Političen list za slovenski narod.
Po pofitl prejeman veljA: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za Setrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom poilljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Boliopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/»6. uri popoludne.
^tev. lOO.
V Ljubljani, v torek 19. avgusta 1884.
Letnili XII.
8voji k svojim.
z Goren>kega.
Te besede češkega veleuma dohajajo mi v misel z vso svojo težo sedaj po dokončanih volitvah v koroških kmetskih občinah. Trije (?) slovenski poslanci sedeli bodo v prihodnje v koroškem deželnem zboru. Niso bili toraj zastonj glasovi žalostni in navduševalni po naših časopisih, niso bile glas vpi-očega v puščavi besede posamnih rodoljubov — napredek vendar-le imamo. Ees ni veliko le tri poslance za tretjino prebivalcev imeti (Žalibog sta le dva, ker tretji je odpadnik. Vredn.), a vendar je nekaj. Kar je pa več in bolj veselo, je, da se je narodno prebujenje kazati začelo. Koroška, da-si tudi se je pisalo o njej sem ter tje dosti obupno, za nas ni se zgubljena. In to je za nas vesela, dokaj vesela vest. A komu — vprašajmo se takoj danes — komu imamo se zahvaliti za ta napredek? (Naj mi bo dovoljeno opaziti, da v tem svojem člacku opiram se samo na zanesljive vire iz časopisov, in da ne živim med koroškim narodom.) Gotovo je, da koroška duhovščina ni držala križem rok, da je vrlo dobro porabila (vsaj večinoma) vpliv svoj do ljudstva, kazoč, kdo je prijatelj narodu in kdo njegov neprijatelj. Drugi nasip, ki je nastavljen nasproti liberalno-nemškemu življu, pa je slavnoznano društvo Mohorjevo. Ni še temu davno, ko smo imeli v družbi prijazni pogovor o slovenski tej bratovščini. Povdarjal je nekdo, da bi bilo morda bolje, ko bi delovala ta družba (preselivši se seveda popreje tija) v metropoli slovenskega življa v beli Ljubljani. A ostal je s svojo mislijo osamljen. In to po pravici. Gospoda! V Ljubljani je narodnost naša vsaj toliko vtrjena, da smo sedaj v vseh imenitnejših razmerah na površji. Imamo časnikov, imamo društev, ki krepe narodno zavest, imamo zabavne shode, ki vtrjujejo in družijo med seboj narodne somišljence. A vsega tega nimajo v Gorotanu. Istinito društvo sv. Mohora je jez, je (da za danes ne omenjamo njegovih koristi v versko-nravnem oziru) močan ščit tudi v političnem oziru nasprotnim navalom nemško-liberalnega nasilstva. A v tretje mi je s pohvalo omeniti še jednega, bi rekel neposrednega pripomočka, ki je vzdignil narod na Koroškem, ter jel združevati ga pod zastavo — trobojnico belo-modro-rudečo, pod geslom slavnoznanim: „Vse za vero, dom, cesarja". In to je glasilo koroških Slovencev: „Mir". Kes skromno glasilo, a vendar glasilo. Kdor pomisli s kolikimi težnjami je nastal ta list; komur je znano, koliko bojev je moral že prestati v kratkem času svojega obstanka; kdor pozntl vrednika, ki večer svojega življenja žrtvuje ravno v korist tega lista, ta se mora zavzeti za to zlata vredno glasilo koroških Slovencev. Malo časa izhaja, a veliko preteklost ima list za saboj. Malo obsega list, a mnogo in mnogo je že dosegel.
Spominjam se, da ko jo list nastal, se je mnogo agitovalo zanj. V(5m tudi, da se je marsikaj doseglo; ali pa ni morda tisti ogenj prve navdušenosti po nekoliko pojenjal? Žal, da se to kaže po nekterih krajih. Ali ne pustimo, da bi ogenj vgasnil. Mar li niso koroški Slovenci tudi sinovi matere Slave? Mar tista kri, ki po njihovih žilah teče, ni slovenska kri? Zakaj toraj zapuščati in osamljenosti prodati brate svoje? Svoji k svojim! To naj bi bilo geslo zareče se v srcu vsacega zavednega Slovana. Ne pozabimo, da Slovenci ne živč samo ob Savi,
ob Soči in Savinji, marveč tudi ob Dravi. In če je kdaj trebalo ponosno braniti slovensko domovino, položiti moramo ravno sedaj pozornost svojo osobito na Gorotan. Žariti se je začelo, delajmo toraj dokler ni popolnoma dan; delajmo, kakor bi bile vsako leto, da, vsaki mesec volitve. A kako naj po-moremo koroškim Slovencem ? Ne bodem priporočal družbe sv. Mohorja; došlo nam je veselo poročilo iz Celovca, da šteje letos družba 28.471, toraj nad 80 udov več nego lansko leto. To je v resnici lepo število, tolažilno znamenje, slava Slovencem. — A nekaj druzega imam danes na srci. Povdarjamo tolikokrat), kako posebno treba je dandanes podpirati časnikarstvo, naj se tudi šesto velemoč imenuje; in to po pravici. A jaz menim, da je o sedanjih razmerah še posebno dolžnost naša podpirati list, ki budi iz dušnega spanja slovenski narod v Gorotanu, ki razširja zavednost nad koroškimi Slovenci, razširjati kolikor le mogoče „Mir".
Gospoda! Tiodoljubje naše naj bode dejanjsko. Kolikokrat! snidemo se v veselih družbah in pogovarjajoč se o raznih novicah dnevnih bodisi političnih, bodisi gospodarskih, oj navdušujmo se takrat tudi za Slovence koroške, a ne v besedah, marveč dejansko. Skrbimo da se bode iz Kranjske naročilo na stotine iztisov „Mir-a" koroškim Slovencem. Da, preplavimo Gorotan z „Mir-om"! Vsak list odpirajoč Korošcev zavednost kot vrlih Slovencev pridobil nam bode kak glas pri volitvah za prihodnje leto v državni zbor. In ko bi nam le vsak deseti list pridobil jednega narodnega volilca, ali ni to sijajna zmaga? Ni dolgo temu, ko se je o nekem volilnem shodu na Stajarskem od strani vzglednega rodoljuba slovenskega povdarjalo, da Slovenci ne smemo odstopiti svojim nasprotnikom tudi ene pedi rodovitne svoje zemlje. Ali ne velja to tudi o koroških Slovencih in še v višej meri? Svoji k svojim! Kranjci, Primorci, Korošci in Štajarci vsi smo jednega pokolenja — rodu slovenskega. Hodimo toraj „svoji k svojim"! Pomagajmo „svoji svojim"!
Naj bi pa tudi koroški Slovenci svoje storili, zlasti pa duhovščina, brez ktere se še ni nobeno ljudstvo prebudilo, če mi njihovo časnikarstvo podpiramo, naj oni tudi našega podpirajo, ne toliko zarad nas, ampak zarad sebe. Ne mislim nikomur kaj očitati, a vendar kolikor vem, se mi hoče videti, da koroški duhovniki o tej reči premalo storijo. Izgledi nas namreč učijo, da kjer so goreči domorodci, vselej tudi naše časnike podpirajo in naročajo, a s tem le svojim rojakom koristijo, ker tamkaj smo videli tudi največ in najbolj vnetih vo-lilcev. Saj je pa tudi prav naravno; vsak list prinaša drva na domoljubni ogenj, ga toraj živi, zvikšuje in razširjuje. Zatoraj tudi vi Korošci ne pozabite: Svoji k svojim! Naprej zastava Slave, naprej, naprej, naprej!
O paiima(l|ai'izniii v Traiis-lajtaiiiji.
Dokler je latinščina veljala v Ogerski kot poslovni jezik, so razne narodnosti translajtanske živele mirno med sabo. Razni narodi so se sporazumevali med sabo z latinščino; vsak posamezen narod pa se je izobraževal v svojem jeziku ter se je razveseljeval naturnih pravic, ktere mu pripadajo kot narodu. Vladal je mir. Vlada je spoznavala in iz-
polnjevala v dejanji svojo nalogo: skrbela je za človeške pravice in za srečo, ki izvira iz teh pravic. Ali vročekrvnim Madjarom je to mirno življenje narodov kmalo jelo presedati; hotli so kar nanagloma povzdigniti svojo madjarščino nad vse druge jezike ogerske države; zato so odpravili latinščino, stari poslovni jezik, ter so na njeno mesto postavili madjarščino. Od tistega časa jim hodi po glavi edino le tale glavna misel; vzeti moramo vsem pod ogersko krono živečem narodom narodnost in jih spojiti z madjarskim narodom, tako, da bi se v „Magyar Orszagu" ne čulo druzega, kot le glas madjarski. Temu namenu se morajo podrediti vsi drugi nameni.
Ali to ravnanje je prvič krivično, drugič pa tudi jako kratkovidno in nespametno.
Madjari delajo zelo krivično ker kratijo ne-madjarskim državljanom pravice, ki jim pripadajo po naturnem pravu. Le s svojo brezobzirnostjo in vstraj-nostjo so sklenili v ogerski zbornici postavo, ki določuje madjarščino kot poslovni jezik. Sklenili so jo in sedaj veljii ona za sveto; nikdo se ji ne sme upirati, nikdo je prestopati. Najbolj krivično pa delajo Madjari, ker to postavo preveč raztezajo. Postava sama določuje, da naj le uradi med saboj govore v madjarščini, nikakor pa ne zahteva, da naj se madjarščina vsiluje v privatno življenje nemadjar-skih narodov. Madjar zahteva preveč. On bi po zakonu smel zahtevati, da se le v postavodajalstvu in administraciji govori in piše madjarski. Kakor naglo pa narodni zastopniki slečejo državno suknjo, ter se povrnejo v sredo svojega naroda, jim ta postava ne nalaga nič dolžnosti. Ali Madjari hočejo, naj se tudi zasebno in družinsko življenje pomadjari. Oni ne-madjarskim narodom ne privoščijo, da bi se izobraževali v lastnem jeziku, da bi gojili domačo literaturo, da bi ohranili domače šege iu navade. Ali ni najhujše, ako se hočejo vzeti narodu najdražje svetinje? Kako krivično? Ali je pač mogoče, da bi v konštitucijoneini državi postava določevala: v tem jeziku moraš govoriti, pisati, pesnikovati! Nositi moraš to in to obleko in držati se teh in teh šeg ter navad! Ali je tak sad sad liberalizma? Da lepega se kaže na zunaj liberalizem, ali tukaj ti pokaže nekaj pravega lica, kaže se ti hudega tirana!
Najvišji cilj ogerske države ne more biti ta, da bi posadila madjarščino na prestol; ta cilj ogerskih državljanov ne more osrečiti, ne more jim k svetnem blagostanu pripomoči; ako pa madjarizem ni v srečo in blagostan nemadjarskim narodom, kako se bi mogli ti siliti, da bi se odpovedali prirojenim pravicam? Kakor posamezni Madjar ne sme posameznega človeka umoriti, tako ne sme cel madjarski narod ubiti druzih narodov; ubil bi jih pa, ako jih oropa življev: jezika, navad in šeg, ter mu tako zapre pot do pro-svete in prostosti.
Pisali so mnogo in govorili Madjari, da ne mislijo usiljevati svojt^ga jezika drugim narodom; ali vsakdanja skušnja nas pouči druzega. Kaj pomeni ono sovraštvo, ktero kažejo Madjari proti vsemu, kar le diši po Slavjanstvu? Kaj pomenijo madjarske pridige, ki so glas^ v slovanskih cerkvah? Kaj pomenijo neumorni poskusi, da bi se celo v ljudskih šolah poučevalo v madjarskem jeziku? Kaj pomeni to, da so Madjari, posebno pa še slovanski rene-gatje, to ničvredno ljudstvo, pripravljeni pri vsaki priliki govoriti in delati proti slovanskim narodom? Kaj pomeni to, da Madjari nečejo trpeti celo literarnih naprav, n. pr. Matico slovaške? Kaj pomeni to,
da usiljujejo Madjari svoj jezik celo Hrvatom, kar delajo popolnoma proti vstavi? Vse to in še mnoge druge mnogoštevilne krivice kažejo dovelj, kako pra-vicoljuben da je narod ^viteških" Madjarov. Ni čudno toraj, ako vidimo, da se v Ogerski vedno bolj širi sovraštvo do madjarizma, da raste vedno bolj opozicija proti Arpadovim sinovom. Slovani in druge nemadjarske ogerske narodnosti nečejo zatreti ma-djarskega ljudstva; one govore: naj se le razvija v svojem področji in dela, kar mu veleva postava; protipostavno naj pa nikakor ne krati nam pravic, to je krivično; proti krivici so pa moramo braniti. Vsakemu svoje!
(Konec prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 19. avgusta.
Notranje dežele.
Tri milijone in dvakrat sto tisoč goldinarjev znašajo stroški za vesko narodno glediMe, ktero je narod sebi pozidal in tudi sam ogromno svoto skupaj nauosil na žrtvenik narodne ljubezni enako marljivim čebelam donašajočim med in cvetni prah druga za drugo, dokler ne pozidajo in ne napolnijo velikega satovja. Gledališče v Pragi je dovršeno in pri sklepu glavnega računa pokazal se je primanjklaj 110.000 gold., ktere bo treba še skupaj nanositi; o čemur pa ni dvoma, da se bo zgodilo, kajti bogatim Čehom je to prava igrača. Ondašnji bogataši so požrtovalni do skrajne meje, kedar je treba za narodno reč mošnjo odpreti, ne prebirajo dvojač, s kolikimi bi kdo odrinil, temveč s polno roko zgrabijo tudi med svitle rumenjake ter vsak vsuje, ne da bi ravno štel, koliko je zagrabil! Je sicer neverjetno, toda vseskozi resnično.
Volitve za koroMo veliko-posestco so danes.
Konservativna stranka v Gorenji Avstriji vrlo napreduje, kolikor smemo do sedaj soditi po volitvi volilnih mož. Kolikor nam je do danes znanega, zagotovljenih je konservativcem od 12 volilnih okrajev že devet, in to so: Line 30 konservativcev in 9 liberalnih volilnih mož; Perg 47 k., 13 L; Preistadt 50 k., 3 1.; Eohrbach 53 k., — 1.; Volklabruck 58 k., 14 L; Graunden 37 k., 30 1.; Steyr 56 k., 81.; Sehiirding 51 k., 3 1.; Braunau 43 k.,'4 1. Prav dobro kaže tudi v \Velsu, kjer imajo konservativci 42 glasov proti 22..1iljeralnim. V Eiedskem volilnem okraju je do sedaj voljenih 19 konservativcev in 9 liberalnih volilnih mož. Liberalni „Bauernverein" si vse prizadeva, da bi kolikor mogoče svojih brezvercev na volišče postavil, pa se mu nikjer neče posrečiti. Edino le v Gmundenskem okraji ima nekoliko nade, da se mu bo posrečilo nekaj svojih spraviti na volišče, ker je ondi silno mnogo luteranov in taisti so vsi za liberalce, tako da se ondi o „Bauernvereinu'' lahko reče, da ni niti klerikalcu, niti liberalen, pač pak luteranski. Kakor so pa akcije sedaj sploh, imajo konservativci v 322 občinah 491 volilnih mož, liberalci pa 126. Toraj se pač lahko reče, če tudi volitve niso še končane, so vendar konservativni stranki na Gorenji Avstriji v bodočnosti tla kolikor toliko že zagotovljene.
Ker Bismark za vse opomine avstrijskih nemškoliberalcev, naj bi Slovane vsaj nekoliko za ušesa prijel, dosledno slep in gluh ostane in pri vsaki priložnosti toliko rajši njim samim levite bere, sposodili so si „Vossische Zeitung", v razodevanje pobožne svoje želje glede avstrijskih Slovanov. Kal-noky, pravijo, ni šel prav po nič druzega v Varzin, kakor da ga bo Bismark podučil in mu dokazal, da ni dobro za Avstrijo, ako se Poljaki tako ^prosto in samovpravno po Galiciji gibljejo, ako se Cehom ne pristrižejo slovanska krila; kajti ne v Berolinu in ne v Petrogradu ne dopade prevelika prostost, ktero oba naroda vživata. Da bi liberalci kaj takega rajši imeli, kot Bog ve kaj, jim radi verujemo; da se pa Bismark ravno tako malo vtika v avstrijske notranje politične zadeve, kakor bi on sam trpel, da bi se mu, recimo Kalnoky ali pa prijatelj Giers vtikal med notranje nemške zadeve, je očitno kakor na dlani! Kaj tako bedastega zamorejo le ljudje misliti, kterih srčna želja je davno že ta, da bi Avstrijo spravili pod nemško-prusko gospodstvo. Vsaj pri vsaki priložnosti povdarjajo tako potrebo, ktero pa, hvala Bogu, do sedaj niti konservativni Nemci niso uvideli; o Slovanih še ne govorimo ne! To so bolečine, ki jih bo moral zopet Bismark ozdraviti s kako trpko lekcijo izza državnih kolis, kedar mu bode nemškoliberalne muhe le prenadležne postajati jele.
Tnanje države.
Časniki se več ali manj pečajo z Bismarkoni, ki sedaj le v senci sedi v svojem tihem gorskem zakotji v Varzinu in nove načrte kuje, ki bodo še le v bodočnosti radovednemu svetu v strmenje. Lansko leto skoraj da nekoliko pozneje obiskal ga je ondi ruski državnik Giers, letos pa našKalnokj. Oe tudi vsi vse preko trdijo, da taka obiskavanja nimajo
političnega pomena, si bo vendar tudi najnavadniši ilovek misliti moral, da samo cigar kadit se pa iz l^etrograda in Dunaja gori na Nemško v Varzin tudi ne hodi. In tako tudi bo. Državni kancler Bismark menda nekaj plete proti Angleški. Kaj da bo, ni še prave podobe, toliko se pa že čuti, da je državna struna med Londonom in Berolinom že mnogo )olj napeta, kakor je bila lansko leto osorej, kar tudi na Angleškem že dobro čutijo in je nedavno „Standard'' nekaj enacega Nemcem v obraz povedal. Le pomislimo, kako je Bismark v egiptovski konferenci po svojem priznanji francoskih zahtev Angležem štreno čudno grdo zmešal; le poglejmo, kako se njegove niti po celem egiptovskem vprašanji vlečejo, kakor pajčevine meseca oktobra po polji; le ozrimo se preko morja na Bismarkovo najnovejše podjetje, na napravo in podporo nemških naselbin po Afriki in videli bomo, da je Bismarku mnogo na tem ležeče, in le poti išče, kako da bi jo z Angleži natvezal. Preden se bo pa tega podstopil mora pa trdnih zaveznikov imeti; od tod toraj popotovanje v Varzin.
O Var^ovski »aroti, pri kteri se je vjel Bardovski, dohajajo natančneje novice. Povod bil je menda neki opozor avstrijske policije ruskega re-darstva v Varšovi, da naj pazi na neko žensko, z imenom Novak, ki je na potovanji iz Švice (Geneve) v Varšovo in je zagrizena nihilistinja. Varšovska policija pa došle Novakove ni hotla takoj zapreti, temveč je še nekoliko počakala in oprezovala, s kom se bo dotičnica pečala, koga bo obiskovala. Vidili so jo zahajati k Bardevskemu, ki je bil že poprej na sumu, da je z nihilisti v zvezi, kar pa v Petrogradu nikakor niso hotli vrjeti. Ob enem se je pa Bardevski tudi seliti jel; zato se je na višje povelje nekaj orožnikov preobleklo za nosače in taisti so zasledili v nekem zaboju vse polno nihilističnih tiskovin, na kar so jeli vse stanovanje preiskavati. Dobili so silno veliko dinamita, nitroglicerina, bomb, strupa in pa blagajnico s poldrugim milijonom rubljev. Tudi zapisnik obsegajoč celo vrsto zaro-tencev, ki so že na ta račun podpore prejeli, našel se je ondi s pečatom tajne nihilistične vlade, ki ima naslov »mednarodni revolucijski odbor". To je zopet živ dokaz, da so ljudje te vrste po celem svetu med saboj v zvezi, naj se že imenujejo nihilisti, anarhisti, fenisti ali pa še drugačni —isti. Umor in rop tujega blaga je na njihovem dnevnem redu, za vse drugo se ne pečajo.
Eepublika je na Francoskem po vpletenii člana IL vstavne postave zadobila zopet nekoliko olja, ki ji bo luč življenja za nekoliko časa podaljšalo. Za koliko, tega nam celo najbolj premeten Francoz ne more povedati; škof Preppel, član skrajne desnice, kjer imajo monarhisti svoje sedeže, ji še jopolnoma štiri leta življenja ni odločil in skrajni evičarji, ki so prav pravi bratje rudečkarjev in pe-trolerjev, bi ji pa že rajši danes kakor jutri vrat zavili. Grevy in Ferry sta vse storila, kar sta mogla storiti, da zabranita slučaj, po kterem bi se republika po vstavnem potu spodkopala in spodbila. Vpeljala sta zarad tega nov član med temeljne postave ki določuje, da v bodočnosti republikanska državna oblika ne more nikdar več postati predlog za revizijo ali pregled temeljnih postav in pa da noben princ ne more postati predsednik njen. Na ta način so sedanji republikanci storili, kar jim je bilo ravno mogoče, da bi bil pa to morda kak drenov klin, s kterim so mislili republiko za večne čase pribiti, na to pa še misliti ni treba. Francoska tla porode revolucijo, kedar se človek najmanj nadja. Naj se jim le primeri, da bodo s Kitajci kmalo obravnavali račun in da potem nimajo drugje nikjer opravka, h krati bomo doživeli, da bo doma vreti začelo, kar na dveh straneh naenkrat. Živahni francoski duh potrebuje vedne zabave; če je nima zunaj državnih mej4, napravi si jo pa domA. Tako je bilo in tako bo!
Francoski list „Matin", ki ima za pokrovitelje in sotrudnike štiri poslance, prinesel je izmišljeno vest, o porazu Francozov v Tamatave na otoku Madagaskar. Vlada prejela je pozneje resnično novico iz Madagaskarske dežele, da je varnost tolika, kakoršne še nikdar ni bilo na Ma-dagaskarji in da še nikomur na misel ni bilo, mir kaliti. Minister Ferry je zarad tega omenil lista, laži in dotičnih poslancev, na kar so se tako med saboj sprli, da bode poslanec Andrieux, ki je ob enem lastnik lista, ministerskemu načelniku za osobno razžaljenje poslal svoje sekundante. Za razžaljenje se je namreč smatrala obdolžitev ministra Ferry onih štirih poslancev, da v njihovem listu taka laž na svitlobo pride, poslanci so se pa izrekli, da niso v nobeni zvezi z novicami, ki jih ima list.
Izvirni dopisi.
Iz Hrenoviške županije, 18. avg. {Uhod volilnih mož.) Že volitev volilnih mož so je vršila viharno, ker „zavedni" Notranjci so stopili na noge, ter bili raznih mi.sli, vendar dokaj malo njih jo za odstopiv-šega poslanca. Dokaz temu, da na njegovo vabilo se je 15. avgusta zbralo samo šest volilnih mož, ako je tudi drugi poslanec ob enem hetel poročati o svojem
delovanji, prav za prav dr. Zamika vnovič priporo-čevati; pogorela sta oba.
Včeraj 17. avgusta pa je sklical g. Obreza shod, kterega se je vdeleževalo nad 60 volilnih mož. Gosp. Obreza se shoda vsled obolelosti ni vdeležil in shod si je volil prvomestnika deželnega poslanca g. dr. Sterbenca. Zbor se je začel pod milim nebom na vrtu Vičičeve gostilne. Dasitudi je shod veljal le volilnim možem o prihodnji volitvi našega poslanca, so mislili nekteri mladi ljudje iz Postojne, ki pa niso ne volilni možje in ne povabljeni gostje, da se smejo vtikati, glasovati, odobravati in sikati. Predsednik jih opominja, se odstraniti, ali vsaj mirno obnašati. Ko ne pomaga nič, se podajo volilni možje na nasvet c. kr. g. glavarja v zaprte sobane v isti gostilni, kjer se potem razgovarjanje začne. Bili so glasi, da naj se voli mož iz srede kmetov, kajti on pozna najbolj razmere ; bili so glasi za Obrezo, priporočal pa ni nihče g. dr. Zamika in tudi ne drugega novega kandidata izmed kmetov. Ostalo in sklenilo se je: Gosp. Adolf Obreza je naš kandidat. Gosp. dr. Vošnjakovo pismo do našega novega kandidata se je prebralo, stavila se je zaupnica, podelila in brzojavila se mu je tudi.
K sklepu omenja g. prvomestnik, dr. Sterbenc, da bode jutri, 18. avgusta, 55. rojstni dan Njih Veličanstva presvitlega cesarja; povdarja neštete dobrote iz rok deželnega gospodarja. Njegovo lansko obiskovanje, ter se trikratno navdušeno „Slava" pre-svitlemu cesarju zagromi ter tudi v Beč brzojavi. V miru smo se razšli v vse kote Notranjskega na svidenje 25. t. m. k volitvi poslanca.
Z Notranjskega, 18. avgusta. Imeli smo včeraj v Postojni shod volilnih mož, da se posvetujemo o našem prihodnjem poslancu. Gotovo Vam je že kdo poročal, ali vsaj bode, kako in kaj. Jaz Vam samo to poročam, da so se nekteri mladostni ljudje iz Postojne, ki niso volilci, prav nespodobno obnašali in nas prisilili, da smo šli spod milega neba v zaprte sobe. Izmed posvetovanj naj omenim, da je nekdo se izrekel zoper doktorje sploh. Na to omeni prvosednik dr. Sterbenec, da bode po takih načelih človeka sram, biti ali postati doktor, in da sinovi navzočih volilnih mož si bodo dobro prevdarjali, če hote postati doktorji po uku in nazorih svojih očetov. Nekdo se je potem, ko smo postavili g. A. Obrezo za kandidata in se razšli, britko pritožil v društvo 20 volilnih mož, da ima veliko vas, v kteri ni ne enega podpisa zoper pasji napad v „Slovanu" za g. c. k. deželnega predsednika dobiti mogel, pa tudi sam ni prejel ne enega glasu od volilcev iste vasi za volilnega moža. Taka obnaša zoper c. k. vlado in du-hovstvo je grozno slabo znamenje časa. Naj Bog obrne na bolje 1
8 Krke, 13. avgusta. {Ramotero.) Velikokrat se je že dan presukal od tistega časa, ko je „Slovenec" prinesel zadnji dopis iz našega kraja, pa bilo je do danes tako, da če je bil prejšnji dan „pasji" dan, je bil tudi njegov naslednik; o pasjih dnevih pa je bilo še vselej hudo meni in družim. Kako je, na pr. hudo Brinskemu grofu? Nesrečnež ima še ječmen na polji in drugo žito, se ve da, tudi še. On ima slabost, da sem ter tje komu pomaga, ko bi ravno ne bilo treba. Med druzimi spravil se je tudi na kmete iz sosednjih vasi, od koder so mu hodili po polji delat. Ali ti so mu pokazali, da se samo jmena ne vstrašijo. Zmenili so se gospodarji, da ne pojde nihče več grofu delat. Ostali so mož-beseda in zdaj vidi grof, da je tlačanstvo že minulo, da ne more s kmeti več tako delati, kakor pa njegovi predniki, ker niso več hlapci, ampak gospodarji. Prav brez potrebe je bila tudi njegova tožba zarad pota v Boštanjsko cerkev. Gospod grof je dal namreč pot zapreti, ki drži v to cerkvico. Ljudje pa se ve da, ker jo podružnica očitna, če tudi v sredi njegovega polja, so hodili v cerkev. To pa ga je razsrdilo in nSffedil je tožbo, ki še ni končana. Pa, ako pojde po pravici, bo tožnik pogorel, kakor je že večkrat.
Ker mi je prišla na poro beseda „pogorel", naj povem, da je 4. avgusta ob Va^ »zjutraj pri nas v Krški vasi pogorela ne davno zgrajena hišica, ki je stala tik vezanega kozolca, v kterem je bilo zdeto žito. Kozolec so oteli, hiša pa je do tal pogorela. Le peč je še ostala. Zavarovan je bil pogorelec za 500 gold.— Ker tako pogostem gori, bi za Krčane ne bilo napačno, ko bi si napravili kako gasilnico. — Še nekaj. Lansko leto bral sera v „Laib. Ztg.",
da so vsi Krški raki po Krki in po stranskih vodah poginili, kar pa ni res. V „Bajarji" na Potoku in okolici še živo raki, tako tudi v Temenici. Pri Laščah se še tudi dobi kak kleščar, pa je že prišla kuga nad-nje. — Z letošnjim pridelkom se kmetje pri nas nič kaj ne hvalijo. Žito ne plenja.
Iz Maribora, 18. avg. Presvitlega cesarja rojstni dan se je tukaj prav slovesno obhajal. Že na predvečer je vojaška godba po ulicah naznanjala pomen prihodnjega dne. V ponedeljek na vse jutro je gro-menje in pokanje kanonov in možnarjev, vabilo Mariborčane k veselemu in vsakemu pravemu Avstrijanu nedvomljivo dragemu, prepomenljivemu praznovanju. Ob deveti uri so Njih ekscelenca, premil. knezoškof dr. Jakob Maksimilijan Stepischnegg, slovesno sveto mašo za časni in večni blagor prevzvi-šenega vladarja služili v cerkvi sv. Alojzija, ker v stolni cerkvi vsled potrebnega popravila ni primernega prostora. Cerkev je bila polna pobožnih vernikov, ki so gotovo pobožno molili in prosili Vsemogočnega, da še prav obilo let ohrani in brani vsega zla ljubljenega in ljubečega vladarja, onega preblagega moža, za kterega nas zavidajo vsi ino-stranski narodi in narodiči.
Ob eni uri je bil pri milostljivem knezo-vladiki skupni obed, kterega se je okolo 36 raznih gospodov svetnih in vojaških ter duhovnih vdeležilo.
V napitnici so se Njih ekscelenca spominjali nepopisljivega veselja, ktero je pred letom dni o prihodu presvitlega cesarja vladalo po Mariborskem mestu, da, po celi zeleni štajarski deželi. Ta odkritosrčna radost ni prenehala, ampak še živi in se še pokazuje na razne načine. Tako je bila dne 16. avgusta v škofijski notranji palači vzidana spominska plošča v vedno preveseli spomin naslednikom in potomcem, da je mogočni vladar in gospodar mogočne Avstrije prenočeval dne 9. julija 1883 v tem skromnem poslopji. Kronografski napis so glasi: Imperator Franciscus I. degebat pernoctans IX. Julii. Neizbris-Ijiv spomin iia te lanske veselice pa ostane vdolbljen v živih srcih zvesto-vdanih podložnikov štajarskih. Da včaka blagomili vladar Nestorjevih let in Pjloških dni! Deus exaudiat!
Z Dobrne, 18. avgusta. (Cesarjev rojstni dan) smo obhajali, kakor nam pač okoliščine dopuščajo. Sinoči po „večni luči" je na trgu pred hišo-zdra-vilnico začela svirati godba, med tem so na bližnjem griču frčale rakete, pokali topiči in bengalični ogenj razsvetljeval je temne prostore. Po odigrani avstrijski himni razšli smo se vsak na svoj kraj.
Danes je ob devetih bila slovesna sv. maša; vdeleževali so se, kakor umevno, gostje-topličarji, nradniki, občinski in šolski odbor, učitelji z otroci in ostah pobožniki.
Skoz dan je raz občinskega poslopja plapolala velika cesarska zastava zraven štajarske dvobojnice.
Zvečer se je današnji praznik završil s primernim „venčekom" v tophški dvorani.
Z Dobrne, 18. avgusta. Pretečeni petek smo obhajali titularni praznik naše cerkvene občine, to pa v novo na presni zid naličeni hiši božji.
Z govorom slovesnim je Marijo počastil stari Saš znanec, č. g. Križan, župnik št. Janžki. To omenjamo v prvi vrsti zavoljo tega, ker v imeno-vancu veliko število sedanjih gospodarjev časti bivšega učitelja svojega.
Pri nas so namreč posebno šolo vstanovili še le leta 1855. Do tega časa so pa mladež v branji in drugih potrebnih predmetih podučevali duhovniki, navadno je to službo opravljal dotični kaplan.
Izmed ovokrajnih duhovnikov-učiteljev so že vsi v večnosti izvzemši gospoda Križana, ki je tukaj kaplanoval v dobi 1852—56. Ta je ukaželjno mladež zbiral v kaplaniji v sobi, ktera je še pozneje ostala učilnica, dokler nam gosp. Balon, sedanji župnik Vranski, ki je leta 1862—68 na Dobrni služboval kakor duhovni pomočnik, s pomočjo darežljivih občanov ni sezidal posebnega in lepega poslopja šolskega, da se je število razredov zamoglo pomnožiti.
In celo prav je, da gospod Križan rad prihaja poslavljat farne Zavetnice ter opominjat in še po-dučevat svoje bivše učence in ostale vernike.
Z Dolenjskega, 17. avgusta. Morda bo še kdo hvaležen, brez obotavljanja, ako priobčim krajepis Krški, ki bi po jedrnosti utegnil zanimati dotičnike. Olasi se :
Gurckfelda, vulgo Germanis Gurckfeldt, Car-niolis Kerško, 13 milliaribus Labaco in orientem distans, a Savo fluvio alluitur, in quem post unum milliare fluens Gurca explicatara in eo traetu plani-
tiem urbemque dexominat. Huic imminet in colle arx, plus quam terna aetatis saecula enumerans; reliquus vero circumjacens ager ameenita-tem ubique spirat, etiam vitibus alicubi con-situs. Quadratam, claram apud Antoninum urbem isthic statuit apud Marianum Lazius, sed ea huc minime quadrat, si descriptas ab illo itineris distan-tias accurate metiamur; namque 88. passuum mil-libus Aemona et nonnisi 28 Sisciii Quadratam re-movet; quare longe aptius Gurckfeldae conve-niet eelebrior civitas Novindunum — n namesto o bo pač tiskovni pogrešek, ker moj author sicer zmeraj piše Noviodunum, Novindunum le v tem pripadu, Neviodunum pa nikoli — etiam a Ptolomaeo in Pannonia memoratum, at ab Anto-nino 60 passuum millibus AemonA disjunctum, quae cum praesenti inter Labacum et Gurckfeldam inter-vallo oppido coincidunt; ita enim se habet iter ab eo authore descriptum, cujus termini certi videntur, reliqua vero loca a Schonleben non contemnenda probabilitate divinantur: nimirum
Aemona	M. P. Labacum.
Praetorium Latovicorum XXXIV. Eatschach.
Noviodunum	XXVL Gurckfelda.
Quadratam	XXVIII. Zagrabia.
Sisciam	XVVIIL Sissegk.
Certe vix alia praeter Noviodunum civitas Gurck-feldensi situi melius aptatur, et tamen aliquam splendidiorem coloniam ibi floruisse necesse est, cum plurima antiquitatum vestigia, quae passim eruuntur, id luculente demonstrent. Inter inscrip-tiones maxirae 'sententiam nostram confirmat illa, quae in proximo pago Wiher an 1668 inventa me-dium Novioduni nomen reliqua parte longo aevo exesa praefert, ideoque hic erudito lectori exhibenda: C. A. P. S. T. AELI. ADEIANI ANTONINI AUG.
PII COS. PIL. JJ. D. T. JJJJ.---ODUNJ
M. JJJ. Nummi praterea ex auro, argento, aliove metallo confiati magno numero in hoc campo effo-diuntur, ita ut ultra sex centos unicus parochus — tedaj že pred letom 1728, kterega je bila natisnjena hvaljena knjižica „Topographia ducatuum Oarinthiae et Carnioliae" — paucis abhinc annis collegerit plu-rium caesarum nominibus signatos, Maxiraini sci-licet Hadriani, Antonini, Aurelii Severi, Vespasiani, Neronis, Trojani, aliorumque; item Juliae Mammaeae Augustae nomen, atque etiam regis Slavoniae titulus in aliquibus spectatur. Noe longius abest annus, |quo Eusticus quidara — morda bo dvomljivo, je li je E. navadni kmet, ali pa človek takega imena — in altero Gurcae amnis latere supra quator nummorum millia ollae inclusa reperit, in quibus nil aliud, quam CONSTANTINUS legebatur. Episcopali dignitate in Pannonia Savia emicuisse Noviodunum, seu Novidunum, censuit Inchoffer (in app. ad ann. Hung), nullum tamen illius prae-sulem in mediu affert, quo assertum stabiliat. Fama insuper est sola traditione ad posteros transmissa, Constantium imperatorem Constantini magni filium, dum an. 353. milites contra Magnentium — tako je pisano to ime, mesto zdaj navadne pisave — ducendos in Pannonia conscriberet, Novioduni hy-bernasse, indeque Constantiae nomen huic urbi ali-quamdin adhaesisse, quod quibu'sdam inventis nummis confirmari posse nonnulli crediderunt. Huic funda-mento aliam superstruit conjecturam Schonleben, dum s. Pelagium, cujis haec habetur in martjro-logio memoria: Constantiae in Gallia s. Pe-lagii martyris, qui sub Numeriano imperator eetEvilasio j udi cemartyrii coronam accepit. Dum, inquam, s. Pelogium 25. annorum juvenem non Constantiae ad Potamieum lacum, ubi sacra ejus lipsana hodie coluntur, sed Novioduni, i. e. Gurckfeldae, gloriosum agonem confecisse su-spicatur, his ductus rationibus, quod ille Aemonae, sen Labaci natus a vitae scriptoribus unanimiter dicatur, quodque ejusdem nominis praeses Evilasius eo ipso anno, quem s. Pelagii martyrio consignant, nempe 284. Cilejae residens s. Maximilianum epi-scopum simili morte ad immortalera lauream pro-moverit: quibus addit cum Oluveric citalpinam Gal-liam in Japidiam usque primis aerae christiane saeculis fuisse porrectam, unde benedictum foret: Oostant»ia in Gallia. Nec hodiernis Canstan-tiensibus multum patrocinatur sacri corporis prae-sentia, cum hoc ab illorum episcopo Salomone Eoma anno 918. allatum esse non ignoretur. Fateor ex hisce speciosis argumentis dubium aliquod suboriri posse, sed ad rem certius definiendam majori adhuc pondere procul dubio egerent. Novioduno veteri a barbaris exciso Noviodunum novum seu Gurckfeldam,
revertamur, ubi anno 1639. venerabilis capucinoruin ordinis asceterium in spirituale civium solatium extructum est, cum paroccia Deiparae dicata aliquo intervallo ab urbe absit.
To je ves krajepis Krški. Ako bi kdo želel šo kteri krajopis, mu ž njim rad postrežem. Tudi g. A. A. se ne bom branil storiti te vsluge; postregel mu bom, postregel pravim, da ne bo zopet zagledal kakih vil (gn— ali senenih). Kar pa moj blagi gospod v znanem dopisu še drobi, obžalujem morati reči, da ne verjamem, zakaj? ohranim za-se, dokler se „S1." na dan ne podvoji.
VilinsM.
DomaČe novice.
{Duhovne vaje) pričele so se včeraj popoludne v tukajšnjem Alojzijevišči za gg. duhovnike Ljubljanske škofije po navadnem sporedu. Vdeležuje so jih čez 70 čč. gg. duhovnikov.
(G. deželni predsednik) baron Winkler odšel je za nekaj dni službeno na Dunaj.
(Deputacije) deželnega in mestnega odbora, trgovinske in obrtniške zbornice, prišle so včeraj k g. deželnemu predsedniku, s prošnjo, naj blagovoli najudanejše častitke omenjenih društev povodom rojstnega dne presvitlega cesarja javiti do najvišjega prestola Njih Veličanstva.
{200 C. Ter. častnikov) zbralo se je včeraj pri slavnostnem kosilu v kazini povodom rojstnega dne cesarjevega. Svirala jim je c. kr. godba in med na-pitnico na presvitlega cesarja počili so na gradu topovi 24krat.
{Želesnični vozni listhi) za, sem in tje vpeljali so se, kakor poroča „S1. Narod" na južni železnici na progah: Ljubljana-Trst; Št. Peter-Eeka in Trst-Kormin. Eazven Ljubljane dobivajo se taisti tudi v Borovnici, Logatcu, Eakeku, Postojni, Divači, Sežani, Nabrežini, Tržiči in Zagradu. Voznina iz Ljubljane v Trst in nazaj velja v III. razredu na poštnem vlaku 5 gold. 78 kr.; v II. razredu pa 8 gld. 68 kr.
{Ustanova) cesarja Franca Jožefa letnih 300 gold. razpisana je na tehnični veliki šoli Dunajski za leto 1884/5; dve enaki ustanovi pa na tehnični veliki šoli Graški. Prošnje na presvitlega cesarja samega naj se vlagajo do 10. septembra 1.1. pri c. k. ravnateljstvu najvišjih domačih in družbinskih zakladov na Dunaji.
Enaka ustanova, kakor predstoječe, razpisana je z potrebnimi pogoji, ki so natančno razvidni tudi za predstoječe ustanove v „Laib. Ztg." št. 190, torek 19. avgusta na rudarski akademiji v Pf ibramu.
{Novomešhi mestni gastop), kakor tudi ondašnji meščani in gasilci poslali so častitke za presvitlega cesarja g. deželnemu predsedniku po brzojavnem potu.
{Začasna učiteljica) na ljudski šoli v Goričah gospica Fr. Jugovič imenovana je za stalno učiteljico na dvorazredni dekliški šoli v Kranji.
(S Slapa) se nam poroča: Vsled privoljenja visečega c. kr. finančnega ministerstva, priredi kmetijska podružnica Vipavska na malega Šmarna dan ali 8. septembra t. 1. veliko kmetijsko tombolo sledečih dobitkov. „Amba" garnitura sadjarskega orodja, vrednost 6 gld. — 1. „terna" grozdni mlin, vreden 15 gld. —2. „terna" Fauler-jeva pompa za gnojnico, vredna 20 gld. — „Kva-terna" železni stroj za turšico robljati, vreden 25 gld. — „činkvina" stroj za rezanico delati, vrednost 30 gld. — „Tombola" železni plug za globoko orati, vrednost 55 gl. — Kartela (tablica) velj4 20 kr.
{Okradli so) Metliško pošto ponoči med 15. in 16. t. m. Neznani tatovi vlomili so skozi okno, kjer so križe venkaj zmetali, ter so pobrali denarja blizo 100 goldinarjev in pa 13 priporočenih pisem.
{Tretje poročilo o letošnji toči in povodnji.) (Glej „Slovenca'' štev. 148, 30. junija t. 1.) Nadalje jo letos toča pobila v Kamniškem okraji 17. junija t. I. v občinah: Zlato Polje, Korene, Krašnja in Št. Ožbald in 31. julija t. 1. v občinah: Dobrava in Zalog; v Kranjskem okraji 31. julija t. 1. v občinah: Cerklje, Češnjevk, Grad, Luže, Pešata, Šmartno (pri Cerkljah), Tupaliče, Velesovo in Zgornji Bernik; v Krškem okraji v občinah: Cerklje, Drnovo, Krška Vas, Leskovec, Veliki Podlog, 23. junija in 1. avgusta t. 1. v občini: Tržka Gora ia
1. avgusta t. 1. v občinah: Bušeža Vas, Planina in Stojanski Vrh; v Ljubljanskemu okraji 3. junija t. 1. v občinah: Bizovik, Dobrunje, Orle in Štefana Vas, 6. julija t. 1. Ježica, Stožice, Spodnja in Zgornja Šiška; v Litijskem okraji 12. avg. t. 1. v občini: Hotič in v Črnomeljskem okraji 20. aprila in 15. junija t. 1. v občinah: Hrast, Nova Lipa, Preloka, Eadenice, Sodevce, Vrh, Vinica in Učakovče. — Povoden j je vničila dalje poljske pridelke meseca junija t. 1. v Kočevskem okraji v občinah: Dolenje in Gorenje Ložine, Skalovje (Kovlerje), Srednja Vas, in Slovenska Vas; v Krškem okraji v občini: Gradiše; v Kamniškem okraji v občinah: Sv. Andrej in Vrhpolje; v Litijskem okraji v občini Št. Vid pri Zatičini; v Postojnskem okraji v občinah: Matenja Vas, Eakitnik, Stara Vas, Zalog in Žeje in v Novomeškem okraji v občini Trebnje.
(Služba) davkarskega pristava na Kranjskem v XL razredu je razpisana. Zahteva se službena varščina in znanje slovenskega in nemškega jezika. Prošnje do 30. septembra na predsedništvo c. k. finančnega ravnateljstva na Kranjskem.
(Easpisana) je služba vladnega komisarja v IX. oziroma vladnega koneipista v X. razredu pri c. k. politični upravi na Kranjskem. Prošnje s potrebnimi spričevali in veljavnimi dokazi znanja slovenskega in nemškega jezika do 30. avgusta na predsedništvo deželne vlade v Ljubljani.
Č. g. vdeležencem gledališkega vlaka v zlato Prago.
Zvedevši, da bode češko gledališče v Pragi zaradi njunih poprav zaprto do srede prihodnjega meseca, prosili smo upravništvo češkega gledališča, naj bi vendar one dni, katere smo določili našemu obisku v Pragi, gledališče ne bilo zaprto. Ker se našej želji ni moglo vstreči, sklenili smo, odložiti vožnjo do prihodnjega leta. — Z istinskim veseljem, ki ga je imelo občinstvo do domoljubnega našega podjetja, konstatujemo, da se je oglasilo zadostno število vdeležencev in se jih še oglaša, in iskreno obžalujemo, da svoje domoljubne nakane nismo mogli izvesti. Ob jednem naznanjamo, da poslani nam denar č. g. vdelevencera z današnjim dnevom vračamo. Bog daj, ker so vse naše priprave gotove, da bi se naše potovanje v zlato Prago prihodnje leto, ko bodemo to potovanje mogli morebiti še spojiti s tisočletnico slovanskih apostolov, svetih bratov Cirila in Metoda, izvršilo še veličastneje.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1884.
V imenu odbora: Ivan Murnik,	Anton Trstenjak,
predsednik.	tajnik.
Razne reči.
—	32.000 let hudeječe. Nadzornik c. kr. kaznilnice v Kartuzih na Češkem je zračunil, da so vsi njegovi prisiljeni podaniki, kterih je 800, obsojeni na 32.000 let hude ječe. Pri tem računu je vzel za one, ki so do smrti v ječo obsojeni, (300 jih je) samo po 20 let.
—	Nasledek pijanosti. ^Narodne Noviny" poročajo: V Petroženu v hunjadski okolici je bil še pred nedolgim časom premožen mlinar, ki je pa zdaj revež, samo zato, ker ga je enkrat pijanost zapeljala. Bilo je pa tako-le. V mestu bivajoč mlinar se piva čez mero napije in jo pijan s ^prijateljem" domu maha. Med potjo pride govorica na mlin in nasledek govora je bil, da je pijani mlinar svoj 5000 gld. vreden mlin zvitemu prijatelju prodal za 800 gld. Druzega dne se mlinar žalosten spomni, kaj je v pijanosti storil in prosi prijatelja, da bi se kupčija razdria. Ta pa pravi, kar je storjeno, je storjeno. Ko mu goljufani mlinar dvakrat, trikrat, da še štirikrat 800 gld. nazaj ponuja, se vendar prijatelj ne gane. Tako je prišel mlinar ob svoj mlin, ki je bil sad dolgoletnega truda. Iz žalosti si je mlinar sam vzel življenje. To je nasledek pijanosti!
—	Izvrsten odgovor. Znano je, da je vzel očak Noe od vseh živali po dve v ladijo. Te podobe se je hotel poslužiti jud, ki jo prišel že k polnemu železničnemu vozu ter praša kondukterja: ^Ali je Noetova barka že polna?" (ali je ta voz že poln). Kondukter mu pravi: „Ne; še osel tamle zunaj
—	Povrnil mu je. „0j ti nesrečni cigan, kakošen si, le poglej svojo novo suknjo, kaka je!" huduje se mati nad malim Petrom, ki se je ves spehan domov pritihotapil. „Pavle mi jo je raztrgal"
zakremži se Peter. „Zakaj si se mu pustil?" vpraša zopet mati. „0 saj je že zato svoj del prejel, jaz sem mu pa hlače razklali"
Telegrami.
Celje, 19. avgusta. Izvoljena sta bila danes Dominkuš in Vošnjak.
Maribor, 19. avgusta. V Mariboru, Ptuju in Brežcah so bili danes izvoljeni narodni kandidatje. Slava! Več jutri.
Dunaj, 19. avgusta. „W. Ztg." objavlja državno pogodbo z Rusijo tikajooo se vpeljave naravnostnega sodnijskega dopisovanja.
Potsdam, 19. avgusta. Pri včerajšnjem gala-obedu napil je cesar Viljem v Babels-bergu na zdravje avstrijskega cesarja, godba je pa zaigrala avstrijsko himno.
Berolin, 19. avgusta. Na cesarski obed v Babelsberg k nemškemu cesarju povabljena sta bila avstrijski poročnik in grof Hatzfeld. Grrof Kalnoky praznoval je rojstni dan cesarja pri Bismarku na osobno njegovo željo.
Rim, 18. avgusta. Kralj je čestital cesarju telegraflčno.
Rim, 18. avgusta. Po deželah: Bergamo, Oampobasso, Oosenza, Massaoarrara, Parma, Portomaurizio in Turin pomrlo je včeraj 10 ljudi za kolero. Bolnih je še 17.
Marseiile, 18, avgusta. Od včeraj do danes tukaj 13 nu-ličev za kolero. Epidemija postala je huda v okrožji Hautes Alpes (visoke planine), drugod navadna.
Kahira, 19. avgusta. Angleži imajo pripravljenih 3 batalijone peščev, škadron hu-zarjev, in oddelek jahajočih peščev, da oddi-dejo proti Wady-Halfa, kedar bode dodelano brodovje. Dongolski mudir naznanja, da je prejel od Gordona pisanje od 20. julija. Gordon piše, da je v Chartumu vse mirno in da bi rad zvedel, kako je v Dongoli.
Tujci.
17. avgusta.
Pri Maliii: Hugon Natalis, trg. potovalee, iz Braun-schweiga. — B. Engliinder, trg. potovalee, iz Niirnberga. — Konrat Hauswirth, z Dunaja. — Josipina Stonitsch, zasebniea, iz Frankcnmarkta. — Dr. Luzzatto, zdravnik, z družino, iz Trsta. — Prane Hrovat, o. k. vojaški kaplan, iz Pulja. — H. vitez Mul)ey, doktor prava, iz VVeitensteina. — Marija pl. To-mekovič, vdova dvorn. sovetnika, iz Zagreba. — Dr. Anton Primožič, c. kr. profesor, s soprogo, iz Iglava. — Vine. Bienert, s soprogo, iz Iglava. — Avgust pl. Eainert, fabrikant, iz Celovca. — Julij Bučar, e. kr. auskultant, iz Eudolfovega. — Dr. Alf. Schmidt, iz Celja.
Pri Slonu: Josip Sehwarzhuber, zasebnik, z Dunaja. — Eliza in Ana Eehakova, zasebnioe, iz Prage. — Dr. Kari Kraus, zdravnik, s soprogo, iz Trsta. — Anton Gasser, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Vaelav Hofbauer, c. kr. nadporoenik, iz Trsta. — Gustav Kordin, c. kr. nadporoenik, iz Trsta. — W. Gandini, c. kr. sodn. pristav, z družino, iz Žužemberka.
Pri Južnem kolodvoru: Dr. Maks Niedermayer, zdravnik, z Dunaja. — M. Hiibseli, trg. pot., z Dunaja. — Henrik
Sperling, trg. pot., iz Linca. — Arnold Siegfried, trg. pot., iz Vratislava. — S. Moos, trgovec, iz Hohenzollerna. — Viktor Dolenc, učitelj, iz Trsta. — J. Nabergoj, zasebnik, iz Trsta. — B. Gelcich, Lloydov kapitan, iz Trsta. — Dr. Jul. Fonda, c. kr. okr. zdravnik, s soprogo, iz Voloske.
Umrli so:
IG. avg. Jovana Peklaj, usnjarjeva hči, 8 jnes., sv. Petra cesta št. 70, driska.
17. avg. Jožef Szukits, topničarskega vojaka sin, 12 dni. Krakovski na.sip št. 10, oslabljenje.
V bolnišnici:
15.	avg. Pavel Riithel, delavec, 22 let, jetika. — Helena Merhar, gostija, 60 let, jetika.
16.	avg. Luka Jerala, mizar, 37 let, jetika.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 19. avgusta.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 90 kr.
Sreberna „ „ „ ......81	„ 75 „
avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„ 70 „
Papirna renta, davka prosta . . .	96	„ 10
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	859	„ —
Kreditne akcije............309	40 "„
London ....	121	"70 " Srebro . . . . .
Oes. cekini.......5	" 75 "
Francoski napoleond......9	" g5i(
Nemške marke.....59	50 "
Od 18. avgusta.
Ogerska zlata renta 6% ....	122 gl	15 kr
....	92	„■	35 „"
papirna renta 5% . . .	89	„	15
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	110	„	50
„ Liinderbanke.....102	„	25
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	555	„	—
„ državne železnice ....	311	„	50 "
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	214	—
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	124	„	75
M „ „ „ 1860 . 500 „	135	„	10 „"
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	169	„	75
„ „ „ 1864 . . 50 „	168	„	50 "
Kreditne srečke . . . . 100 „	180	„	—
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	25
Rudolfove srečke . . . . 10 „	19	^	_
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice .	108	I	40 "
„ Ferdinandove sev.....105	„	50 "„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	105	„	—
Spisal J. Marn.
Dobiva se le še v teh-le letnikih: IIL, IV., V. a 40 kr., VI, VIII. a 20 kr., XIV., XV., XVI., XVII., XVIII., XIX., XX., XXI. a 60 kr.
v
Katoliški Bukvarni.
Dr. Kari Slane
odprl je svojo
odvetniško pisarno v Novem mestu
v prostorih ^Narodnega doma". (3)
boooocooooooooooi
Vožnji red c. kr. priv. južne železnice.
aB ■■	v
Postaje	Jadrni vlak	Brzovlak PoŠt ni vlak	Mešani vlak	Osobni vlak
Dunaj.....Odhod	7-— zvečer	7 — zjutraj 9 20 zvečer	1-30 popold, —	—
Miirzzuschlag ... „	10-29 „	10-27 „ 2. 5 po noči	5 30 „	5 55 zjutraj	-
Griidec........12-28 po noči	1-— popold. 610 zjutraj	9 30 zvečer	10 50 dopold.	—
Maribor ............1-49 „	2-27 „ 8 20 „	11-41 po noči	2 32 popold.	-
t^elje.........3-15 „	3-55 „	10-30 dopold.	150 „	C-- „	6-- zjutraj
Trg .... „ -	4-11 „	10-46 „	2- 9 „	6-23 „	6 22 „
Rimske Toplice . . „ -	4 22 „	10 58 „	2 22 „	6 40 zvečer	6 37 „
Zidani Most ... „	3 51 zjutraj	4-45 „	1140 „	2-50 „	711 „	6 .58 „
Ljul^ljana.......512 „	6-14 zvečer	1-30 popold.	5-45 zjutraj	10 20 „	9 21 zj. Prih.
Postojna.......6-30 „	7-56 „	3 37 „	7 54 „ 1.58 po noči	-
Nabrežina.......8-16 „	9 39 „	5-54 „	10-14 dopold.	5-40 zjutraj	-
Trst......Prihod	8 42 „	10. 5 „	6 30 zvečer	10-50 „	6-30 „	_


Postaj e
Trst . . . Nabrežina . . Postojna , . Ljubljana . . Zidani Most . Rimske Toplice Laški Trg . , Celje . . . Maribor . . , Gradec . . . Miirzzuschlag . Dunaj . . .
Odhod
Prihod
Jadrni vlak
8 30 zvečer 919 „ 10-51 „ 12' 7 po noči 1-24 „
159 po noči 3-29 „ 4'5o zjutraj 6.57 „ 10-
Brzovlak
7-—	zjutraj
7-33	.,
9-31	dopold.
11- 2	„
12-50	popold.
1- 2	„
1-13	„
1-30	„
2-57	„ 4-29	,
7 —	zvečer
10—	„
Pogtnl Tlak
10-— dopold. 10-51 „ 1-21 popold.
3-	7 „
4-59	„
5-11	„ 5-22 „
5-42
7-58 zvečer 10-25 „ 1-47 po noči
6-—	zjutraj
6-30	zvečer
7-17	„ 9-51 „
12-20 po noči 2-22 „ 2-35 „
2-47	„
3-	8 „ 5-55 zjutraj
8-20	„ 11-46 dopold.
4-	3 popold.
McSanl Tlak
7-45	zvečer 9-28 „ 1'44 po noči 5-25 zjutraj
8-15	„ 8-33 „
8-50	„
9-19	dopold. 12-55 popold.
4-40 „ 10-- zv. Prih.
OsoLni Tlak
5-45 popold. 812 zvečer 8-29 „
8-44	„
9-	5 zv. Prih.