razvija- jo samouki umetniki in ko- likšen je njihov uspeh pri tem. V tem pa je pravzaprav smisel razstav. Človek naj se ob njih oblikuje, izobražuje, naj .se nauči razlikovati umet- nost od dandanes še vse pre- več ponujanega kiča. In če- prav je to dolgotrajen pro- ces, je Teden komunista s svo- jim geslom Človek, delo, kul- tura, prav gotovo doprinesel del svojega prizadevanja za boljšo kulturo. T. TAVČAR FRANJO RIZMAl Ponovno smo izgubili pevca, glasbenika, zborovod- jo. Po nenadni smrti smo v torek pospremili na zad- njo pot Franja RIZMALA, znanega glasbenika in gostil- ničarja iz Žalca. Množica znancev in prijateljev ter občanov Žalca, Savinjske doline in širše okolice, ki smo se od njega poslovili, je potrdila njegovo priljub- ljenost in zahvalnost za njegovo delo. Franjo je bil namreč glasbenik v pravem pomenu besede. Ni bilo glasbene prtreditve od blizu in daleč, da bi njega ne opazili med poslušalci in občudovalci. Bil je tudi reden gost raznih revij in pevskega festi- vala v Celju. Njegovo glasbeno udejstvovanje pa sega že 40 let nazaj, ko je pričel Kot nadarjen pevec гп zborovodja. V družini so namreč vsi bratje glasbeniki, v tem smislu pa je vzgojil in izšolal tudi oba sinova. Kot zborovodja različnih zborov je deloval v Grižah in Zabukovici, Arji vasi in Braslovčah, Šempetru in Žalcu. Med izgnanstvom v Srbiji je vodil oktet, po osvoboditvi Beograda pa je sodeloval v zboru sloven- skega društva in drugih kulturnih skupinah. Od leta 1964 je vodil v Žalcu oktet »Risto Savin« pri DPD Svo- bodi. Skozi dolgoletno prakso si je nabral bogato znanje poustvarjanja. Svoje izkušnje je rad prenašal na sode- lavce in mlajše. Posebno je bil znan po mnogih uspe- lih uprizoritvah operet, kjer je tudi sam nastopal. Izreden smisel je imel tudi za dramatiko. Na tem pod- ročju je deloval predvsem po osvoboditvi. Poleg mnogih delovnih obvez je bil nekaj let v Žalcu tajnik krajevnega ljudskega odbora. Odlikovala ga je izredna požrtvovalnost. Za svoje delovanje na kulturnem področju ni nikoli terjal ah prejel plačila, pač pa je poleg časa žrtvoval tudi lastna sredstva in prevoze. Za nesebično delo je prejel vrsto priznanj, med njimi zlato Gallusovo odlič- je in red zaslug za narod s srebrno zvezdo. DPD Svo- boda Žalec ga je pred nedavnim predlagala za Savino- vo priznanje, ki ga podeljuje občinska kulturna skup- nost. Pevci in vsi kulturni delavci žalske občine ga bomo ohranili v trajnem spominu! JANEZ MEGLIC POLZELA ^^ ^^ jfj ^^ ^^ H J 8 ^^ TRIDESET LET KNJIŽNICE Obstoj in delovanje knjiž- nice DPD Svoboda na Polze- li sega v prvo povojno leto. Kmalu zatem, ko je prišel na Polzelo Milan Gerželj, je začel s pomočjo mladink zbi- rati slovenske knjige, ki so se še ohranile po domovih. Tako so zbrali že leta 1946 preko 80 slovenskih knjig in ustanovili knjižnico. Otvoritev knjižnice je bila 17. novembra 1946 na Polzeli, prvi prostori pa so bili na takratnem ljudskem odboru (danes krajevni skupnosti). Kako je raslo zanimanje nam povedo podatki, da je imela knjižnica v istem letu 78 obiskovalcev — bralcev in 157 izposojenih knjig, leta 1948 pa že 459 obiskovalcev in 886 izposojenih knjig. Ker je Müan Gerželj — knjižničar z vsem srcem lju- bitelj knjig, je dodobra spo- znal bralce in tako ni bilo težko izbirati nove knjige. Poleg tega pa je za knjižnico znal zainteresirati mlade bral- ce in jih že iz osnovne šole usmerjal v društveno knjiž- nico, kjer so lahko dobiM knjige za obvezno čtivo. V letošnjem letu ima knjižnica že 4112 knjig, zbra- na in urejena je bUa tudi po- lica s politično literaturo, pa tudi glede obiska v knjižnici je letos rekordno leto, saj pride v knjižnico, ki jé od- prta vsako sredo, od 50 do 60 obiskovalcev. 30-letni jubilej knjižnice je še toliko bolj pomemben, ker sovpada v 100-letnico roj- stva Ivana Cankarja, pa tudi knjižničar Milan Gerželj sla- vi 30 let neprekinjenega de- lovanja v knjižnici DPD Svo- bode na Polzeli. Milan Gerželj — 30 let knjiž- ničar na Polzeli. TONE TAVČAR TV SNEMANJE V GLEDALIŠČU v četrtek bodo TV ka- mere snemale v SLG Can- karjevo Pohujšanje v do- lini šentflorjanski, v pe- tek pa Skofličevega Go- spoda s Preseka. Obakrat bodo snemali predstave neposredno iz dvorane z občinstvom. Zato so za četrtek In petek enotne znižane cene za obe pred- stavi, prosijo pa, da gle- dalci do 19.15 napolnijo dvorano, ker bo pričetek snemanja točno ob 19.30 uri. To bosta tudi najbrž zadnji uprizoritvi omenje- nih predstav v Celju, zato ne kaže zamuditi te mi- kavne priložnosti. 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 41 — 14. oktober 1976 Ali smo zadovoljni s preskrbo — Pomembna vloga Dobrine — V cenah velik ključ za rešitev problema — Nujno sveti potrošnikov Namesto uvoda Javna tribuna o preskrbi. V Celju in celjski občini. Ne samo v mestu. Tudi v Štorah, v obrobnih krajih. Skratka povsod, kjer živijo ljudje. Zanjo se je odločila občinska orga- nizacija SZDL. Ne zalo, da bi odprla problem, ga osvetlila, ponovila stare ugotovitve ... in nič več. Torek, 5. oktobra, ob 18. uri v ve- liki dvorani Narodnega doma. Lepa udeležba. Na vsak način pa so bili v dvorani vsi tisti, ki tako ali drugače odgovarjajo za preskrbo. Dobro? Pu- stimo to — za preskrbo pač. Najbolj nas zadeva. Zanjo smo naj- bolj občutljivi. Še zlasti tedaj, ko za- škriplje- Da ni mesa, smo že navajeni. Če zmanjka kruha, godrnjamo. Če pla- vajo zavitki mleka v plastičnih zabojih, se vprašujemo zakaj. Lignit je izginil s trga. V drvarnicah ga ni več. In ko- liko besed o cenah! Človek je nehote dobil občutek, da je v cenah ključ rešitve za boljšo preskrbo. Predvsem za proizvajalce in pridelovalce. Kaj pa za potrošnika? Ta mora razumeti mar- sikaj. Tudi tisto, kar je težko sprejem- ljivo. Preskrba. Kdo je zanjo odgovoren? Ne podcenjujmo in ne prezrimo. V Celju in občini je bilo vloženih veliko naporov za odpravljanje neskladij v preskrbi občanov, delovnih ljudi. Do- brina je tu odigrala pomembno in us- pešno vlogo. Priznajmo ji to delo, če- tudi napak ni manjkalo. Žal, velikokrat ne po njeni krivdi. Izvršni svet celjske občinske skup- ščine je imenoval posebno komisijo za preskrbo. Ta komisija ima tudi na- logo, da pripravi sprejem družbenega dogovora v občini za organizirano pre- skrbo. To pa tudi pomeni, da moramo imeti prehrambene bilance letnih In dolgoročnejših potreb po hrani- Gre predvsem za dogovor o organizirani preskrbi s kmetijskimi prehrambeni- mi proizvodi. Namen sklenitve takšne- ga dogovora je v zagotovitvi stabilne, stalne in dolgoročne preskrbe v občini. V tem pa imajo svoje obveznosti tudi občinske družbenopolitične orga- nizacije, predvsem SZDL in sindikat. Pomembna naloga na tem področju pa je tudi v ustanovitvi potrošniških svetov v vseh krajevnih skupnostih in zatem na podlagi delegatskega sistema odbor potrošnikov Dobrine. Tako bodo tudi potrošniki dobili svoje mesto v verigi od proizvodnje do trgvine, in do sebe. » Nekatera vprašanja Mihael švent: Ceiia za kmečka ja- bolka je prenizka. Moram reči, da nismo pošteno plačani za svoje delo. Ludvik Zupane: Zakaj so trgovine v središču mesta bolje založene od tistih v obrobnih predelih. In zakaj različne cene za iste izdelke, za isto blago? Jože Seničar: Na Dobrni nujno pvo- trebujemo boljšo trgovino in prav ta- ko i>ekamo. Drago Cuček: Zakaj ob petkih po- poldne zmanjka kruha? In kdaj bomo dobili trgovino na Polulah? Zakaj ne tehtajo kruha pn prodaji? Božena Svetek: Na kakšne toplotne vire se naj orientiramo v prihodnje? In še in še. Tudi glede ponovne uvedbe nedeljskih dežurnih trgovin. Torej na st.aro? Sindikat se upira tej I>obudi. Tudi zaposlene ženske, pred- vsem matere v trgovini še posebej, ker je dosedanja praksa pokazala, da je v trgovinah ob sobotah popoldne, po tretji uri, malo prometa. In zato misel — zakaj ne bi zapirali že ob treh?! Sicer pa — to vprašanje je ostalo odprto in bo po vsej verjetnosti iska- lo svoj odgovor vse dotlej, dokler ne bomo dobili svete in odbor potrošni- kov. Zato krajevne skupnosti na delo. čemu in zakaj sveti potrošnikov že niso zaživeli?- Koliko potrebujemo? Po podatkih Dobrine potrebuje šir- še celjsko območje za redno preskr- bo prebivalcev naslednje količine os- novnih prehrambenih proizvodov v enem letu (v tonah): Krompirja 2.000, jabolk 1.100, fižola 350, zelja 1.600, čebule 1.200, solate 1.000, korenčka 2.50, česna 100, pšenice 25.000, koruze 30.000, govedme 3.000, svinine 1.8000, teletine 400, mesnih izdel- kov 3.000, mleka 15 milijonov litrov in sira vseh vrst 1.000 ton. Na celjskem obločju pridelamo do- volj za lastne potrebe jabolk, zelja, mleka in delno govejega mesa, vse os- tale proizvode pa le okoli 25% lastnih potreb. Se pravi, da jih je treba ku- povati drugod. Imaginarna teletina Teletini se Je zdaj pridružila svini- na. Ni ne enega ne drugega mesa. In vse kaže, da se to stanje ne bo kmalu popravilo. Celje je velik potrošnik. Letno po- trebuje okoli 90.000 svinj. Zaledje je skromno. Nekaj malega na šmarskem. Drugod malo. Zato je nujen nakup na drugih območjih Celjska klavnica je v nezavidljivem položaju. Izguba. Sicer pa so kapaci- tete klavnic na celjskem območju predimenzionirane. Teletina je postala že imaginarna kategorija. Kmetijski kombinat Žalec si priza- deva za večjo vzrejo goveje živine v kooperaciji, če bodo urejene cene — to pa ne velja samo za živino — po- tem se zna položaj, vsaj kar zadeva govejo živino, kmalu izboljšati. Sicer pa? Kombinat ima prav tako v načrtu gradnjo prašičje farme. Torej, le lep- ši vidiki. Samo cene. Te nesrečne cene. Vse se vrti okoli njih! Pridelovalcu, proizvajalcu je treba dati svoje, prav tako predelovalcu, tr- govini! In trgovina? Na tribuni Je Dobrina odgovorila tudi na te probleme in opozorila na pomanjkanje prodajajnih prostorov in na njihovo neenakomerno razporeditev po posaemznih krajevnih skupnostih. V občini imamo 4.142 kv. metrov prodaij- nih površin za prodajo prehranbenih izdelkov, trenutno pa jih manjka 2.118 kv. metrov. To ni malo. števUo zapo- slenih pa bi se moralo povečati za okoli 560. Zdaj jih je na tem sektor- ju trgovine 480. Prav tako ni skrivnost, da je neza- dovoljiva in ne dovolj kakovostna po- nudba kmetijskih izdelkov, škoda, da kmetijski proizvajalci na tribuni niso prišli do -prave besede in da bi pove- dali svoje. Dobrina je nadalje opozorila na sla- bo tehnično opremljenost skladišč in trgovin za prodajo osnovnih kmetij- skih proizvodov. Prav tako ne kaže prezreti ugotovitve o pomanjkljivem stroškovnem izpopol- njevanju delavcev, ki distribuirajo in prodajajo osnovne kmetijske proizvo- de. Zato bo treba v srednjeročnem raz- vojnem načrtu zagotoviti hitrejšo rast prodajnih in skladiščnih prostrov ter trgovini zagotoviti večjo stopnjo rasti dohodka in s tem večjo reproduktivno sposobnost. Mleka dovolj Na vsak način soliden odnos do proizvajalcev. Zato celjske mlekarne še nikoli niso rekle — mleka ne bomo od. kupili. V tem ko so ga 1970. leta od- kupili okoli deset milijonov litrov, ga bodo letos že enaindvajset milijonov. Velikanski skok! Mleka je m bo dovolj. Drugače pa je z mlečnimi izdelki. Mlekarna je v rekonstrukciji. In kmalu bo presenetila z novimi izdel- ki. Veliko je tudi naporov za boljšo embalažo za mleko. Je pa seveda ta korak vezan z višjo ceno. Embalaža ni zastonj in če bi konzumno mleko pro- dajali v takšni kot alpsko, bi bilo se- veda dražje. »Ni nam ljubo, da ovoji popuščajo,« je dejal direktor mlekarne Alojz Hru- ševar. Lignita ni in ne bol Kaj bi se slepili. Domačega, velenj- skega lignita, na trgu ni oziroma ga Je premalo, v perspektivi, čez leto, dve še posebej, ko bo stekla četrta faza šoštanjske termoelektrarne, ga sploh ne bo. To pomeni, da bo preusmeritev nujna. Predvsem so tu bosenski rud- niki s svojimi zalogami. Dovolj veli- kimi tudi za naše potrebe. Seveda pa bo treba s temi kolektivi skleniti čvrstejše dogovore in jim tudi pomaga- ti pri povečevanju proizvodnje, uvaja- nju boljše tehnologije itd. Navzlic temu ostaja odprto vpraša- nje — kateri vir toplote je za celjske- ga potrošnika nabolj zanesljiv. Plin? Elektrika? Odgovor na to bo morala dati energetska bilanca, ki Je v izde- lavi! Kje nove trgovine? v skladu z razvojnimi programi de- lovnih organizacij v okviru sestavlje- ne organizacije združenega dela »Do- brina« bi naj v obdobju do 1980. leta dobili v celjski obični naslednje nove trgovine za prehrambeno stroko: V 1976. LETU: Samopostrežna prodajalna na Po- lulah ter samopostrežna prodajalna na Trgu Oktobrske revolucije. V 1977. LETU: Samopostrežna delikatesa v Vrun- čevi ulici, blagovnica v Aškerčevi uli- ci, market v Tmovljah, market na Ostrožnem, market pod Golovcem, sa- mopostrežna prodajalna v škofji vasi. V 1978. LETU: Market na Dobmi in prodajalna mesa v Celju. V 1979. LETU: Market na Otoku. V 1980. LETU: Market na Dolgem polju in market na Teharski cesti. Vse večje adaptacije pa so po is- tem programu predvidene v letošnjem letu, in to: Market na Ljubljanski cesti, samo- p>ostrežna prodajalna Livar v štorah in prodajalna v Strmcu. Po vsem tem bi naj obnovili in dobili novih prodajnih površin 3.285 kvadratnih metro^/. Zaključki Na tribimi Jih ni bilo veliko. Ne- kaj, zaradi gradnje hlevov, jih bodo proučile odgovorne službe na občinski upravi. Sicer pa je za razgovor, ki ga je v celoti posnela naša radijska postaja, na odgovornost in mesto trgovinskih delovnih organizacij v preskrbi. Na ljudi, njihovo usposobljenost, na odnos do potrošnikov. In ne nazadnje na boljšo organizacijo dela v delovnih or- ganizacijah, ki se ukvarjajo s preskrbo občanov in delovnih ljudi v najširšem pomenu besede. Tribuna je nadalje opozorila, da mo- rajo krajevne skupnosti čimprej usta- noviti svete potrošnikov in da mora na tej osnovi zaživeti tudi odbor potrošni- kov pri Dobrini. Druženi dogovor o organizirani pre- skrbi s kmetijskimi prehranbenimi iz- delki je treba čimprej skleniti. Na vsak način pa je treba uvelja- viti čvrstejšo povezavo med proizvod- njo, trgovino, predelavo in potrošniki. Odgovoriti na vprašanje, kako je s cenami, sicer pa za trgovino najti dru- go obliko nadomestila za izgubljeni dohodek. Dobrini in njenim delovnim organi- zacijam nuditi vso podporo pri razvi- janju načrtov in pri nadaljnji utrditvi trgovine in njene vloge. Ni vse zapisano še zdaleč ni v teh vrsticah zajeta celotna vsebina uspele tribune, če so ostale misU, predlogi, kritike in tudi rešitve. O kruhu bomo pisali posebej. Pa tudi o nekaterih drugih problemih s tem zapisom nismo rekli zadnje be- sede. Preskrba ni samo naloga Dobrine. Preskrba ima širši družbeni značaj. Ni kampanjska naloga, čeprav je ob na- bavi ozimnice trgovina bolj zaživela. Toda, gre za dosti več. Za stalno, so- lidno, dobro založeno in podobno pre- skrbo. Tudi za primerne ljudi, ki dela- jo v trgovini ali na drugih področjih preskrbe. Prav tako smo premalo ali nič za- pisali o vlogi in nap>orih dobrine za boljšo preskrbo. To pa ne pomeni, da bomo o tem molčali. Samo današnji prostor tega ni dovolil. Zato tudi o tem kdaj prihodnjič. In še o čem. Milan Božič Delovno predsedstvo javne tribune o preskrbi v celjski občini. Od desne proti levi: Božo Jurak, predsednik sveta za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci SZDL, Jože Volfand, predsednik občinske konference SZDL, ki je tribuno tudi vodil, inž. .llojz Bračič, član izvršnega sveta in Franc Petauer, predsetlnik poslovodnega organa Dobrine. $t. 41 — 14. oktober 1976 NOVr TEDNIK — stran 11 RADEČE OB DOBRI OCENI DELA TUDI KRITIČNE MISLI Najprej so v dvorani ubra- no zadonell glasovi učencev 4. b razreda ix)d vodstvom tovarišice Sumrakove, ki so zapeli Veselo pionirsko, za- tem pa je udeležence redne odredne konference pozdravi- la mentorica pionirske orga- nizacije na naši šoli, tovari- šica Strnadova. Na naši šoli deluje aktivno dvanajst krožkov. Najuspeš- nejši je bil dramski, ki se je s Cankarjevim recitalom uvr- stil na republiško »Našo be- sedo«. Dobil je tudi nagradi »2. julij« ob pra2sniku naše občine. Omeniti velja še lite- rarni krožek, ki je lani izdal drugo številko glasila »Ob Sopoti«. Potem je tu še ma- tematični krožek, čigar uče- nec Ciril Cerar se je uvrstil na republiško in zvezno tek- movanje mladih matemati- kov. Poleg p>oročil o delu krož- kov smo na konferenci po- slušali še poročila z raznih srečanj, ki so se jih udele- žili pionirji naše šole. Na konferenci smo izvolili tudi novi pionirski odbor. Ob koncu pa so nas p>ozda-avili predstavniki družbenopolitič- nih organizacij In rasnih ko- lektivov, ki so bili presenečeni nad našim aktivnim delom in nam želeli v bodoče še veliko delovnih uspehov. Na koncu smo si ogledali še fihn »S partizani«, ki nam ga je poklonilo domače kino- podjetje. In še nekaj kritičnih besed. Lani smo na konferenci po- leg poročil slišali tudi želje, želeli smo si predvsem novo šolo oziroma prizidek, ker je z njim povezano mnogo na- ših želja. Ali ni škoda, da člani folklornega krožka ni- majo prostora za vadbo in da gre tako v pozabo del na- še kulturne dediščine? Ali ni žalostno, da ni prostora za starine, iz katerih bi lahko nastal krajevni muzej! In kje naj se sestajajo šahisti? Pa kaj bi to! Niti za redno delo ni prostora. Ali nikogar ne zanima, kjer imamo varstve- ne oddelke? KDO je odgovo- ren za naše zdravje in ne na- zadnje za urejeno okolje? Ali naši učni uspehi niso porok za to, da tudi mi lahko ne- kaj zahtevamo? Saj ne terja- mo nekaj nemogočega, zahte- vamo le nekaj nujnega. Tako, da ne bomo del dneva pre- živeli v »bimkerju in ares tu«, kot nazivamo naša dva do- poldansika oddelka podaljša- nega bivanja. Tam v nemo- gočih pogojih živi in dela petdeset otrok. In kaj pome- ni ta številka proti eni, ki se bohoti v krasnih, svetlih pro- storih naše šole. pri tem mi- slimo na stanovanje, če se še ni kdo sponmil. Vse se da urediti, le tovarišici, ki ga zar seda, ne moremo najti dru- gega, da bi njenega lahko uporabljali mi. in kdo ima čmo vest? Ne vemo! Nihče nam tega še ni razložil. Ve- mo le, da tako ni prav! Prosimo tiste, ki lahko kaj naredite, naredite to v prid vaše in naše prihodnosti. KARMEN STRNAD, 8. a razred os. š. Radeče KONJICE: PLASTIKA IN RAZSTAVA ZA PRAZNIK v poned'eljek popoldan so uradno odkrili sodob- no plastiko celjskega aka- demskega kiparja Vasili- ja Cetkovića prí'd osnov- no Solo Duííana Jereba v Slovenskih Konjicah. Ob 18. uri pa so odprli za- nimivo razstavo Zavoda za spomeniško varstvo iz Cielja. Razstava govori o devetletnem raziskoval- nem delu na konjiškem gradu, ob tej priložnosti so izdali tudi katalog, ki ga napis-al prof. dr. Ivan Stopar, opremila pa ga .Je arh. Alenka IVIolek- Na svečanosti .)e nari'zo- če р<)7Лгалт1 predsednik OI KS Slovenske Konjice Franc šelLh, o delih na gradu In o pomenu naj- denih predmetov ,je spre- govoril prof. dr. Ivan Sto- par. Ob 19. uri je bila v dvorani kulturnega do- ma v Slovenskih konji- cah gledališka predstava Cankairje\-ega »PohujSanja v dolini šentflorjanski« v izvedbi Slovenskega ljud- skega gledališča iz Celja. Tako so občani konjiške občine ob občinskem pra- zniku še enkrat počastili 100-letnicfl rojstva Ivana Cankarja. Jutri pai bodo v Zrečah pripravili zaključek let oš- n,je Forme vive. Akadem- ska kiparja Boštjan Pu- trih in Dušan Tršar sta postavila dve plastiki, izšel pa je tudi katalog del, ustvarjenih v letih 1973. 74 In 75. D.M. MOZIRJE KOLEKTIV SE NI STRINJAL Z LOKACIJO Ljudje že zdaj kritizirajo, zlasti tisti, ki prihajajo iz drugih krajev v Mozirje, da bi v lekarni kupili zdravila ali jih dobili na recept. Kri- tizirajo, ker so bili dolga le- ta navajeni, da so jo našli ob glavni cesti. Zdaj je skri- ta za novim poslopjem mo- zirske poslovne enote celjske podružnice Ljubljanske banke ter za stavbo, v kateri so tudi občinske družbenopoli- tične organizacije. Do nedavnega je bil na za- prtih vratih nekdanje lekar- ne napis, da se je preselila. Zdaj tega ni več. In tako je lekarna v resnici skrita. S " tem niso zadovoljni ljudje, prav tako pa ne kolektiv le- karne, ki se od vsega začet- ka ni strinjal s to lokacijo. Po besedah magistre Helene Gogale, so to lokacijo ko- lektivu vsilili, čeprav je ta majhen kolektiv lekarne od- štel za novo pridobitev, s ka- tero pa ni zadovoljen, 230 mi- lijonov starih dinarjev lasl^ nih sredstev. V lekarni me- nijo, da bi lahko našli za- nje primernejšo lokacijo, če drugo ne, vsaj poleg zdrav- stvene postiaje. Glede na funk- cijo, bi lekarna tjakaj tudi najbolj sodila. Pa se arhitek- ti in nekateri drugi ljudje v občini, ki so sodelovali pri določanju lokacije za lekar- no, s tem niso strinjali. Lekarna v Mozirju je skri- ta. To tudi zavoljo te^a, ker je okoli nje še vedno grad- bišče. Navzlic temu bi kaza- lo ob dostopu k njej posta- viti kakšno opozorilno tablo, smerokaz ali kaj podobnega. Potem bi ljudje lekarno laž- je našli. Tako pa je za mno- ge v resnici uganka, kje je. Nova lokaoija pa za lekar- no ni primerna tudi zaradi tega, ker do nje ni mo^oč do- voz in ker nima svojega par- kirnega prostora. Vse to mo- ti. Slabo je rešen tudi pro- stor za dežurnega delavca v lekarni, saj je arhitekt ta pro- stor postavil kar za stekle- no šipo in tako lahko ljudje od zunaj opazujejo, kaj po- čenja dežurni in podobno. Skratka, nezadovoljstvo na obeh straneh, pri ljudeh, ki iščejo lekarno ter pri delav- cih, ki so v njej zaposleni. Zdaj je seveda ta kritika zapoznela. Nenavadno je tu- di to, da je kolektiv lekar. ne odátel lepe denarje z,anov lokal, četudi se z njegovo lo- kacijo in drugo ureditvijo prostora ni strinjal. Ker je plačal, bi imel tudi pravico vplivati na končno rešitev! Morda se bo stanje v manj- ši meri uredilo, ko bo ure- jen celoten prostor, ko na tem predelu ne bodo več gra- dili in ko bo odstranjena tu- di začasna ograja gradbene- ga kolektiva. MB SREDNJEROČNI NAČRT V RAZPRAVI v mozlrskl občini je že stekla razprava o o.sntuku srednjeroč- nega načrta razvoja občine do 1980. leta. Prvo mnenje o tem pomembnem dokumentu so dali v ponedeljek dopoldne člani iz- vršnega sveta občinske skupščine in drugi, ki so se udeležili te seje. Tako dopolnjen načrt pride ob koncu meseca na sejo dele- gatov vseh treh zborov občinske skupščine. Takoj zatem pa bo stekla javna razprava, ki bo tra- jala vse do 20. novembra. Poleg delovnih organizacij in krajevnih skupnosti bodo v tem delu sode- lovale tudi vse občinske družbeno- politične organizacije. Po tem programu naj bi ob- činska skupščina pred koncem novembra na skupnem zasedanju vseh zborov tudi sprejela sred- njeročni načrt razvoja občine т petletnem obdob.fu. M. B. UNIOR - kovaška industrija ZREČE Kolektiv Kovaške industrije Zreče šteje danes 1100 delavcev, ki delajo v treh temeljnih organizacijah združenega dela in skupnosti skupnih služb. Prizadeven in v pravilnost svojih razvojnih usmeritev prepričan kolektiv ni klonil niti v naj- težjih dneh. Takrat so se otepali z izgubami, doživljali krize, a kljub temu niti za trenutek niso klonili. Danes s ponosom kažejo svoje nove obrate, razkazujejo boljše delovne pogoje in s ponosom povedo, da je ime UNIOR poneslo s seboj v svet tudi dobro ime zreških kovačev, ki jih danes poznajo na vseh kontinentih. In ko slučajni obiskova- lec začudeno opazuje nov kovaški obrat, mu z upra- vičenim ponosom povedo, da v njem kujejo boljše in kakovostnejše dele pri- ljubljenih renaultovih avto- mobilov kot v Franciji sa- mi. To priznanje si niso izmislili, dali so jim ga kupci, ki so najostrejši in tudi najobjektivnejši sod- niki kakovosti kupljenega blaga. Rezultati stisnjenih pa- sov v preteklosti in trdne vere delavcev v lepši ju- trišnji dan 88 ponujajo radovednemu očesu pov- sod v Uniorju — kovaški industriji. Novi obrati in komaijda začeta dela pa pričajo, da zreški kovači ne žanjejo lovorik s pre- križanimi rokami. Še na- prej je pogled jasno us- merjen v jutrišnji dan- Za- to tudi vsakokratne nove naložbe, s katerimi bodo v srednjeročnem obdobju še izboljšali kakovost svo- jega dela in pogoje dela v proizvodnji orodja in ko- vanih izdelkov. Dobrih de- vet milijard starih dinar- jev namenjajo zreški ko- vači zdravemu razvoju svoje delovne organizaci- je. Novo ročno orodje pa bo že v kratkem času vnovič poneslo ime Uni- orja — kovaške industrije po celem svetu, po vseh celinah. V IZVOZU PREDNJAČIJO Nekajkrat smo že ome- nili, da poznajo izdelke UNIOR — kovaške indu- strije po vsem svetu. To nikakor ni nenavadno. V Zrečah so namreč spo- znali, da je domači trg mnogo premajhen za nji- hove ambicije. In ker pri svoji proizvodnji poleg raznovrstnostni na prvo mesto postavljajo kako- vost, se jim s pametno izvozno politiko ni bilo preveč težko uveljaviti na tujih tržiščih. Stalne iz- boljšave jim odpirajo ve- dno nova tržišča, s kako- vostjo izdelkov pa so na tujem mnogokrat dosegli celo boljše ocene, kot jih dosegajo na domačem tr- gu. Tako danes Unior — kovaška industrija izvozi že več kot tretjino svoje celotne proizvodnje. TUDI TURIZEM V Uniorju — kovaški industriji nosi ena od te- meljnih organizacij ime Gostinstvo in turizem. To je edinstven primer, da industrijska tovarna razvi- ja tudi turistično dejav- nost. Tudi tu so nadvse uspešni. V nekaj letih svo- je tovrstne dejavnosti je na Rog M zrasel turistično- rekreacijski center, ki sla- vi že daleč izven občin- skih in območnih meja. Seveda pa je to šele za- četek. Turistični center na Rogli se bo še razvijal in to v dveh smereh. Prven- stveno bo namenjen od- dihu in rekreaciji delav- cev, vrh tega pa bo pri- ljubljena izletniška točka postala tudi eden moč- nejših turističnih centrov na Pohorju in tudi v Slo- veniji. Čakajo jih seveda še visoke naložbe s skup- nim vlaganjem z drugimi interesenti v to dejav- nost. V prvi vrsti gre za popravilo in posodobitev ceste, v načrtu pa je še žičnica in še kaj- NELOČLJIVO POVEZANI S KRAJEM UNIOR — kovaška in- dustrija je neločljivo po- vezana z Zrečami. Prak- tično je v kraju ni prido- bitve, ki ne bi bila sed skupnih prizadevanj kra- janov, krajevne skupnosti, Uniorja in drugih kolek- tivov v kraiju. To razume- vanje zreških kovačev za kraj v katerem delajo in živijo, se slika na vsakem koraku. Forma viva, bo- doči hotel, plavalni bazen, otroški vrtec, regulirana Dravinja, osvetljene Zre- če — vse to in še več Je plod razumevanja kolek- tiva, ki je v celoti dojel svojo ustavno dolžnost pri pomoči razvoju svoje- ga kraja. In če UNIOR le ne bi imel toliko razume- vanja za kraj, potem Zre- če ne bi bile komunalno in urbanistično med naj- razvitejšimi kraji v občini in izven nje. Ob lastnem razvoju torej tovarna po- sveča tudi vso skrb rasti družbenega standarda de- lavcev in s tem kraja, kjer ima svoje obrate. Tudi zato Je zreški UNI- OR — kovaška industrija ena najbolj trdnih in naj- perspektivnejših organi- zacij združenega dela v občin,!. ep TAKŠNEGA SREČANJA SI NE ŽELIMO VEČ Prvega oktobra smo pio- nirke osnovne šole Bistri- ca ob Sotli igrale tekmo v košarki z ekipo Steklar- ja. 2e pred tekmo so nam igralke iz Rogaške Slatine govorile, da bomo pora- žene. Res, s to ekipo še nismo nikoli zmagale. Za- to tudi tokrat nismo ra- čunale na zmago. Toda, v športu se lahko vse pripeti. V prvem polčasu so vo- dile domačinke 9:2. Kma- lu smo rezultat izenačile. Potem smo se v vodstvu stalno menjavale, nazadnje pa smo zma.gale z dvema točkama razlike. Igralke Steklarja so se zaradi poraza obnašale zelo nešportno. Po kon- čani tekmi se niso hotele niti pozdraviti. Vodja eki- pe pa je namesto podpisa naredil križ. Takšnega srečanja si resnično ne želimo več! ŠTEFKA OSOJNIK 7. razred os. šole Bistrica ob Sotli ČESTITAM, MLADI SPREVODNIK Bil je četrti dan šolske- ga leta letos. Peljala sem se iz Celja v Maribor z Izletnikovim avtobusom, z odhodom iz Celja ob 5.20. V oči mi je padel mlad, nasmejan sprevodnik, ki se je umo sukal po avto- busu. Vljudno je odgovar- jal na vprašanja potnikov ter dajal pojasnila. V Voj- niku se je pričela gneča pa je še nekako šlo. Od Slovenskih Konjic dalje je avtobus odpeljal nabito poln. Na Vrholah je vsto- pila ženska srednjih let. Naenkrat sem zaslišala sprevodnika, ki je dejal: »Izvolite se vsesti, kajti tale mlada dama vam bo dala prostor!« Pogledala sem in videla, kako dve petnajstletnici zleknjeni na sedežih nejevoljno ob- račata oči. »No, damici, nihče vas ne bo kregal, če vstaneta. Upam, da sta se naspali,« je nadaljeval mladi sprevodnik. Pogledala sem žensko, ki je malo prej vstopila in opazila, da je v visoki nosečnosti. Nisem se mo- gla vzdržati. Rekla sem: »čestitam sprevodnik!« Medtem je imel spre- vodnik »uro predavanja« o lepem vedenju. Starejši so vsi sedeli, mnogi mla- di pa stali. Tedaj sem si tudi želela, da bi bil v avtobusu kakšen profesor in da bi videl, kako je vzgojena ta mladina. Mladi sprevodnik, ki je bržčas končal precej trdo šolo življenja (na desni roki sta mu manjkala dva prsta, na zapestju pa je imed tetovirano »srečno«. je na izredno lep način pokazal mladim, da nI vse, če nosijo dijaško knjižico. Pokazal jim je dosti več. Upam, da so ga razumeli in dobiU primer- no šolsko uro lepega ve- denja. REFERENTKA IZ CELJA OPOMBA UREDNIŠTVA: Dopis je anonimen, ker podpis referentka prav nič ne pove. Navzlic temu smo se odločili za njego- vo objavo. Z objavo tega prispevka smo tudi sami hoteli dati svoj delež k lepi šoli vzgoje. Sicer pa, draga referentka, zakaj ste ostali za kulisami? Ne moremo razumeti vašega koraka. Prav zares ne! Za tak primer kot ste ga opi- sali, bi se že splačalo podpisati s polnim naslo- vom in debelimi črkami, škoda, da ste pozabili na to. Zato naj bo to naše opozorilo tudi vam v po- duk, da z anonimnostjo ne boste prišli daleč. Tudi o tem govori šola lepega vedenja, življenje prav ta- ko. Še bolj. Pa brez za- mere. Sicer pa hvala za lep prispevek, ki smo ga malce skrajšali, saj smo tudi tako povedali tisto, kar je najvažnejše! SKUŠAJMO REŠITI NAJBOLJ RAZUMNO v 39. številki vašega li- sta ste na 12. strani ob- javili članek, ki zadeva reševanje prometne pro- blematike v žalski občini, zlasti v naseljih Žalec, Go- tovlje in Šempeter. Mo- ram reči, da me je članek pritegnil. Pri tem se mi zidi, da bi morali problem reševati dosti širše. Predvsem menim, da graditev obvoznic ni le lokalni žalski problem, marveč zadeva tudi vse tiste, ki bodo vozili po njej. Ker pa gre za ma- gistralno cesto, je to tudi problem republiškega zna- čaja. Pridružujem se nmenju vseh prizadetih, da je pra- va rešitev i2^radnja Slo- venike vsaj do Šentruper- ta. Sicer pa je znana ugo- tovitev, da ta rešitev ni izvedljiva zaradi financi- ranja. Zato tudi obvoaaii- ca, ki je v skladu z urba- nistično ureditvijo mesta Žalec, če je rešitev pro- blema znana in če so ovi- re na tej ix>ti prevelika finančna zahteva — grad- nja naj bi stala okoH 400 milijonov dinarjev — bi se po mojem mnenju ne smeli umakniti od tega problema, marveč bi ga morali skušati premostiti, če ne takoj pa vsaj v krajšem času, dotlej pa bi tudi že potrpeli z obsto- ječim stanjem. Eden od virov sredstev bi prav gotovo bil prihra- nek od gradnje obvoznic. Določen prihranek je tu- di v očuvanju kmetijskih površin. Ogromna sred- stva bi prihranili, če bi trans jugoslovansko cesto, ki ima pri financiranju iz republiških virov pred- nost, gradili po severni strani, nekako severno od Ljubljane do Dramelj in nato proti Zagrebu po trasi Slovenike, kar pa bi morali še proučiti. In še to: če iz republi- ških virov ne bi mogli za- gotoviti sredstev, bi mor- da ta denar zbrali v pri- zadetih občinih in regijah, čakanje 15 let je dolgo obdobje. dipl. inž. ANTON ROJEČ Celje OBl^EKA VLOGA SEKCIJE OBLAČILNE STROKE Ob zaključku letošnjega, devetega sejma obrti, sta po- slovno združenje Formater in sekcija oblačilne stroke pri strokovnem odboru za obrt republiške gospodarske zbor- nice priredila v razstavni ha- li pod Golovcem še dve zani- mivi modni reviji oblačil, iz- delanih po meri. Modne re- vije v času obrtnega sejma so osrednja prireditev članov te sekcije, ki združuje večji del delavcev oblačilne stroke — zasebnih obrtnikov in druž- benih organizacij — celjskega območja. To je priložnost, ko celjski krojači in šivilje pri- kažejo, kako so stopili v ko- rak z napovedujočo modo in kolikšni so njihovi uspehi v prilagojevanju novejših mod- nih tendenc z uporabnostjo pri nas in našimi domačimi razmerami. Na letošnji mod- ni reviji, ki jo je popestrila še celjska Zlatarna s pred- stavitvijo dragocenega nakita svojih rednih kolekcij, so se še posebej odlikovali nekate ri že znani ustvarjalci celj- skih revij — mojster Meško iz Celja, mlada šivilja Minka Zatler iz Ponikve, obrat Ve- zenine celjskega Kreator j a in drugi. JAVNA RADIJSKA ODDAJA V ŠENTJURJU 24. OKTOBRA BRASLOVČE SKAKALI ßODO PRAVOČASNO PRIPRAVILI TEREN Smučarski šport ima v Braslovčah dolgo tradicijo, saj so bila tu že pred vojno in tudi po njej številna smu- čarska tekmovanja tekačev, alpincev in skakalcev. ?o vojni so bili vsi vključeni v društvo TVD Partizan, pred leti pa so ustanovili samo- stojno smučarsko društvo. Zgradili so 20-metrsko ska- kalnico in organizirali vsako leto po dve ali tri skakalne prireditve. Nato so pričeli razmišljati o gradnji nove skakalnice. Leta 1972 je bilo več predlogov za gradnjo. Najprej so hoteli zgraditi 50- metrsko skakalnico, vendar niso našli primernega tere- na. Končno pa so se letos odločiU in pričeli graditi 60- metrsko skakalnico. Istočasno z gradnjo te ska- kalnice potekajo dela pri dveh manjših, in to 25- in 40- metrski na Dob rovi j ah. Ti sta društvu nujno potrebni, saj imajo sedaj že okoli 40 mladih skakalcev, starih manj kot 14 let. Vse tri objekte sta si pred dnevi ogledala tudi Oto Gia- comelli, član komisije za skoke pri smučarski zvezi Slovenije in inž. Vlado Gori- šek. Na sliki: pri delih na 60-metrski skakalnici so mo- rali opravljati tudi takšna de- la kot jih vidimo na posnet- ku. TONE TAVČAR ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI: MLADI SO DELAVNI člani osnovne mladinske organiza- cije v Smartnem v Rožni dolini so le- pe jesenske dni izkoristili za šport in rekreacijo. Tako so med drugim orga. nizirali pokalni turnir v malem nogo- metu, kaerega se Je udeležilo devet ekip osnovnih mladinskih organiza.cij iz Frankolovega, Strmca, Dobrne in Savinje ter vrste iz Hrenove, Brezove, Zavrha, Socke in domačini. Pokal je na veliko veselje osvojila domača ekipa, ki pa ga je poklonila požrtvovalni drugouvrščeni ekipi iz Frankolovega. Na tretje mesto so se uveljavili mladi iz Strmca. Pokal za najboljšega strelca je osvojil Bojan Ulaga, odlična pa sta bila še šnabl in Verdel. SONJA VERDE V VITANJE: RAZSTAVA SLIK v avli osnovne šole Vitanje razstav- ljajo svoja dela člani likovne sekcije ŽDP »France Prešern« iz Celja. Razsta- va bo odprta še do sobote, 16. t. m. vsak dan med sedmo in sedemnajsto uro. Dela v olju, kredi in pastelu razstavljajo: Vera Pristovšek-Fišer, Šte- fanija Papič, Alojzija Golež, Vika Se- kulič. Angela špiljak. Anta Trobej in drugi. Deset članov sekcije razstavlja skupno trideset svojih del. Prostore za razstavo je dala na voljo domača osnovna šola, za propa- gando razstave so poskrbeli pionirji odreda XIV. divizije v Vitanju, sicer pa so pionirji tudi tisti, ki dežurajo na razstavi in varujejo slike sprejemamo- Jo obiskovalce. Za to delo Jim je likov- na sekcija »France Prešeren« obljubila tudi posebno denarno nagrado. FRANJO MAROŠEK PLANINA: NIČ STRAHU PRED ZIMO 32 delavk, ki so zaposlene v Tolo- vem dislociranem obratu na Planini, letos ne bo zeblo. V obrat so namreč pred dnevi napeljali centralno kurjavo. Nasploh se pogoji dela delavkam, ki v tem obratu izdelujejo telovadne copa, te, v marsičem izboljšujejo. Tudi Pro- stor za družbeno prehrano jim bodo v kratkem uredili v obratu samem, ker je za sedaj namreč izven njega. Brez dvoma so te delavke najbolj ve- sele centralne kurjave, kajti prej so bile po prostorih peči na trdo kurivo, ki so se večkrat ohladila M. P. ŠMARTNO OB PAKI: NADALJUJEJO Z GRADNJO Pred približno štirinajstimi dnevi je KOC Velenje zaustavil delo na grad- bišču v šmartnem ob Paki, kjer gradi- jo nov zdravstveni dom in to z izgovo- rom, da ne da soglasja zavoljo tega, ker ljudem že zdaj primanjkuje pitne vode. Zadevo so potem omiUli in z deli spet nadaljujejo. Res bi bilo sra- motno, če zdravstvenega doma, ki je za kraj tako potreben, ne bi zgradili. To bi bila prava polomija! Mislimo, da imajo odgovorni dovolj časa, da zagotovijo potreben denar za dodatni vodovod, kajti dom bodo gra- dili prav gotovo celo leto ali še dlje. če pa ga bodo gradili tako kot most čez Pako, bo trajalo neprimerno več časa . .. ZORKO KOTNIK LAŠKO: OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU Zveza telesnokultumih društev obči. ne Laško organizira v soboto, 16. ok- tobra, občinsko prvenstvo v krosu. Tekmovanja bodo potekala v Jagočah pri Laškem. K sodelovanju so vablje- ne ekipe KS, društev Partizan, ŠŠD, OO ZSMS, ekipe OOS in ostala dru- štva. Vsaka ekipa lahko prijavi neo- mejeno število tekmovalcev. Tekmovanja bodo potekala v devetih kategorijah, primerno starosti in spo- lu prijavljenih tekmovalcev. Upošteva- ni so vsi, od pionirk, ki bodo tekle 1000 metrov, članov, katerih proga bo dolga 5000 metrov, do veteranov, ki se bodo pomerili na progi dolgi 4000 me- trov. Za ekipno tekmovanje se štejejo uvr- stitve P0( I razen v : Prvih ] goriji pp priznanj« di, tečen ci bodo ] Pi-vi ti goriji bo zentanco, senskem dne 24. C BIST I VEČ Ob pionirjev, konferKic pred šolo Na pi03 opravljen novo obdi Zatem nirske h nice. Tor ference : da hranil liko drui Po koi pripravili odšli v ? let v nari RAD Kot VSi di letos Radeč nc pokal Ma Nastopi iz Rimski Sevnice ii bila za p: za mladii člane 2.00 V posa pionirke: Radeče); Radeče); 1 (Kora, Ra| den (ROD veš (Rade SOLli Nekatei jurski obi spodarstvo, ska pestai čine, so pi delovno ai tale delovi jo solidali tobra. ce, Rdeči ! gre za zb Papir. Ob< v Celju je organizaciji red zbirai sameznih i Danes, v vrsti kraje lule in del t. m. pa TI Zatem bo 18. oktobr Centru in : 19. oktobri gem polju, sredo, 20. jevnih skii Organih pir poveže do desete jih, kjer 1 pustite pri Sodelujf je odvisen prej hvala. ČISTI Planin si soboto pri teri so pl skrb za či cije »očis odejo« se planincev, in nesnago" šica — Р1Ч tovrstno d« preboldski I MALA ANKETA KRI ZA ČLOVEKA Koliko ziiaiiui m neznanili jmiaKov p-)/,iia pa-ofitx>voilj- na krvodajalska akcija. V vsakem kraju. V sleherni de- lovni sredini. Mnogi med njimi se odzovejo ne samo rednim povabilom, marveč tudi klicu na pomoč. V več kot nujnih primerih. Kri v pravem pomenu besede re- šuje življenje. Tudi Prebold s svojimi občani in zlasti še člani tek- stilne tovarne se je že ničkolikokrat uveljavil v tej akciji. Potrdil je veliko humanost. In vendar je tudi tu organizacija, ki skrbi za uspešnost akcije. Tudi v Pre- boldu je to krajevna organizacija Rdečega križa, ki jo že nekaj let uspešno vodi Pepea škorjanc. Zadnje krvodajalske akcije v Preboldu se je udele- žilo 212 domačinov. Bilo je veliko dela. Brez predaha. In prav zato tudi veliko zadovoljstvo. V Preboldu je vse več prostovoljnih ki-vodajalcev med občani in člani kolektiva tekstilne tovarne. Huma- nost pa se uveljavlja tudi na drugih področjih. RUDI NATEK je dela- vec v tekstilni tovarni Prebold: Krvodajalec sem postal zaradi tega, ker vem, kako je kri potreb- na za uspešne posege, za reševanje bolnega ali po škodovanega človeka, že devetkrat sem se vpisal med krvodajalce. Menim, da je dajanje krvi potreb- no tudi zaradi kontrole lastnega zdravja. Pred- vsem pa zaradi humanos- ti, zaradi ljubezni do so- človeka. PEPCA SKORJANC, predsednica krajevne or- ganizacije Rdečega križa v Preboldu: Prostovoljno krvodajalstvo je izkaznica zavesti ljudi. Sicer pa je to tudi tista oblika huma- nosti, ki človeka najbolj plemeniti. Za naše območ- je je razveseljivo tudi to dejstvo, da je med krvo- dajalci vse več mladih ljudi. To pa je najboljši porok, da se bo ta obli- ka človekoljubnosti širi- la nap re i. MAKS DRČA je strojni ključavničar v tekstilni tovarni Prebold: Kri da- jem zaradi humanosti. Saj ni lepšega kot spo- 2!папје, da si morda s svojo krvjo nekomu re- šil življenje, četudi si v tej akciji anonimen, se vendarle zgodi, da se ti nekdo zahvali, ker je sprejel tvojo kri. Med kr- vodajalce sem stopil že v vojski. Do danes pa sem kri dal že 23-krat. MARIJA RUKAV, de- lavka v tekstilni tovarni Prebold: Moj mož je bil pred leti operiran na glavi. Potreboval je kri. In tedaj sem videla, kako jo je neznani darovalec nesebično daroval. To me Je spodbudilo, da sem tudi sama postala krvo- dajalka. Doslej sem kri darovala že petnajstkrat. Prav gotovo bi jo še več- krat, če bi mi to dovol- jevalo to zdravje. Tako krvodajalci. Omenili pa smo še, da se huma- nost uveljavlja tudi na drugih področjih. Pomoč priza- detim po potresu v Posočju je našla svoj odmev tudi na tem predelu. In potem zbiranje papirja, kjer se zla- sti uveljavljajo mladi iz osnovne šole »Slavko šlander« in drugo. DARKO NARAGLAV 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 41 — 14. oktober 1976 SLIVNICA PRI îjENTJURJU ^^ ^^ ^iji ^^ J IE ^^ ZA BOLJŠI UCNI USPEH IN POVEZAVO OBCìN Učence petega in šestega razreda, ki so novo šolsko leto sicer začeli na osnovni šoli v Vinskem vrhu, so si. oktobrom prešolali na osnov- no šolo v Slivnico. Ta ukrep je zelo pomemben, čeprav je povzročil na osnovni šoli v Slivnici še večjo prostorsko stisko, predvsem iz pedago- ških vidikov. Dvanajst učen- cev petega in 10 učencev še- stega razreda je na osnov- ni šoli v Vinskem vrhu se- delo v eni učilnici, kar po- meni, da so imeli na tej stopnji še vedno kombiniran pouk. Na osnovni šoM v Slivnici imajo zdaj skupaj preko 500 otrok, toda kljub temu me- nijo, da bodo učenci iz so- sednje občine, se pravi iz Vin- skega vrha, na tej šoli pri- dobili več znanja, oziroma kvalitetnejšo izobrazbo, ki je v kombiniranem oddelku ne bi mogli pridobiti. S temi učenci je prišla na slivniško šolo poučevat tudi ena uči- teljica, tako, da kadrovskih težav zaradi prešo lan j a otrok ni. Učenci iz Vinskega vrha se pripeljejo v šolo z rednim avtobusom, popoldne pa pri- pelje poseben avtobus, s ka- terim se v šolo pripeljejo učenci petega razreda, domov pa odpelje učence šestega razreda. Izreden posluli za to je imela temeljna izobra- ževalna skupnost iz Šmarja. Nove sošolce so slivniški učenci lepo Siprejeli medse, tako, da se le-ti na novi šo- li dobro počutijo. Tudi ves pedagoški kader na šoli se trudi, da učenci ne bi pre- več občutili novega okolja, oziroma, da zaradi njega ne bi imeli težav pri učenju in zbliževanju z novimi sošol- ci in učitelji. Najtežji problem, s kate- rim se je srečala šola je pred- vsem prenatrpanost šole, saj so po novem nastali trije pe- ti razredi, pa tudi prej so bi- le že vse učilnice polne v obeh izmenah. Seveda je ob takih pogojih treba nujno razmišljati o dozidavi šole. Pr^v v ta namen je bila ime- novana komisija iz obeh ob- čin, ki jo sestavljajo pred- stavniki obeh skupščin ob- čin, predstavniki obeh TIS in slivniške osnovne šole. Ta komisija bo zbrala vse po- trebne podatke, predloge in načrte, da bi čimprej doseg- li potrebna kreditna sredst- va pri Republiški izobraževal- ni skupnosti in solidarnost- na sredstva. Prepričani so, da Jim bo kot dvema neraz- vitima občinama s skupnimi močmi to tudi uspelo in da bodo naleteli na razumevanje širše javnosti, saj gre za po- trebe obeh občin. Ob osnovni šoli v Slivnici gradijo novo telovadnico, ki je domala že nared, saj bi jo morali predati svojemu namenu za 29. november. Na šoli še vedno vroče upajo, da jim bo to tudi uspelo, kajti dela lepo napredujejo. Zatak- nilo pa se je pri napeljavi centralne kurjave, kajti šol- ski kotel za ogrevanje ne bo zmogel greti še nove telovad- nice in bo za to seveda tre- ba montirati novo peč v te- lovadnici, ali zamenjati za večjo tisto, ki je zdaj v šo- li. To pa je seveda spet ve- zano z novimi stroški. MATEJA PODJED ŠENTJUR: BRIGADIRSKI HURA v preteklem obdobju je mladina šentjurske občine na področju delovnih akcij dosegla lepe rezultate. Pri lem je treba izpostaviti, da so mladi opravili 17.000 delovnih ur na različnih gradbiščih. V to delo je všteto vključevanje mla- dih v akcije občin.skega, regijskega, republiškega in z\'ezne- ga značaja. Sem gre šteti še akcije, ki so jih organizirale osnovne organizacije zveze socialistične mladine po svojih krajevnih skupnostih. Medtem, ko mladi podajajo oceno svojemu delu in načrtujejo nove delovne akcije za prihod- nje leto, nekateri mladinci opravljajo zaključna dela na vodovodu v Prevorju in Dramljah. Ne smemo pozabiti, da je delo mladih brigadirjev med občani postalo vse bolj cenjeno in ne nazadnje, da se v občini kažejo tudi velike potrebe po obnovit\i in moderni- zaciji številnih krajev, vasi, zaselkov. Zato je odločitev mladih, da bodo s takim delom nadaljevali, vredna pohvale. M. P. SREČANJE PLANINCEV PODELILI ZNAČKE ZA TRANSVERZALO Pred dnevi je bilo pri pla- ninskem domu na šmohorju izredno zanimivo planinsko srečanje, ki so ga posvetili razčlembi nalog planincev za čistejše človeško okolje in po- delitvi spominskih značk za prehojene slovenske planin- ske poti. Srečanja se je ude- ležilo mnogo planincev, ki so prišli iz Savinjske doline, re- virjev, Šentjurja, Rogatca, štor in od drugod. V sredi- šču pozornosti pa je bil Mi- hael Miklavc, ki je sam pre- hodil že 13 celotnih planin- skih poti. Posebno pozornost na .sre- čanju je vzbudila udeležba pionirjev s šole Primoža Tru- barja v Laškem. S kratkim kulturnim programom so učenci te šole izpričali svojo ljubezen do gora in do lepot narave, še posebej pa so opo- zorili na uresničevanje gesla letošnjih pionirskih iger »Do- movina se brani z lepoto«. V osrednjem govoru je Bo- žo Jordan vnovič opozoril na naloge planincev pri varstvu narave in med drugim dejal, da lepot narave ne smemo neusmiljeno uničevati, ne smemo uničevati vsega, kar Je še ohranjeno v svoji prvo- bitnosti. Sledila je podelitev značk za opravljene planinske poti, ki jih je v zadnjem času na Slovenskem vse več, spelja- ne pa so tako, da poleg le- pot planin pokažejo tudi pom- nike revolucije. Na šmohor- ju so tako podelili 11 značk za opravljeno savinjsko pla- ninsko pot. Doslej so pode- lili skupno 296 teh zaiačk, od tega samo letos 79. Podelili so tudi 4 značke za oprav- ljeno slovensko planinsko transverzalo, 5 шаск za op- ravljeno Koroško planinsko pot, 6 za Zasavsko transver- zalo in več značk za preho- jeno Trimčkovo planinsko pot. Planinsko srečanje na šmo- horju je lepo uspelo, v ne- vezanem razgovoru, ki je .sle- dil, pa so planinci govorili še o svojih nalogah v pri- pravah na splošni ljudski od- por in o različnih oblikah svojega dela. FRANC JEŽOVNIK ŠMOHOR JESENSKO GNOJENJE Na kmetiji je že tako: čim je eno delo opravljeno, je na vrsti že drugo in takšen način določa kmetu življenje, njegov vsak- dan. Za nami je trgatev, pred nami pa spet kopica jesenskih opravil, od katerih je gotovo najvažnejše jesensko gnojenje, saj bo prav od njega odvisno, koliko bo pripravljena zemlja drugo leto dati, če ne bo vmes kakšne ujme. Na to pa je treba seveda vedno računati. Začnimo torej s tistim starim pregovorom, da krava pri gobcu molze. S hitrimi koraki se približuje čas je- senskega gnojenja vinogradov in sadov- njakov. Razen nekaj vozov hlevskega gno- ja, ki ga bo skoraj gotovo marsikdo med vami zvozil v vinograd ali sadovnjak pa bo svojo besedo dobilo tudi umetno gno- jilo. To gnojenje boste opravili z gnojili, ki vsebujejo več fosforja in kalija kot du- šika. Gnojili boste torej z tako imenova- nim NPK kompleksnimi gnojili, in sicer z NPK 7:14:21, NK 8:16:22 in NZK 11:11:16. Ni vseeno, kako gnojite z umetnimi gnojili. V sadovnjakih, in sicer mladih do rodnosti gnojite od 300—500 kg/ha z NPK 8:16:22 ali pa z NPK 7:14:21. Za sa- dovnjake v rodnosti priporočamo dva na- čina gnojenja: osnovno gnojenje od 700 —900 kg/ha z NPK 8:16:22 ali NPK 7:14:21 in osnovno gnojenje od 600—800 kg/ha z NPK 11:11:16. V vinogradih gnojite z 700—1000 kg/ha z NPK 7:14:21 ali NPK 8:16:22. Kot zagotavljajo proizvajalci umetnih gnojil, letos menda ne bo težav s preskrbo. Glede na to, da je bilo še nedolgo tega s tem precej težav, upamo, dr. jim lahko verjamemo, TRAKTORSKO TEKMOVANJE v Novi Topoli v Bosni je bilo pred kratkim osmo zvezno tekmovanje trakto- ristov in povsem razumljivo je, da so se fa udeležili tudi naši, slovenslri traktoristi. Kako tudi ne, saj smo Slovenci že od nekdaj poljedelsko naravnani pa tudi mo- dernizacija v kmetijstvu nam ni neznan pojem. Na tekmovanju v Novi Topoli je so- delovalo kar 62 traktoristov in traktoristk, in sicer so tekmovali v dveh skupinah — v kategoriji težkih in lahkih traktorjev. Večino prvih mest so pobrali slovenski traktoristi, vključeni v različne kmetijske organizacije. Odveč bi bilo naštevanje po- sameznih uvrstitev, radi pa bi povedali, da se je tekmovanja udeležil tudi Marjan Ribič iz Žalca, ki je med mladinci dosegel odlično drugo mesto. Marjan Ribič je tek- moval v ekipi, ki Je odnesla prvo mesto. Poleg njega so jo sestavljali še Koloman Kuzma in Stanko Kramberger. Mladi Zal- čan je prijetno presenečenje za kmetijce. P¥E IZ птшжћш Hmezadova TOZD v Ilirski Bistrici je pred nedavnim praznovala 80-letnico svoje mlekarne, ki je v marsičem podobna na- šim domačim mlekarnam, zlasti celjski. Med drugim jubilantka embalira tudi jo- gurt, ki nosi celjske oznake, prodajajo pa ga vse do otokov in kvarnerskega zaliva. Ob tej priliki je bila v Ilirski Bistrici tudi živinorejska in kmetijska razstava, na Hmezadu pa so nam povedali, da je bila v prazničnih dneh Ilirska Bistrica vsa v znamenju jubileja. Razumljivo je, da so se praznovanja udeležili tudi predstavniki Hmezada. XXX TOZD Kooperacija Hmezad pravkar ureja v Šempetru prodajalno s kmetijsko preskrbo. Dosedanja prodajalna je bila v neprimernih prostorih, bila pa je že veliko premajhna in ni mogla nuditi vsega, kar današnji kmetovalec potrebuje, V novi prodajalni, ki bo odprta čez г,гкај tednov, bodo kmetje lahko kupovali tudi s posojilom, ki jim ga bo nudil Hmezad. Lokal bo prav gotovo precejšnja pridobitev ne le za Hmezad pač pa še bolj za kmete, ki bodo imeli večjo izbiro. inst ZAVAROVALNICA ,,SAVA" podružnica CELJE ZAVAROVANJE ŽIVINE in upravljanje po zavarovancih Pomembnost zavarovanja živine je vedno večja, čeprav jo štejemo še za sorazmerno mlado panogo zavarovanja. Pravi razmah je doživela po drugi svetovni vojni oziroma leta 1952, ko se je vključil riziko zdravljenja in je to zavarovanje prevzela zavarovalnica. Živinoreja je žal v naših krajih še vedno več ali manj na meji rentabilnosti, pač zato, ker je v končni fazi mesna proizvodnja občutljiv beljakovinski prehram- beni artikel. Vzporedno 2 usmerjanjem kmetij na intenzivno živinorejo in s tem kvalitet- nejših živali, katerim nenehno raste vrednost, kar daje posameznikom kakor skupnemu gospodarstvu večje perspektive v živinoreji. Zato so živinorejci iskali in se še zanimajo za vse možnosti, da zavarujejo svojo živino na eni strani, po drugi strani pa so zopet težnje za čim cenejše in čimbolj široko jamstvo. Zavarovalnica je imela in ima posluh do tovrstnega zavarovanja. Organizirani so bili sestanki z živinorejci-zavarovanci po vaseh in formirani najprej na manjših področjih, v zadnjem času pa na področjih občin zavarovalne skupnosti živinorejcev za skupinska zavarovanja živali. Na čelu te zavarovalne skupnosti je bil izvoljen odbor, ki skrbi za pravilen pcitek zavarovanj in izplačanih odškodnin. Ta odbor ima tudi svoj pravilnik, na podlagi katerega pravilno tolmačijo zavarovancem zavarovalne pogoje na svojem področju. Vsako zavarovalno leto so odboru predloženi na vpogled tehnični rezultati vplačanih premij in izplačanih odškodnin. Nadalje sta ob tej priliki praviloma prisotna predstavnika veterinarske in področne kmetijske pospeševalne službe. Tako je medsebojno sodelovanje in upravljanje zavarovanja bolj izpopolnjeno. S tem načinom upravljanja je zavarovancu-živinorejcu dana možnost, da s svo- jimi predlogi pripomore k izboljšanju zavarovanja živine. Na tej podlagi upravljanja se zavarovanje živine nenehno širi, saj so doseženi tudi lepi uspehi. Na območju naše POSLOVNE ENOTE CELJE, ki zajema področje osmih občin (Celje, Žalec, Mozirje, Velenje, Laško, Šentjur, Šmarje, Slovenske Konjice) je v skupnem zavarovano preko 30.000 glav goveje živine, 7000 prašičev in okrog 1000 konjev. Zavarovalnica sì prizadeva postopek zavarovanja izboljšati in poenostaviti tako, da bo zavarovanec-živinorejec pod čimbolj ugodnimi pogoji zavaroval svojo živino. $t. 41 — 14. oktober 1976 NOVr TEDNIK — stran 11 >ET PROGRAMOV ZA 1977 LETO - OBČANI OBČINE LAŠKO! Ta številka Novega tednika, ki vsebuje predloge programov samoupravnih interesnih skupnosti, bo v laški občini, če upoštevamo še naročnike in redno prodajo, razdeljena med 7000 občanov. Poleg naroč- nikov bodo časnik dobili vsi zaposleni, razdeljen pa bo tudi po krajevnih skupnostih IZREŽITE IN PRIHRANITE UST ČASNIKA Z OME- NJENIMI PREDLOGI PROGRAMOV, DA JIH BOSTE LAHKO UPORABILI TUDI ŠE KDAJ DRUGIČ. Pred dnevi so bile v občini Laško zaključne seje skupščin samouprav- nih interesnih skupnosti, na katerih so izvoljeni delegati združenega dela in krajevnih skupnosti obravnavali in dopolnili predloge programov za le- to 1977, ki so jih v s'ode- lovanju s strokovno služ- bo pripravili izvršilni od- bori. Predlogi programov sa- moupravnih interesnih skupnosti torej niso iz- delek v kabinetu, v pi- sarni. Nastali so na os- novi izkušenj v minulem letu; potreb, ki so jih po- sredovali iz delovnih sku- pnosti, krajevnih skup- nosti, društev in organi- zacij. Potreb v občini je og- romno. V programe niso zajete vse potrebe, le tis- te, ki so Se izkristalizira- le po nekajkratni selekci- ji na najnujnejše. Videli boste, da v neka- terih programih bolj, v drugih manj podrobno navajamo naloge. To je seveda odvisno od narave in obsega dejavnosti, oziroma problematike. Lahko je bilo zapisati, da so zaščite potrebni ti in ti kulturni spomeniki, pač po pomembnosti in stonpnji ogroženosti; tež- ko pa je reči, ta in ta občan bo prihodnje leto deležen socialne pomoči, ta in ta otrok bo spričo razmer v družini ogrožen in dan v varstvo. Programi pa vsi po vr- sti trkajo na zavest ob- čanov, zlasti občanov v združenem delu, da bo za dejavnost temeljnih inte- resnih skupnostih treba določiti več denarja, vse- kakor ne manj. Koliko denarja bo tre- ba? Vodstva samouprav- nih interesnih skupnosti bi zelo rada posredovala tildi finančne načrte. To- da dokler ni znano, kolik- šen delež si bodo letos spet izborile republiške in regionalne skupnosti, dokler ne bo v občini koordinacijsko usklajena in sprejeta stopnja za vsako posamezno dejav- nost, tako dolgo tudi ni mogoče izdelati finančne- ga načrta, če bodo sred- stva šibko odmerjena, bo treba krčiti obseg, ki ga zastavljajo programi, kar pa bi spustilo dejavnosti v interesnih skupnostih pod raven letošnjega in lanskega leta. Bomo odmerUi izobra- ževanju prioriteto? Se bomo^bolj zavzeli za soci- alne primere, zlasti ogro- ženih otrok in starih lju- di? Bomo povečali druž- beno skrb za varstvo predšolskih otrok? Najbrž bo težko v ko- rist ene dejavnosti pre- močno priškrniti drugo? A ker se stegnemo lahko pod odejo le toliko, ko- liko nam le-ta dopušča, bo manj boleče, če po- daljšamo odejo. Bo šlo? IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ŠOLI ^KEOi^OSi rUDI If BODOČE Enakost na poti v življenje bomo otrokom zagotovili le, če bodo imeli enake pogoje za svoj razvoj v vzgoj- nem in izobraževalnem procesu. Preteklost .je pokazala, da Je za enak start naših šo- larjev na vseh izobraževalnih ustanovah potrebna dobra materialna osnova, urejeni prostori, predvsem pa kvalitet- ne pedagoške moči. Za te pogoje .je treba vlagati dosti truda in finančnih sredstev, saj se moramo zavedati, da se naložbe v mladi rod kmalu in bogato obrestujejo. To delo s šolsko mladino je posebnega družbenega pomena ter terja od celotne družbe izredno angažiranje. Redno, osemletno šolanje 2.383 učencev zahteva čedalje boljše in kvalitetnejše pogoje dela ob upoštevanju kvali- tetnejših premikov v naši samoupravni družbeni ureditvi. Za dobre učne uspehe je na voljo 135 pedagoških delav- cev, 38 drugih oseb, vključno z vodstvi šol. Ob upoštevanju dejstva, da ob pridobitvi dobrih re- zultatov dela na vseh vzgojnoizobraževalnih zavodih ne zadostuje samo redni pouk po urniku, temveč je za te uspehe potrebno še dodatno delo v različnih oblikah. Zelo važno je dopolnilno izobraževanje v obliki dodatnega in dopolnilnega pouka, saj je treba upoš+e^'ati republiški nor- mativ dve uri tedensko na oddelek. Oblika vključevanja vseh otrok v delo po interesnih skupnostih zahteva angažiranost ne samo pedagoškega de- lavca, temveč tudi zi.manjih sodelavcev, s to obliko dela gradimo osebnost dobrega občana, kasnejšega proizvajal- ca. To delo se mora odvijati pri rednem šolskem procesu, na specializiranih šolah kot je glasbena šola, v telesno kulturnih in kulturnih društvih ter v celotnem spletu krož- kov. Srednjeročni načrt vzgoje in izobraževanja za našo ob- čino zahteva od naše skupnosti povečevanje oddelkov podaljšanega bivanja, saj s to obliko pomagamo pri raz- bremenitvi staršev skrbi za otroke, jih vključimo v varst- vo ter jim s pomočjo ustreznega kadra nudimo dopolnil- no šolsko delo. čedalje več otrok, potrebnih kabinetnega pouka, je treba postopoma prešoiati s podružničnih šol. Vse te učence prevažamo v centre ter jim nudimo ustrezna pre- vozna sredstva. Oddaljenost od šole, večja izguba časa za- radi prevozov, terja od zavodov in od naš skupnosti, da tem učencem nudimo tople obroke malic in kosila. V letu 1976 je za te namene ostalo malo srdstev, za- željeno pa bi bilo, da se za to obliko pomoči zbere več finančnih sredstev, da bi lahko vključili v organizirano prehrano še večje število šolskih otrok Ugotovljeno je, da objekti, v katerih se odvijata pouk in vzgoja, iz leta v leto propadajo, saj amortizacijska sredstva in del sredstev za materialne izdatke ne zmorejo ustavitve propadanja. Zavestno se bo treba odločiti za takšno \'lšino sred- stev, s katerimi bomo enkrat za vselej objekte sanirali in prilagodili potrebnim razmeram, z manjšimi sredstvi pa v prihodnoisti intea-veaiirali samo ¿la redno vzdrževanje. Glavna naloga Izobraževalne skupnosti občine Laško v letu 1977 bo v bogatitvi zgoraj naštete osnovne in sprem- ljajoče dejavnosti, v dobro naših učencev ter krepitvi dela vseh vzgojnoizobraževalnih zavodov. Izobraževalna skupnost občine Laško se sicer zaveda, da objekti v tej naši šolski mreži ne nudijo pogojev za zahtevane učno vzgojne programe, da naložile v nove ob- jekte ne tečejo po predvidenem načrtu ter, da bi bilo po- trebno čim prej dograditi šolo v Radečah in pričeti s po- večanjem prostora v Laškem, razširiti glasbeno dejavnost ter adaptirati podružnične šole. Za to bi bila potrebna dodatna sredstva, toda ne na račun redno dejavnosti, kar je bil primer v letu 1976. Izobraževalna skupnost občine Daško globoko upa, da bodo občani v združenem delu osvojili predloge, se v ce- loti ali delno odločili predvsem o naložbah ter skušali v prihodnjem letu izpeljati zastavljeni program v dobro na- ših otrok. Se vedno je premalo otrok deležno primernega varstva, zlasti pa otrok, katerih oba starša sta 7aposlena. Pa ne gre samo za varstvo, tudi vzgoja je pomembna. Otroci iz vrtcev se hitre.je vključijo v šolski kolektiv in nato v družbeno življenje. TELESNO KULTURNA SKUPNOST ODLOČEN ZASUK K MNOŽIČNOSTI Po ustanovitvi skupnosti, dogovorih, sporazumih in zakonu, skupnost ^a telesno kulturo pričakuje zahteve in želje delovnih ljudi, da bi se družbe- na sredstva uporabila po interesu in v korist najširših družbenih plasti V fazi formiranja keic¿»iiokulturae skupnosti je biJo veliko povedanega in napisanega, da le z delom in vklju- čevanjem čim širšega kroga v vse oblike športnega ude.j- stvovanja, lahko izborimo pravo mesto telesni kulturi v naši družbi. Danes, ko je telesnokultuma skupnost zaživela v polni meri ob vsestranski pomoči zaposlenih, družbenopolitičnih dejavnikov, jasno začrtanih smernicah nove ustave, zakonu o telesni kulturi, dogovorih, samoupravnih .sporazumih, lahko rečemo, da pričakujemo le zahteve delovnih ljudi po taki uporabi družbenih sredstev, ki bodo namenjena njim, čim širšemu krogu uporabnikov in financerjev te- lesne kulture. Ob vseh teh ugotovitvah ш ob današnjih naporih vseh telesnokultumih asociacij v republiškem in zveznem me- rilu, o uveljavitvi in pocenitvi tekmovahiih sistemov ter prioritete športnih panog, telesnokultuma skupnosit ob- čine Laško v letu 1977, izhajajoč iz spoznanj o potrebah, stanju in realnih možnostih na področju telesne kulture ter v skladu s srednjeročnim obdobjem, predvsem za- stavlja naslednje osnovne usmeritve. 1) investicijsko vzdrževanje in izgradnja telesnokultur- nih objektov — kolikor je mogoče nado'snaditi deficitarno stanje telesnokultumih objektov na območju občine. Pripraviti predloge za izgradnjo in usposobitev površin za telesno- kulturno dejavnost. 2) Dejavnost temeljne telesne vzgoje — omogočiti ŠŠD (šolskim športnim društvom) ne- moteno dejavnost v širino, popestriti šolska športna tek- movanja, se zavzeti in podpreti napore ustanavljanja atlet- skih in košarkarskih sekcij, v skladu s prioriteto športnih panog. 3) Izobraževanje kadrov. — vsem osnovnim organizacijam telesne kulture na območju občine zagotoviti optimalna sredstva za izobra- ževanje in izpopolnjevanje telesnokultumih kadrov. V so- delovanju z izobraževalno skupnostjo se zavzeti za usmer- jeno šolanje, vzpodbuditi ali podpreti napore c^^novnih or- ganizacij sindikata za izobraževanje amaterskih kadrov. 4) Izvajanje športne rekreacije občanov: — športni rekreaciji (v skladu s prioriteto m obstoje- čimi sekcijami na področju občine), nuditi čim več tek- movanj na ravni občine. Popestriti sindikalna športna tek- movanja, približati slehernemu delovnemu človeku telesno kulturo in zagotoviti možnost vključevanja v različnih ob- likah. Perspektivnim posameznikom nuditi optimalne po- goje dela in usposabljanja za prestop v višji ri.ng tek- movanja. Trudili se bomo, da bomo čim uspešnejše realizirali zastavljene cilje, še zlasti, če bodo pogoji za dejavnost šii v korak z željami in potrebami občanov. 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 41 — 14. oktober 1976 KULTURNA SKUPNOST VEČ ZA USTVARJANJE, K VEČJI KULTURNI DEJAVNOSTI BO V PRIHODNJEM LETU PRISPEVALO TUDI JUBILEJNO LETO, KO SREDI- ŠČE OBČINE — LAŠKO — SLAVI SVOJO 750-LETNICO. POUDAREK NA ZAŠČITI POMNIKOV. Kultura je najpomembnejša karakteristika človeka in družbe. Po svoji vsebini je splet tistih procesov, sprememb in stvaritev, ki so nastale kot posledica materialne in du- hovne intervencije človeške družbe v prirodi in mišljenju. Njen smisel je olajšati obstanek, nadaljevanje in napre- dek človeške družbe. Vsak napredek je del kulturnega gibanja, ki je usmer- jen v kreacijo novih vrednosti. Zato lahko trdimo, da kultura poveča srečo, zadovoljstvo in ubranost človeka, izboljša proizrvodne sposobnosti in osvobaja človeka izpod železnega zakona materije in prirode. S tem pa ustvarja ugodne pogoje za izgradnjo celovite socialistične osebnosti. Na teh spoznanjih temelji tudi program kulturne skupnosti Laško, ki si je za leto 1977 zadala predvsem sledeče naloge: 1. Zaščita m intervencija na kulturnih spomenikih. Pri tem so v ospredju dela na spKjmenikth kot so: — spomenik Ilije Badovtnca (sofinanciranje) — kartuzianski samostan Jurklošter — cerkev na Brunku — spomeniki po laških ulicah — spomeniki na obrežju v Radečah — etnološki spomeniki po vsej občini — izdelava in analiza programa spomeniškega varstva v naselju Radeče — raziskava kmečkega stavbarstva in zaščita istih — rojstna hiša Avguština Stegenška, umetnostnega, zgodovinarja v Tevčah. 1. Arhivarstvo je povezano z delom zavoda Zgodovin- ski arhiv Celje, ki vrši usluge tudi za našo bčino. 3. Knjižničarstvo bo imelo v letu 1977 bistveno izbolj- šane pogoje dela. V planskem letu bo ustanovljena ma- tična knjižnica s profesionalnim knjižničarjem. Oddelki knjižnic v Radečah in Jurkloštru so ^potrebni manjših adaptacij, knjižnica v Rimskih Toplicah pa začne delovati v novih prostorih. Za vse knjižnice bo potrebno obnoviti knjižni fond. V tem letu računamo na permanentno službo potujoče knjižnice v Brezah, Vrhu, Rečici in drugih manj- ših krajevnih skupnostih. V ta namen tečejo razgovori s knjižnicami v Celju, ki bodo dobile od Kulturne skupno- sti Slovenije bibliobus, ki bo pokrival tovrstne u?;luge v celjski regiji. 4. Muzejska galerijska dejavnost do sedaj ni bila do- stopna občanom, vendar adaptacijska dela tečejo h kraju. Glede na pomembnost planskega leta, ko praznujemo 750-letnico Laškega, bodo vloženi vsi п.чрог1 in sredstva, da bo muzej spet odprt javnosti. Sočasno bodo tekla dela tudi na oddelku v Radečah. 5. Gledališko dejavnost moramo še vedno usmerjati v sodelovanje z Gledališčem v Celju. Omogočiti udeležencem predstav plačilo abonmaja. 6. Vsa amaterska dejavnost se bo odvijala po progra- mu ZKPO. V programu ZKPO bodo vključeni <,udi pro- grami dejavnosti šolske mladine. 7. Kulturni domovi, ki funkcionalno še niso usposob- ljeni so predvsem: — Vrhovo (dom s knjižnico — Marij agradec — Svibno — Rečica (v sodelovanju s TIM L-a^ko) — Laško — Radeče Zavedamo se, da je ureditev doma prvi pogoj za ne- moteno delo amaterjev s področja kulture. Glede na raz- položljiva sredstva bo skupščina kulturne skupnosti spre- jela tudi prioritetno Usto sanacije dvoran. 8. Filmska dejavnost je zelo neorganizirana in brez po- vezave s tovrstnimi institucijami na področju laške občine, zato smo mnenja, da se liinematograf.ska dejavnost poeno- ti in s tem pridobi na kvaliteti in cenenosti. Etobra po- vezava je potrebna predvsem na podračju predstav, na- menjenih za šolsko mladino ter delo kinokrožkov na šolah. S svetom filmske dejavnosti Celje, poiskati možnost sodelovanja z namenom kvalitetnejšega izbora v program- ski politiki. 9. Likovna dejavnost se v občini močno razvija. Po- sebno pohvalno je povezovanje likovnih amaterjev s pod- ročja vse občine, kar zagotavlja kvaliteto dela, obenem pa posameznikom omogoča preboj iz anonimnosti. Orga- nizirati je potrebno nadaljevanje izobraževanja Ukovnikov ter stalne in občasne razstave. 10. Na praznovanje 750-letnice Laškega je vezana izdaja »ZBORNIKA« Laškega. Pripravljalna dela so v polnem razmahu. Napisane so že prve strokovne razprave, vendar ftnalizacija terja še mnogo naporov in finančnih sredstev. 11. Razne prireditve kulturnega karakterja in proslave so spremljajoč pojav dinamičnega raz^'(>Ja naše družbe. Naloga kulturne skupnosti je, da v njih sodeluje in zago- tavlja tudi del sredstev za njihovo realizacijo. Financirale se bodo le prireditve, ki imajo kulturni značaj in, ki se razvijajo v interesu kraja. 12. Novi tednik — Radio Celje sta poleg občinskega glasila za kulturno skupnost pomemben vir javnih komu- nikacij. Za njihovo delo je naša finančna soudeležba nuj- na. 13. Vsa administrativrjo tehnična opravila bo za kul- turno skupnost še v naprej opravljala Skupna služba SIS Laško. Za nemoteno delo službe in samoupravnih organov bo Kulturna skupnost Laško namenila del sreds^tev. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA PREOBIUE SOCIALNIH PROBLEMOV V laški občini je enkrat več starih ljudi na povprečje celokupnega pre- bivalstva kot znaša povpreček v re- publiki Sloveniji — Zvečine pa so socialno ogroženi. Urejen socialni položaj človeka je ena tistih pridobitev socialistične družbe, ki zrcalijo standard in gospodarsko moč neke družbe, obenem pa kažejo na visoke moralne norme ljudi, ki so sposobni ustvarjati materialne dobri- ne v taki meri, da lahko nudijo spodobno življenje tisthn, ki tega iz kakršnihkoli razlogov ne morejo. Taka izhodišča upošteva tudi program potreb in na- log Skupnosti socialnega skrbstva občine Laško, s tem ko zagotavlja socialno varnost ogroženim posameznikom, družinam in skupinam občanov, ki niso sposobni za delo ter nimajo sredstev za preživljanje. Skrbi tudi za pra- vice in varstvo otrok ter mladoletnikov, ki doma nimajo ustreznega varstva in vzgoje. Z novim zakonom o zakonski zvezi in družinskih raz- merjih z veljavnostjo od 1. 1. 1977, je skupnosti naloženih nekaj novih nalog in obveznosti. Ob tem pa skupnosti še vedno ostane skrb za družine, ki so zaradi različnih kvar- nih vplivov okolja izpostavljena pritiskom in konfliktom. Tudi novi Zakon o dedovanju, ki stopi v veljavo s 1. 1. 1977 zahteva poglobljeno delo delavca v skupnosti socîial- nega skrbstva. Potrebe po večjih denarnih sredstvih in intenziviranem delu pa prinaša tudi novi Zakon o usposabljanju invalidov. Navedena izhodišča narekujejo sledeč program dela: 1. VARSTVO OTROK IN MLADOLETNIKOV, KI ZAJEMA: a) domsko varstvo najtežje prizadetih otrok z okvarami v telesnem in duševnem razvoju. Taki otroci niso spo- sobni funkcionalne habilitacije, zahtevajo pa strokovno obravnavo, ki jo lahko nudi le ustrezno specializiran zavod. b) Domsko varstvo v vzgojno poboljševalnih zavodih je namenjeno težko vodljivim otrokom z motnjami v vede- nju. C) Vzgoja in varstvo otrok v rejniških družinah je na- menjena otrokom, ki nimajo staršev ali so starši zaradi neprimernega vedenja nesposobni vzgajati otroka. 2. V.\RSTVO ODRASLIH a) Varstvo odraslih je v nmogočem zamotan posto- pek. Za našo občino je prav gotovo ta problem specifičen, saj imamo 100 odst. več starih ljudi kot je republiško po- prečje. V večini imajo majhne kmetije in komajda streho nad glavo. Močna deagrarizacija in slabe komunikacije so povzro- čile izpraznitev vasi do takšne mere, da so starostniki ostaJi sami brez pomoči in brez lastnih možnosti za obstoj. V ta namen krepimo vlogo soseske pomoči preko socialnih komisij pri krajevnih skupnostih. b) Duševno in telesno prizadetim občanom, ki zaradi potrebe po strokovni pomoči, ne morejo živeti doma, nu- duno stalno domsko varstvo. Število domskih oskrbnin narašča in presega domske zmogljivosti, kar povzroča ve- like finančne težave vezane na investicije. C) Starostne spremembe in slabo zdravstveno stanje, povzročajo potrebo po domskem varstvu za starostnike. Tudi tu so potrebe po prostorskih kapacitetah domov večje kot v preteklih letih. d) Oskrba v drugih družinah je nezanesljiva in naj- večkrat izhod v sili. Družin, ki bi bile pripravljene skrbe- ti za starostnike, je žal zelo malo. 3. DRUŽBENO DENARNE POMOČI a) Občanom, ki so brez vsakršnih sredstev in niso pridobitno sposobni, daje skupnost stalno družbeno po- moč kot edini vir. Čeprav so zneski denarnih pomoči iz leta v leto večji, ne dosegajo take višine, ki bi zagotovila popolno socialno varnost. Zadostuje le za vegetiranje, saj zaiaša le 720.— din. b) Stalne družbeno denarne pomoči dobivajo tudi ob- čani, ki sicer imajo neka sredstva za preživljanje vendar jim to ne zadošča. Višina teh pomoči je odvisna od sta- nja podpiranca. Določi jo Svet skupnosti socialnega skrb. stva za varstvo odraslih in se giblje od 200.— do 550.-^ din. š-tevilo uporabnikov močno narašča, kar narekuje več sredstev za tovrstno dejavnost. c) Občasne in enkratne denarne pomoči so namenjene tistim, ki so v hudih socialnih stiskah in iz objektivnih razlogov teh težav ne morejo obvladati. i. HUMANITARNE ORGANIZACIJE Področje socialnega skrbstva včasih presega samo koiv kretno pomoč, zato ga moramo razširiti tudi na huma, mtarne organizacije, ki s svojim delom in prizadevanji lajšajo položaj občanov. Takšne organizacije so: — Društvo telesnih invalidov — Društvo za pomoč duševno prizadete mladine — Klub zdravljenih alkoholikov — Rdeči križ in ostala društva na medobčinski in repub- liški ravni. 5. OBČASNO SE POJAVLJAJO TUDI STROSKI KOT — stroški sprejemališč za begavce — stroški za odvzem opravilne sposobnosti — potni stroški — pogrebni stroški — stroški socialnih komisij pri krajevnih skupnostih 6. KIMECKI OTROCI v marsičem še vedno niso v ena. kopravnem položaju z delavskimá, zato skupnost zagotav. Ija sredstva za njihovo rehabilitacijo. 7. Investicije v občini se sicer po samoupravnem spo razumu ne morejo izvajati, ker je prispevna stopnja is bruto osebnih dohodkov namenjena za funkcionalno de javnost. Jasno pa je, da tako dejavnost lahko izvaja šele po primerni opravljenostl. Zato smo dolžni zagotavljatj del sredstev za sanacije in novogradnje tistih domov, ki jih v pretežni meri koristimo. V okviru prispevne stopnje naj se duioči tudi stalna sredstva za investicije, ki so reden pojav pri skupnosti Višino teh sredstev se določi na podlagi finančnih načrtov vseh tistih domov, v katere naša skupnost pošilja oskrbo vanee. 8. TEHNIČNE IN ADMINISTRATIVNE STORITVE ^ zvezi z delovanjem skupnosti, so vezane na Skupno sHužbo SIS Laško. V ta namen izločamo del sredstev za nemote no delovanje službe in samoupravljanja v skupnosti. 9. Za plansko leto je Skupnost socialnega skrbstva Slo venije pripravila minimalne standarde za skupnosti soci ablega skrbst\'a. Ti standardi bodo razširili tudi obseg de javnosrtii naše skupnosti in s tem povečali potrebo po fi nančnih sredstvih. 10. Del sredstev za vzajemne in skupne naloge naša skupnost izloča tudi SSS Slovenije. Ta sredstva so name njena — za delovanje službe na republiški ra^rai — za družbeno denarne pomoči kot edini vir — za investicije v zavode republiškega pyomena — 2sa humanitarne organizacije na republiški ravni 11. Vprašanje solidarnostnega prelivanja sredstev še nI znano, vendar pričakujerno, da ta oblika pomoči v lett 1977 ne bo izpadla. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VRTEC TUDI V RIMSKIH TOPLICÄH Pomoč kmečkim družinam, ki so upravičene na otroški dodatek in »vrtci« na podeželju — Pot k izena čitvi vseh otrok Kot vsako leto, se tudi v letu 1977 predvideva kot ru> sibia naloga Skupnosti otroškega varstva občine Laške naložba v prostor predšolske vzgoje in varstva. Vzporedno s to glavno nalogo pa se načrtujejo tud dela v zvezi s socializacijo podeželskih otrok, s sistemat skim pregledom 3-letnih otrok ter dajanju denarnih po moči kmečkim otrokom. Vse te naloge so odraz usmeritve dela, začrtanega л srednjeročnem programu skupnosti do leta 1980, so njiho^ sestavni del in terjajo s pomočjo vsen občanov dokončno razrešitev. Poleg prej nanizanih nalog skupnosti so v obvezi tudi poravnave anuitet za vrtec Radeče ter vrtec Laško in so- financiranje skupnosti rednega vzgojno varstvenega c-ela v že obstoječih objektih. Predšolska vzgoja in varstvo namreč v naši občini predstavlja z ozirom na veliko število zaposlenih mater akuten problem, ki ga skupnost sicer z minimalnimi sred- stvi delno rešuje, vendar vse prepočasi zaradi preskopo odmerjenih sredstev. V letu 1975 predstavlja prelomnico za pomoč čistimi kmečkim družinam v obliki otroškega do'.latka, višina tega dodatka pa je odvisna od finančne moči prizadete kmeč- ke družine. Poleg otroških dodatkov poizkuša skupnost i^a pode- želju pomagati tem otrokom v obliki kolektivnih iger, spo znavanju igrač in s tem v zvezi pripravljanja na vstop V šolo. S to obliko dela bo potrebno nadaljevati v vseh ti- stih podeželskih centrih, kjer že imamo podružnične šole Vse te naloge bodo izvršene, če bodo občani skupaj i vsemi samoupravnimi organi skupnosti dobro sodelovali za dobrobit naših najmlajših. $t. 41 — 14. oktober 1976 NOVr TEDNIK — stran 11 ALPINIZEM PONOVITVE IN DVE PRVENSTVENI FreieKlo sobuUj m nede- ljo lahko štejemo med najlepše ui uajuspetsnejse dneve v ieto¿>nji pieza ini sezoni, šaleški in celj- ski odsek sta s svojimi tečajniki, pripravniki in člani zasedla domala vse smeri nad Okrešljem, celjski navezi pa sla vri- sali v Turski gon in Rin- kah dve novi smeri. Sa- lečani so siaviii zaklju- ček letne plezalne sezone, Geijaiu pa opravih teore- tične izpice za tečajnike plezalne šole. Novi pri- pravniki pri AO Celje so: üomze Igor, Reberčnik Panika, Zupane Jože, Kra- mer Zoran, Horvat Franc, Kovač Milena, Bornšek Jože m Povše Brane. Sprejem pripravnikov za člane bo ob zaključku na Korošid v mesecu no- vembru. 9. in 10. oktobra so bile preplezane naslednje sme- ri. V Mali Rinki: vzhod- na Igličeva, Dušanov ste- ber, Celjska in prva po- novitev izredno težke Go- lobove smeri v severni steni, ki sta jo opravila Knez in Zupan. V Turski gori: Cedova in Modec- Režkova ter prvenstven vzpon v južnem delu vzliodne stene, desno od smeri Nad menihom. Čanžek Franc in Zupane Jože sta svojo novo smer zaradi izredne krušljivos- ti imenovala »Bombaška«. Ocena III + . V Mrzli go- ri: Direktna, Celjska in Diehlova. Knez Pranček in Pepel- nik Aco sta opravila brez dvoma edinstveno novo smer s prečenjem masi- va Križa in Rink od žle- ba pod Savinjskim sed- lom do Turškega žleba. Smer preči najlepše in najtežje dele smeri v šta- jerski in MaU Rinki. Smer je izredno dolga, orientacijsko težka in pri- poročljiva samo za plezal- ce, ki smeri v teh stenah izredno dobro poznajo. In še dve posebnosti v teh dneh: Knez Pran- ček in Meh Meta sta po- novila Vzhodno smer v Mali Rinki ponoči ob pol- ni luni, Lesjak Ivan pa je v solo vzponu ponovil Ci- covo v Mali Rinki in Mo- dec- Režkovo v Turski go- ri. Pri vseh teh vzponih in izpitih za tečajnike so čla- ni odseka še našli čas za drvarjenje. Zima je bli- zu in alpinistom ostane takrat na razpolago samo mrzla zimska soba v ko- či GRS. Obvestilo planin- cem in alpinistom: Okre- šelj bo odprt do konca oktobra, če ne zapade pred tein preveč snega. Korošica bo odprta do 17. oktobra in ob lepem vremenu še naprej ob so- botah in nedeOjah do pr- vega večjega snega. AKTUAtWO ŽALEC: PESEM IN MLADOST Delavsko prosvetno društ- vo »Svobo di« iz 2alca je do- kaj delavno m njene dejav- nosti so tudi precej pestre. Tako deluje v njenem sklo- pu ansambel Veseli hmeljar- ji in ans. Alfonza Lesjaka, oktet »Risto Savin« in mo- ški zbor, zelo delavna je ki. nosekcija, dramska sekcija pa je z nadobudnimi mla- dinci pred velikimi naloga- mi, ki so si jih zadali sami. Tako so pred kratkim po- vabili k sodelovanju celjske- ga režiserja Bonvoja Viid- lerja, ki je že pričel z de- lom z mladimi igralsko na- darjenimi žalčani. Pred koncem leta pa »Svo- boda« pripravlja zabavno glasbeno prireditev, pokaži kaj znaš, z naslovom »Pesem in mladost«, ki naj bi bila predvidoma 14. novembra v Žalcu. Ob tem vabi vse mla- de pevce kakršnekoli glasbe, ne zvrsti od 6.—18. leta sta- rosti, da pridejo na avdicijo, dne 23. oktobra, ob 9. uri v Glasbeno šolo v Žalcu. Prireditev bo verjetno po- snel tudi Radio Celje, ter za tem poskrbel za nadaljnjo afirmacijo nadarjenih mladih talentov. CELJE: AERo"^ ZA POSOČJE Delavci, zaposleni v Aero, se zavedajo, kaj pomeni po- tres. Zato so hitro ukrepali in priskočili na pomoč lju- dem v prizadetih krajih v Posočju. Takoj so se odpovedali eno- dnevnemu sindikalnemu izle- tu in izletu, ki ga je priprav- ljala organizacija Zveze bor- cev skupaj z mladimi. Dve- ma izletoma so se odpoveda- li tudi planinci. Vsak mladi- nec pa je prispeval še dodat- no po deset dinarjev. Vsa sredstva so nakazali na žiro račun za Posočje. JANJA ZAVRŠNIK LOKA PRI ŽUSMU: JEZERO Pnibližno 500-meti-ski od- sek ceste, ki vodi iz Slivnice proti Loki pri žusmu bo vsak Čas nared in računajo. da ga bodo odprh 1. novem- bra. Stari cestni odsek bo namreč zalila voda akumu. lacijskega jezera, pri kate- rem so dela prav tako kon- čana. Ko bodo predali svo- jemu namenu nov cestni od- sek, bodo tudi začeli pol- niti jezero, ki naj bi bilo po predvidevanjih napolnjeno in svečano odprto za dan republike — 29. novembra. M. P. ŽALEC: PREIZKUS ZNANJA z uveljavitvijo novega za- kona o varnosti cestnega prometa, ki bo pričel veljati 19. novembra letos, bo med drugim veljalo tudi to, da kdor vozi v cestnem prome- tu delovni stroj, motokulti- vator ali kolo z motorjem (mjii moped) mora imeti potrdilo o znanju predpdsov o varnosti cestnega prometa ali veljavno vozniško dovo- ljenje. V ta namen je Oddelek za notranje zadeve občine Žalec priporočil vsem krajevnim skupnostim, delovnim orga- nizacijam in drugim društ- vom, da bodo tečaji organi- zirani v krajih, kjer bo več- je število prijavljencev. 8 Prihajali so. Bila je dolga vrsta razcapanih beračev vseh avstroogrskih narodnosti v zmečkanih, blatnih oble- kah in plaščih, г obvezami na glavah, rokah, nogah, trud- no se premikajočih ob palicah. Upadli, porasli obrazi z bolnimi očmi. Junaki zmag in umikov v Galiciji. In med nfimi tuintam г rjavo okroglo čepico in v škornjih ranjen fuski ujetnik. , Sledili so vojaki s hudo ranjenimi na nosilih, na njih Zakrita negibna telesa, med temi morda tudi še mrtva, ^ato avtomobili. Nihče ni vzklikal. Sicer glasni in navdušeni meščani so se zavedali, da brez žrtev ni zmage. Tudi oficijal Otorepec je stal tam. Ko je ranjenec ob berglah prosjačil za tobak, je takoj rade volje segel v 0ого Ш mu izročil cigaro z zadoščenjem. Brez žrtve ni ^age, dà. Toda kaj zato! Namesto teh pojdejo jutri in spet ^saka dva tedna nove stotine, г godbo in cvetjem. Do Prične zmage naprej! V Parizu bodo Nemci sJcoro nare- kovali mirovne pogoje, potem pridejo na pomoč proti Rusom, ki so vdrli v Galicijo, kako predrzno! Srbijo pa pregazijo kar tako mimogrede. Ivan se je ozrl prav v obraz Anici, ki je stala v mno- žici. Snel je črni klobuk v pozdrav in se mu je nasmehni- la ljubko, v licih so se ji pokazale jamice, zabliskali so se ji beli zobčki. Drhtel je v sreči, vzšlo mu je sonce po samotnih dneh. Marjana je bila že legla. Na mizi je stal v kozarcu šopek, Jožetu namenjen. Rdeča vrtnica z belimi nageljni. In zraven na traku sveti- njica Matere božje, da bi jo nosil in bi ga varovala. XXX Med ozkimi, starimi ulicami je stalo sivo gimnazijsko poslopje s tesnimi sobami in debelim zidovjem. Skozi pol- ne hodnike je stopical stari ravnatelj Gomoll, siv in sklju- čen. Pred njim so se snemali klobuki, za njim kazali porogljivi obrazi. Hrup je mogočno valoval v obeh jezi- kih. Kapitol je že rešen!« je miril ravnatelj in na njegovo že premnogokrat ponovljeno šalo je množica nebrzdmio zagagala, on pa je zadovoljen z uspehom stopil v pi- sarno. Po maši so se vrnili v razrede. V šesti šoli so posedli v zadnji klopi Ivan, Tine in Milan, pred njimi Polde in Andrej. Njihov lanski razrednik, mlad suplent, je padel v prvih tednih vojne. Zdaj je vstopil novi razrednik, bolehni profesor Scherl, Dunajčan, duhovit in širokogru- den. Fraz ni ljubil, zato je brez uvoda pričel čitati disci- plinski red in narekovati nova umik. Na trgu se je Jože žalostno nasmehnil tovarišem. Bil je potrjen. Stopili so k Marjani in ji povedali novico. Dejala je: »In zdaj pojdete na vojno, ko bo že hladno vreme. Tople obleke bo treba, da se ne prehladite tam. No, pa morda boste že pred zimo spet doma. Saj so naši že povsod zmagali, pravijo. In koliko sovražnikov so pobili in ujeli, saj jih kmalu nič več ne bo! Samo kroglam se izogibajte, ubogi Jože!« Popoldne so blodili po mestu, prepevali v gostilnah, več dijakov je bilo potrjenih. Misel na vojno so si odga- njali z vinom. Manjkali so še trije tedili do dneva, ko jih sprejme vojašnica. Trije tedni, ali ne bi bilo brez njih laže in bolje? Zvoki godbe so se oglasili skozi mesto. Spet je stotni- ja odhajala na fronto v cvetju in zastavicah. Vrste so obstale pred kolodvorom. Studenti so se bili ustavili pred manufakturno trgovi- no zavednega patriota in občinskega svetnika Kuscherja, ki je s tolsto desnico mahal vojakom. Zlata verižica mu je bila razpeta preko trebuha. V izložbi pod slikama cesarjev Franca Jožefa in Viljema je imel razgrnjen zem- ljevid bojišč, na njih so zastavice na bucikah označevale fronte. Godba je udarila cesarsko in množica se je odkrila. Jože je v duhu gledal, kako pojde za nekoj tednov tudi on takole in mu bo igrala godba. Nenadoma mu je ustvavila misli tolsta pesi, ki ga je oplazila po glavi in mu zbila klobuk pod noge. Trgovec Kuscher je rohnel: »Tak slovenski pes, toi se ne odkrije ob cesarski him- ni! Aretirajte ga!« Tine je stopil vmes, srdito so mu gorele oči: »Vas bodo aretirali! Poškodovali ste glavo avstrijskega vojaka. Bil je danes potrjen in pojde branit domovino in vas in vašo trgovino. Za enkrat mu odpuščam.. « Po naboru se je Jože napotil po slovo domov v gorice, kjer je preživel sončne dni trgatve s težkim srcem. Ali se spet vrne med lepe domače griče in kdaj? Na dvorišču za gimnazijskim poslopjem so rume^ieli kostanji, od dne do dne jim je obleka bila redkejša. Kadar je stopil v razred stari cesarskobradi profesor Greiler, geograf in zgodovinar, je zavalovalo med dijaki, ki so se zabavali ž njim: »Ali bo zmaga naša? Kaj bo s Przemyslom? Kako se odloči Italija? Kdaj bomo v Parizu? Kdaj v Londonu? Greiler je mahal z roko. »Bodite mirni, vse je v rMjlepšem redu! Hočemo biti vredni sinovi velike domovine v slavnih dneh preizkušnje. Svojo usodo prepustimo hrabri armadi! Galicija bo skoro spet vsa naša. V Parizu in Varšavi bomo, preden mine mesec dni. Bog bo kaznoval Anglijo in uničil Srbijo.u 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 41 — 14. oktober 1976 ZA VEČERNE SVEČANOSTI Spet je tu čas malih popoldanskih, večernih in poznovečernih pri- reditev. Za takšne svečane priložnosti pa je potrebna tudi nekoliko bolj svečana garderoba. Ce si boste takšno garderobo morale obnoviti in dopolniti, boste seveda gledale, da jo boste obnovile z modnimi in aktualnimi oblačili. Dobro pa je upoštevati tudi praktičnost, torej da lahko isto oblačilo oblečete na različne načine ob različnih priložnostih. Plise je že velika modna novost, za katero pa lahko s. gotovostjo rečemo, da bo še zelo dolgo aktualna. Potem se velja odločiti tudi za vse prijetnejše kombinacije dolgih večernih hlač in dolgih tunik. Vse seveda sešitih iz lahkih svilenih materialov. Nova večerna moda je resda precej drugačna od mode prejšnjih sezon, vendar je vseeno takšna, da se da lepo dopolnjevati in kombi- nirati. KOZJE: IMAMO VRTEC v Kozyem smo odprli otroški vrtec. Oeprav so prostori le zasilni in začasini, je to za naš kraj velika pridobitev. Otroke vzgaja Slavica Gosak, ki je v Kozje prišla iz Maribora. »Kakšen je vaš vile o Koz.jem in lju- deh?« »Kraj mi je zielo všeč. Imam kaj videti. Kolikor sem srečala ljudi, so bili zelo prijazni.« »Vas delo v vrtcu veseli?« »Zelo, zato sem se tudi odločila za ta poklic.« »Koliko otrok imate v vrtcu?« »Trenutno jih je osemnajst. Pričaku- jemo še nekaj prijav. Več kot dvaindvajset pa jih tako ne moremo sprejeti.« »Kako poteka vaše delo?« »Za vsak dan napišem program dela. Vsako jutro je nekaj minut vaj za razgi- bavanje. Sicer pa delamo na vseh področ- jih: glasbenem, likovnem, jezikovnem itd., seveda v obsegu, ki je primeren za otroke. Veliko se tudi igramo, hodimo na spre- hode, spoznavamo domači kraj ali pa telo- vadimo na igrišču.« »Hvala za odgovore in veliko uspeha pri dehi.« Posebna zahvala, da smo v Kozjem do- bili vrtec gre vodstvu VVZ Rogaška Sla. tina, KS Kozje in domači osnovni šoli. , VESNA KODRIČ, OŠ Kozoe Dragi prijatelji! Gremo na izlet! V soboto, 23. oktobra, se bomo zbrali pred JUGOBANKO v Celju, Titov trg 7, odhod pa bo ob osmi uri. Z avtobusi se bomo peljali na hrib Lisca. Vrnili se bomo popoldne med 16. in 17. uro, tudi pred JUGOBANKO. In kako se lahko prija- vite? Čitljivo izpolnjeno prijavnico od- dajte v JUGOBANKI — najkasneje do srede, 20. oktobra. Ne pozabite na pri- voljenje staršev. Kdor bo oddal pri- javnico brez podpisa staršev, ne bo mogel na izlet. Če vas bo še karkoli o izletu zani- malo, potem vprašajte v JUGOBANKI v Celju. Lep pozdrav! Vaš JEŽEK iz JUGOBANKE □ priporoča Jesen je tu in Veleblagovnica T, oddelek ženske konfekcije vam nudi marsikaj za< nimivega. Pa poglejmo: ženski kostim, Vesna Zagreb, velja 1.760 din, na voljo pa so številke 38, 40 in 42. Ženski plašč iz lodna je na voljo v vseh velikostih od številke 36 do 42, zanj pa boste odšteli 1.540 din. Ženska tunika je narejena iz čiste volne (Sirogojno), velja pa 590 din. Morda bo koga razveselil izredno prakti* čen plašč iz skaja v črni barvi. Sodoben kroj vas bo veljal 1.190 din. Pleten komplet lahko dobite v rjavi, ze- len! in modri kombinaciji- Stane 1.070 din. $t. 41 — 14. oktober 1976 NOVr TEDNIK — stran 11 ROKOMET NA VRSTI MEDVEŠČAK ZAKAJ NISTA IGRALA MARGUČ IN PETROVIČ? Poraz z državnim, pokalnim in evropskim prvakom Borcem iz Banjaluke, za katerega nastopa šest državnih reprezentantov, ni tragedija Velike želje celjskih roko- metašev in ljubiteljev špor- ta se ni.so uresničile. Borac iz Banja luke je bil prete- žak zalogaj za ekipo, ki je hotela preveč in je prehitro izgorela v tistem, kar prina- ša zmago. Prvi polčas so Ce- ljani igrali dobro in celo dvakrat vodili, vendar se za več kot en gol niso uspeli »odlepiti« od renomiranega nasprotnika, ki je pokazal vse svoje kvalitete, predvsem pa veliko mero hladnokrvno- sti, ki pa je Celjani še po- sebej v drugem polčasu ni- so imeli. Prvi polčas se je končal neodločeno 10: 10, v drugem je bila igra izenačena do pri- bližno desete minute, nato pa je Borac povedal in raz- like Celjani do konca niso lispeli zmanjšati ali nadokna- diti. Poraz 25: 19 je boleč samo zato, ker so vsi priča- kovali zmago. Kdor pa po- drobneje pozna rokomet in kvalitete Borca pa ve, da to ni nobena tragedija. Ob tem se nam postavlja nekaj vpra- šanj? Zakaj trener Tone Gor- šič ni zamenjal v drugem polčasu nezanesljivega vra- tarja Zorka, zakaj ni igral Petrovič, čeprav je sedel na klopi, zakaj ni bilo mogoče »paralizirati« Selca, ki je sam dosegel v drugem polčasu se- dem golov (osemkrat je vrgel na gol in enkrat zgrešil mre- žo!) itd. Teh zakajev je še več, vendar se bo verjetno z njimi najbolj strokovno uk- varjial Tone Goršič in igral- ci. K temu dodajmo še to, da je Miha Bojovič bil iz- redno neraapoložen, da je imel slab dan tudi Levstik ter da je večina drugih ig- ralcev igrala na »horuk« in zapravljala najbolj čiste pri- ložnosti za dosego gola. Teh napak Borac ni delal in za- to se ne smemo čuditi po- razu. Naslednji nasprotnik Celja bo zagrebški Medveščak. Sre- čanje bo v Zagrebu. Gostite- lji so v prvih dveh sreča- njih doživeli na gostovanjih dva tesna poraza, kar doka- zuje, da so kljub odhodu Zorka v Celje močna in so- lidna ekipa. Torej bo treba pametno »garati«, da bi bil končni učinek pozitiven. Zapis naj zaključimo z na slednjo ugotovitvijo: prvenst- vene tekme v najboljši roko- metni igri so težke in po- polnoma drugačne od prija- teljskih, kjer so (Deljani v pri- pravljalnem obdobju dosegli veliko lepih uspehov. Zato ne smemo biti prezahtevni in zdaj smatrati poraz z Bor- cem za tragedijo. Tekmova- nje se je komaj začelo in paziti je treba predvsem na druge nasprotnike, ki so po kvaliteti enaki ali slabši od Celjanov. Tam je treba na- birati točke za obstanek. TONE VRABL 7. zasedanje skupščine TKS Celje je potekalo v zname- nju pregleda dosežkov v prvi polovici letošnjega leta, sta- bilizacijskih ukrepov na po- dročju telesne kulture in ka- li drovski problematiki. ¡ Predsednika skupščine in IO TKS Franc Gazvoda in Tone Erjavec .sta delegatom postregla še z obširnejšo ana- lizo kot je bila objavljena v zadnjem »Delegatovem poro- čevalcu«. Izluščimo lahko, da pomeni letošnje leto na po- dročju telesne kulture glede na nove usmeritve in tokove v vsej republiki tudi za ce- ljsko občino leto preobrazbe, vsebinskih premikov, utrjeva- nja samoupravnih in delegat- skih odnosov, večji vpliv • uporabnikov, organizacijsko in kadrovsko utrjevanje os- novnih organizacij, izredno razgibanost na pK)dročju in- vesticijske izgradnje šport- nih objektov, iskanja novih oblik in bogatitve dela na po- dročju temeljne telesne vzgo- je in športne rekreacije ter ponovnega vzpona na področ- ju tekmovalnega športa. S ponovno poživitvijo dela Obč ZTKO, njenih komisij in organov, je telesna kul- tura v skladu z novim zako- nom o društvih in ustavni- mi spremembami samouprav- no organizirana, saj na de- mokratičen in delegatski na- čin povezuje vse osnovne or- ganizacije, neposredne izva- jalce, ki tako odločajo o po- litiki razvoja te sfere aktiv- nosti. S kadrovskimi premi- ki v Obč ZTKO in TKS vse bolj prihaja do vpliva tudi glas uporabnikov. Pri izvaja- nju programov gre izreči po- sebno priznanje izrednemu razmahu ŠŠD, ki postaja šo- la samoupravljalcev in nosil- ci nmožične telesne vzgoje in športa. Na področju športne rekreacije je čutiti vse večje število organiziranih vadbe- nih skupin TOZD, pestro ak- tivnost na področju tekmo- vanj in trim akcij. Razvese- ljivo je, da smo priča tudi napredku na področju tekmo- valnega športa tako v atleti- ki, rokometu (2RK Celje je ponovno član I. ZRL!, (ko- šarki) ponovno članstvo Ce- lja v II. ZRL), ženskemu keg- ljanju (nosilke zlatih in sre- brnih kolajn s SP), v mode- larstvu, jadralnem in motor- nem letenju. Pridobitve dvo- rane Golovec, modemih telo- vadnic pri EŠC in TŠC, bo- do vsekakor izrednega pome- na za nadaljnji napredek na področju šolske telesne vzgo- je, nmožičnosti in tekmoval- nega športa. Tudi investicije pri nadaljnji izgradnji rekre- acijskega centra Griček, mo- dernizacije plavalnega baze- na, umetnega drsališča, atlet- skega stadiona, večje število rekonstrukcij košarkarskih in rokometnih igrišč, bodo bo- gato obrestovane. V razpra- vi o stabilizacijskih ukrepih na področju telesne kulture je dobila svojo težo trditev predsednika Franca Gazvode, da je dobra samoupravna or- ganiziranost, spoštovanje pro- gramskih nalog in finančne- ga načrta, temeljna prvina v stabilizaciji. Nove kadrovske okrepitve iz vrst uporabni- kov v IO in organih skup- ščine TKS prav tako strežejo stabilizacijskim ukrepom. Tu- di izvajalci v osnovnih orga- nizacijah s svojim dobrim strokovnim in organizacij- skim delom prispevajo svoj delež k stabilizacijskim ukre- pom. Zato stremljenje razvi- jati telesno kulturo v vseh njenih pojavnih oblikah na amaterskih osnovah, deloma profesionalnih, kjer narava dela zahteva takšno rešitev, pomeni stabilizacijsko ravna- nje v najširšem pomenu be- sede. Skupščina je sklenila, da morajo vse komisije in organi pri ZTKO, TKS in v osnovnih organizacijah strik- tno spoštovati finančni na- črt, višino odobrenih sred- stev za posamezne program- ske naloge. Med kadrovskimi spremem- bami velja posebej omeniti, da je skupščina razrešila se- danjega strokovnega tajnika TKS Pavla Bukovca zaradi odhoda na novo delovno me- sto ter na njegovo mesto iz- volila znanega športnega de- lavca in pedagoga za šolsko telesno vzgojo Mirka Kolni- ka. Enoglasno je skupščina odo- brila tudi predlog IO TKS, da se milijon S dinarjev na- kaže namensko potresnemu področju na Tolminskem za popravilo športnih objektov. K. JUG Ekipa mladincev Kladivarja iz Celja je osvojila na prven.stvu v Velenju drugo mesto. Čestitamo, prav tako pa tudi mladinkam, ki so bile druge v Zrenjaninu. Foto: Lojze Ojsteršek Mijo Andjelović, ne tako! Poznano je, da imajo celjski rokometaši najštevil- nejšo publiko, ki je izredno glasna, vendar se tudi zelo dobro spozna na rokomet. Žal pa so med to publiko tudi posamezniki, ki ne sodijo na takšna srečanja in to predvsem zato, ker ne znajo brzdati svojih navijaških strasti, ki v nekaterih primerih preidejo vse meje ko- rektnosti in poštenih človeških odnosov. ]4ihče ni proti pravemu, lahko tudi glasnemu na'/ijanju, ki spada na takšna srečanja, verjetno pa nas je veliko ':akšnih, ki pa smo proti brutalnemu navijanju. Sem spada pljuva- nje sodnikov, metanje raznih stvari na igrišče, prosta- ško гтегјшгје in podobno. Delegat zadnje tekme je v zapisnik po končani tekmi zapisal, da je »bila organiza- cija tekme dobra, le ob koncu tekme je potrebno pre- prečiti dohod gledalcev na igrišče«. Preidimo h konkretnemu primeru: Mijo Andjelović je brez dvoma eden najbolj zvestih ljubiteljev roko- meta v Celju, za kar je tudi dobil ob letošnji 30 letnici priîsnanje kluba. In prav v tem je ves problem: če je dobil priznanje, bi moral poznati njegovo vrednost in tako tudi nastopati v dvorani, ne pa da po tekmi pri- divja do sodnikov in poskuša z njimi obračunati. Sreča, da so ga zadržali domači fimkcionarji, kljub temu pa je »izstrelil« nekaj takšnih žalitev, ki ne postavljajo v slabo luč samo njega, ampak še mnoge druge. Sodni- ka sta bila delegirana, imata izpi^« navišjega ranga in kot vsak drug človek lahko tudi onadva pogrešita. Sa- mo potem so z njune kršitve druge možnosti obraču- navanja, kot pa poskus fizičnega napada m kopica naj- bolj grdih besed. Vprašujemo, kaj recimo bo, če bo pri- šlo do incidenta, napravilo drugo občinstvo, ko bi bilo ob tekme zaradi zapore igrišča? Kaj je pri tem nare- dila uprava, ki takšnim ljudem pixléljuje priznanja? Kaj bi rekli tisti »ljubitelji« rokometa, ki pljuvajo po sodnikih, če bi drugi pljuvali po njih? Kaj navsezadnje delajo redarji in gasilci, ki so zadolženi za red in za opravljanje dela plačani? V interesu celjskega rokometa in ugleda našega mesta so vsi dolžni, da tak.šnim pri- merom naredijo konec. Kdor ni v stanju normalno spremljati tekme, naj raje ostane doma, da ne bo delal zgage večini dobrih gledalcev, igralcem, vodstvu in Celju nasploh. TONE VRABL N Nogomet v Žalcu: Pretep in težave »Zadnjo nedeljo je bila v Žalcu nogometna tekma med domačini in Gotovljami. Tekma je bila že od vsega začetka razburljiva, po vodstvu Žalčanov pa je postala celo groba. Ko so Gotoveljčani dosegli iz nedovolje- nega položaja gol in katerega je sodnik Galug iz Ceija upravičeno razveljavil, je prišlo do klotutanja in pre- tepov. Igralec Gotovelj Antloga je namreč udaril stran- skega sodnika Kitaka, gla\aii sodnik je to videl in pre- kinil tekmo, nakar ga je napadel zopet Antloga. Posre- dovati je želel delegat Temeljne nogometne zveze Celje Kitak, ki so ga poškodovali in je moral iskati pomoč v bolnišnici. Vnel se je splošen pretep, ki ga niso mogle rešiti oz. preprečiti ustrezne službe pri organizaciji tekme, tako da so morali posredovati miličniki.« To nam je sporočil .lože Grobelnik iz Žalca. K temu dodajmo to: Gotoveljčani in žalčani bi .se morali čimprej vsestl za skupno mizo in pogovoriti o SKUPNEM nastopanju, ne pa da si delijo sile in moči na razdalji dobrih tristo metrov. To bi bil naj- boljši korak za nadaljnji razvoj te panoge v žalski obči- ni, medtem ko je incident pravo nasprotje. Ljudje, ki delajo v tem nasjjrotju pa ne zaslužijo, da bi ;ili igrali v ekipi ali si tekmo samo ogledali. Ker gre za stare korenine bo verjetno treba, da bodo o tem spregovorili in zaključke izvajali tako Temeljna nogometna zveza Celja, telesno kulturna skupnost Žalec In ne nazadn.je tudi .športni delavci komunisti v /alski občini. NOGOMET: STOP ZA MURO Rudarsko mesto Velenje po- staja nogometno središče. To je potrdila zadnja prvenstve- na tekma med nogometaši Rudarja in vodeče ekipe Mu- re IZ Murske Sobote. Na le- pem stadionu ob jezeru se je zbralo kar 2800 gledalcev. Naš sodelavec Lojze Ojster. šek, nam je po srečanju po- r<3čaJ: Velenjčani so nadigrali vodečo ekipo v republiški li- g». Zasluženo 2:1 (1:0). Bi. li so boljši in gledalci so pri- šli na svoj račun. Strelec prvega zadetka za domačine Stefanovlć je namreč dose- gel enkratni zadetek iz pro- st«'ga strela. Zmago pa je pri- l)(>ril Topčić z lepim strelom iz 16 metrov-« Torej napovedi, da je eki- pa Velenja letos najmočnej- ša v republiški ligi, le niso iz trte izvite. Vse bolj in bolj posegajo velenjski ru- darji k vrhu. Trenutno so če- trti in zaostajajo za vodečo Muro za dve točki, drugopla- sirani Kladivar pa ima pred- nost ene točke. In kaj smo videli že v sobo- to v Celju? Lep nogomet eki- pe trenerja I. Ubaviča.Tiso gladko premagali Slavijo 3:3. Bil je pobudnik vseh akcij in ima največ zaslug, da je Marjan Dobrajc dosegel dva lepa zadetka. Presenetili pa so z odlično igro še Cemja- vič. B^kovič, Sivka. Ostali pa so bili le malo slabši, kar da- je ekipi možnosti za dosto- jen nastop v prihodnjem ko- lu, ko bo derby v šmart- nem med domačo ekipo in Celjani. Fantje iz Smartnega so to- krat izgubili proti Iliriji. No- vinci, ki so letos okrepili eki- po Smartnega, še niso popol- noma uigrani, poleg tega pa tudi Prašnikar nima več to- liko moči za dosego zadet- kov, kot preteklo sezono. Vse to pa se tudi odraža v sami igri te ekipe. V prihodnjem kolu igrajo: šmartno-Kladi- var in Izola-Velenje. J. KUZMA ŠAH: NEODLOČENO Celjski šahisti so v sobolo .štar- tiili tuiii v republišivi enotni ša- hovski ligi. V prvem ko!u so .se doma pomerili proti Iskri iz Kranja in dosegli neodločen re- zultat .î:.ï. Točke so Celju pri- borili Q>gler, Studenička. Perti- iiač, Pianine in Kramherserjeva. V drugem kolu israjo Celjani v nedeljo v Trbovljah proti Ru- dariu. .f. KUZMA ATLETIKA: MLADI DRUGI V DRŽAVI Ob zaključku atletske sezone še dva iz. redna uspeha mladih celjskih atletov in atletinj. Na državnem pokalnem pi^venstvu so mladinci v Velenju nesrečno izgubili najvišji naslov. V borbi s Sarajevčani so se kljub poškodbi Orožma dobro držali. Naslov državnega prvaka so že držali v rokah, ko je nekdo od atletov takoj po startu na 3000 m spodbil mladega Celjana Rozmana, ki je padel, ob tem pa ga je pohodilo s sprintericami še več tekačev, da teka ш mogel nadaljevati. In v tem teku je bil Rozman favorit, -jar bi Kiadi- varju prineslo 12 točk. Pa i udi uvrstitev na 9. mesto bi zadostovala za naslov po- kalnega prvaka SFRJ. Mladinci Kladivarja so tako nesojeni državni prvaki s tekmo- vanja v Velenju. Velenjčani so se častno uvrstili na 6. mesto. V iioji na 5 km so Celjani zbrali kar 30 točk, odlično pa se je odrezal Mitja Ocvirk z lepo zmago nad dvanajstimi hodači Po prvih krogih je suvereno vodil vso progo in s precejšnjo prednostjo pretrgal kot zmagovalec ciljno vrvico. Tudi Cop je v skoku v višino z 204 cm bil prvi. Za dobre uvrstitev so po- skrbeli še Rok Kopitar (3. na 400 m in 110 m ovire), Rener (2. na visokih ovirah in v skoku ob palici), mladi Horvat (3. v skoku v daljino — 7 m) in še vrsta drugih mladih atletov. Zal Celjanom ni šlo naj- bolje v metih, kar je bila .¡^ibka točka ob sicer tokrat odlični ekipi. Mladinke so bile druge v Zrenjaninu, za Olimpijo so aaostale vsega 8 točk! Po- novno se je odlikovala Blatnikova z zma- go na 400 m s časom 57.0, Kopitarjeva na 100 m ovire (s 14.7 Je bila druga!), Završ- nikova z 2. mestom v metu krogle, šta- feta 4 X 100 m z 2. mestom. Ernestlova in Tomšičeva na 1(X) m. KOŠARKA: CELJANI V ZVEZNI LIGI Brez kvalifikacijske tekme z Domžalami so Celjani postali novi člani II. ZKL —^ zahod. Ljubitelji itošarke bodo imeli po treh sezonah ponovno priložnost prisostvo- vati kvalitetnim tekmam pod koši. Za Celje pomeni to vsekakor veliko pridobi- tev, prav tako pa tudi za KK Celje v per. spektivi razvoja kvalitetne košarke. Pred- sednik KK Celje Tone Erjavec je ob no- vem članstvu v II. ZKL — zahod dejal: »To je velik uspeh za našo mlado ekipo, obenem pa tudi velika obveznost in od- govornost. Naš cilj je sedaj obstati v tej ligi. V novem tekmovalnem sistemu bomo vsekakor pridobili na izkušnjah, pa tudi kvaliteti. V zadnjem hipu smo ujeli to članstvo, zato še nismo uredili marsikaj, kar spada k zahtevnejšemu tekmovanju. Igralcem lahko izrečem le čestitke za ta nov uspeh pri razvoju celjskega kvalitet- nega športa!« In še trener Zmago Sagadin: »S pripra- vami smo pričeli že prve dni julija. V -pripravljalnem obdobju smo trenirah dvakrat dnevno, nato .skozi vsak dan po enkrat, odigrali smo 16 prijateljskih tekem in tako smo dobro pripravljeni za start v II. ZKL. Na razpolago imam 16 igralcev, z izjemo Oberčkala same domačine. To je mlada, morda še premalo izkušena ekipa, v kateri bo nastopilo 10 mladincev in le 6 starejših igralcev. Naše orožje je mla- dost, agresivna igra, hitri protinapadi, sko. ki pod obema košema, posebno pa borbe- nost, ki v tej igri marsikaj pomeni. Ima- mo ugoden žreb, saj bomo prve dni tekme igrali doma — najprej z Mariborom (po vsej verjetnosti že ta čet-rtek), nato pa s Jugom iz Dubrovnika in Oriolikom. Upam na najboljše!« ILI. 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 41 — 14. oktober 1976 $t. 41 — 14. oktober 1976 NOVr TEDNIK — stran 11 v BANATU (5) CIGANSKA NOÈ Romi so üejansKü svo- jevrstni ljudje, še posebej tisti, ki so ohranili neka- tere najbolj značilne last- nosti, lastne samo njim. V Radojevu sva jih z Vojkom spoznala lepo število, čeprav moji spo- mini na cigansko »maha- lo« izvirajo že od prejš- njih let. Visok, postaven fant, čr- nih brk in temne polti je skupaj z vitko temnolaso deklico obraza barve us- MILAN SENIČAR nja takoj vzbudil najino pozornost. Izreden par! Držala sta se ponosno in sama zase, z neko dosto- janstveno užaljenostjo. V kotu »družabnega centra« pa so njuni rojaki iz glas- benih instrumentov izvab- ljali nežne melodije. Oba sta bila iz naselja ob Ra- dojevu, romskega naselja, ki mu pravijo »mahala«. V mahali sem bil pred leti, na začudenje Rado- jevčanov in na mojo tr- dovratno željo. Nikdar mi ni bilo žal, da sem videl tisto, kar ni videlo veliko ljudi. Hiške, če jih lahko ta- ko imenujem, so bile ve- činoma iz blata, imele pa so en sam prostor z luk- njo, ki je predstavljala ukno. V lem prostoru so žlveU babica, oče, mati, štirje otroci in dva pra- šička. Včasih sta bila prav zadnja dva najbolj po- membna, saj sta ponoči otrokom dajala toplo za- vetje. Pred hiškami zna- čilno banatsko blato, v katerem in s katerim so se igrali otroci. Tudi to je del našega ozemlja, mi je tedaj šinilo v glavo, ki je le težko beležila stra- hotno mešanico občutkov. Ob enem izmed »oken« sem zagledal mlado dekle — neverjetno lepotico, takšno, kot si Rominjo zamišljamo v romanih ali vidimo v filmih. Toda ko je stopila iz hiše, sem vi- del, da ji je bolezen po- polnoma uničila noge. Vendar, na drugi strani imamo zopet drugačne Ro- me, čeprav v istem nase- lju, takšne, o katerih go- vorijo s spoštovanjem tu- di Radojevčani. Bil sem v hiš' enega od takšnih, ki jih imenujejo »kralj Romov«. Notranjost je bila prav takšna, kot si jo lahko samo zamisli- mo za vzorno gospodinj- stvo. Gostiteljica nam je takoj ponudila v čudovi- tih skodelicah kavico, ra- kijo in še kaj. Mož je bil delavec, ona gospodinja. Uredila sta si hišo, stano- vanjski pro.stor in se tako dvignila z razumom in de- lom nad ostale. Tisti, ki imajo voljo do dela, imajo tudi možnost za uspeh, možnost, da za- živijo drugačno življenje. Brigadirji pred dvanaj- stimi leti v Radojevu ni- smo niti vedeli za razliko ali jo hoteli ustvarjati. Ko je eden od njih pripeljal na ples eno od romskih lepotic — da je lepotica, ji še danes priznava ves moški in ženski rod v Ra- dojevu — se je začudila vsa srenja. Vaški »boben« je deloval takoj. Že čez pol ure je oče odvlekel dekle s plesa in jo takoj poslal v Bosno na »berbo kukuruza« za ves čas bi- vanja brigadirjev. Razlog: ni se hotel zameriti osta- lim prebivalcem. časi so se odločno spre- menili Ш danes ta lepo- tica živi kot srečno poro- čena ženska na veliki kmetiji v tej isti vasi. Morda na jezo kakšnega drugega dekleta, vendar v svoje zadovoljstvo in pri- znanje soseske. Da se vmem h glasbi. Pri nas dobro poznamo znano pesem in melodijo »Ciganska noč«, čustveno razgibano, posneto na plo- ščah. Zanimivo je, da na- ma jo niti eden od an- samblčkov, ki so jih po- večini sestavljali Romi, ni znal zaigrati. Znali pa so polko. (nadaljevanje prihodnjič) Tako so se postavili pred aparat Romi, ki smo jih ujeli med delom na polju kombinata VANDALIZEM NEKOČ IN DANES (3); ^ Malomarnost, pohlep in organizi- rani kriminal ^ Dragocenosti prepuščene zobu časa i Poznamo tudi druge obli- ke vandalizma, ki so na po- gled manj surove kot vojne, posledice pa so včasih dale- kosežnoj še. Znani so primeri rušenj in »prenavljanj«, ki so si jih v zgodovini radi privoščili ob- lastniki, mogočniki, nezaveda- joč se, kakšno umetnino ru- šijo. Takšnih primerov je ve- liko v francoski zgodovini. Kralj Louis XV. je leta 1735 ukazal porušiti Odisej evo ga- lerijo v kraljeviskem dvorcu v Fontenebleau. V času kra- lja Francoisa I je galerijo okrasil slikar Nicolo dell' Abate po risbah svojega uči- telja Primatrice (1504—1570). Prikazal je 158 epizod Odi- sejevega popotovanja. Galeri- ja je bila zibelka francoske- ga slikarstva 18. stol. Znani slikar Poussin, sodobnik ru- šenja, je govoril, da ne po- zna ničesar kar bi bolj obo- gatilo in naučilo slikarja kot ta galerija. Kralj kljub vse- mu ni okleval, ukazal je ru- šenje in gradnjo novega kri- la poslopja. Podobnih primerov je veli- ko. Marsikod rušijo stavbe in jih nadomestijo z novimi, ki še daleč ne morejo odteh- tati vrednosti porušenegia. Omenimo naj le še španske konkvistadorje, ki so zlate izdelke Inkov pretapljali v zlate palice. Ali rope umet- niških del, ki jih je izvajal pohlep. Vse to pa danes do- biva obliko organiziranega kriminala. Poznamo ropanja üntiínih grobnic v Italiji, različnih kipcev, odtrganih s »spomenikov« v džunglah Centralne Amerike in Jugo- vzhodne Azije. Vse to zato, ker zahodna tržišča nudijo za tovrstno blago fantastične cene. Pred šestimi leti je UNESCO sprejel konvencijo, katere cilj je bil preprečeva- nje takšne vrste vandalizma.' Posebno vrsto »vandalizma^ iz malomarnosti« pa pred.' stavlja po mnenju strokov-^ njakov Združenih narodov pol manjkanje strokovnih drov, ki bi v posameznih državah skrbeli za zaščito številnih kulturnih in umet. niških dragocenosti. To je vzrok škandaloznih in škod- ljivih aspektov vandalizma, ko gre za prepuščanje teh dra- gocenosti samim sebi in s tem zobu časa, da ne govo. rimo o nestrokovnih obno. vitvah in podobnem. Po ugotovitvah študije In. stituta OZN za raziskave na področju socialne zaščite v Rimu predstavlja to marsi- kdaj odobravano in uradno početje. Marsikje raje ziane- marijo dragocenosti zaradi previsokih stroškov re,stavri. ranja, drugod je zopet po- trebno porušiti čudovito zgradbo zgodovinske vredno- sti, da jo bo nadomestila so. dobna zgradba iz betona in železa. Sodobni vandalizem v ob- liki ropanja zgodovinskih in kulturnih vrednot ni šel mi- mo nas. Poznamo primere ropanja z morskega dna, kra- je v cerkvah ipd. Naj zaključimo z ugotovit- vijo, da vandalizem je obsto- jal in kot vse kaže njego- vo obdobje še ni končano. Strokovnjaki, ki imajo na skrbi umetniško in kulturno zapuščino, niso zadovoljni, hkrati pa so mnogokrat po- vsem nemočni, da bi prepre. čili uničenje najbolj drago- cenih del umetnosti. Še več, prepričani so, da bi zmanj- ševanju takšnih pojavov van- dalizma doprinesel tudi tisk s tem, da bi namenjal kri- minalcem pri njihovih deja- njih manj pozornosti. POMNIMO iVIiadost je neumnost, ki jo more ozdraviti le starost. Upanje je slab vodič, če- prav je dober sopotnik. Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti. Če ne najdeš miru v sebi, ga zaman iščeš drugje. Vojna navdušuje tiste, ki je niso nikoli okusili. Otroci dobijo udarce, ki pripadajo staršem. NOVI DAVČNI IZGNANCI VSE VEČ ANGLEŠKIH ROCK SKUPIN IŠČE AZIL Vse več angleških rock skupin se odloča za azil. Dav- ki v Veliki Britaniji so nam- reč izredno visoki in zato se vse več rock zvezdnikov od- loča, da bodo svoj poklic opravljali izven domovine. Kolonija davčnih izgnancev, kot jih imenujejo, je vsak dan večja. Zgledu Johna Le- nnona. Roda Stevirarta, Jet- hro Tuli in Rolling Stones, da naštejemo le nekaj »iz- gnancev«, bodo, kot kaže, sledili tudi najnovej.ši najst- niški idoli Bay City Rollers. Takšno potezo jim omogoča prodor na veliko večje, obe- tavnejše in bogatejše tržišče od evropskega. 7 neknj zad- njimi pesmimi so Bay City Rollers namreč ganili tudi nežna srca ameriških najst- nic. Prav te dni tako Bay City Rollers končujejo svojo zadnjo turnejo po Veliki Britaniji, čeprav na njej ra- zen uglajenega nastopa in znane osladne glasbe niso pokazali prav ničesar, jih bodo angleški najstniki še kako pogrešali. O tem dovolj zgovorno priča podatek, da so Bay City Rollers morali svoj koncert v Glasgovni po uvodni pesmi in vdoru kakih 20 preveč razvnetih obože- valk na oder prekiniti za ce- lih 40 minut in redarjem je šele v tem času uspelo pomi- riti njihovih 4000 vreščečih oboževalcev. Tudi ostanek koncerta je minil pretežno v vreščanju najstnic, tako da kljub glasnemu ozvočenju zvezdnikov ni bilo kaj prida slišati. Časi beatlomanlje torej še trajajo, čeprav so ji danes nadeli ime rollersmanija. Zanimivo bo videti, če bo- do Bay City Rollers tudi v Združenih državah želi to- likšno navdušenje. Po glasbe- ni plati ga gotovo ne zaslu- žijo. Na sliki: Tudi močan policijski kordon ni mogel ustaviti podivjanih najst- nic .. . B. S. In spet je prišla језеп. Kot vsako leto. Mladi iz vzgojno varstvene ustanove .4nice Cernejeve na Kajuhovi so spet pričakali težko jesen, ki je nosila v svoji košari vse mogoče dobrine, ki jih zemlja jeseni daje človeku, številne stojnice so se šibile pod kostanji, koruzo, jabol- kami in še čem. Ni manjkalo pesmi in dobre volje, najhitreje pa je zmanjkalo sladkega grozdja. Tako so malčki spet spoznali enega letnih časov, ki nas prav te dni razveseljuje predv.sem zaradi tega, ker tudi sonce ne skopari s toplimi žarki. Foto: D. Medved NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov Konjice, Šentjur, Šmarje pn Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina In oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo- žič, .Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa- mezne številke 3din - Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna :ì5din Za inozemstvo Je cena dvojna TekočI račun 50102-601-20012 CGP »Delo« LJubljana - Telefo n: 22-:^9. 23-100, oglasi in naročnina ¿2-8(К)