BILI SMO V KS VRHOVCI
Veliko načrtov za nadoknadenje zamujenega
Dosedanji razvoj krajevne skupnosti Vrhovci je za seboj puščal mnoge nerešene probleme. Na prvi pogled morda res niso veliki, so pa skorajda življenjskega pomena za krajane, ki jih zadevajo. Vedno znova prihajajo na dan na vseh zborih krajanov. Krajevna skupnost skuša zamujeno kar najhitreje nadoknaditi, vendar velikokrat naleti na gluha ušesa in na birokratizem pri zunanjih faktorjih. Ko smo jih obiskali, so spregovorili predvsem o tistih problemih, ki jih znotraj krajevne skupnosti ne morejo razrešiti.
F. Tomšič: »Pred 50 leti so bili Vrhovci majhno nerazvito naselje. V letih 1963-65 so se pričeli pozidavati na osnovi urbanističnega načrta ra-zvoja. Do danes je naselje po osnov-nem programu skorajda v celoti zazi-dano. To je izrazito delavsko naselje brez pomembnejših gospodarskih organizacij. Imamo le kmetijsko po-sestvo, trgovino in precej obrtnikov. Krajevna skupnost šteje okoli 3500 prebivalcev med katerimi je 1741 volilnih upravičencev. V zadnjem ča-su smo dobili tudi nekaj kmetov, ko smo »premaknili« mejo s Kozarjami. V osnovi šoli Vlado Miklavc je 32 oddelkov, ki imajo dvoizmenski pouk in v perspektivi ne morejo na-črtovati celodnevni pouk. Otroško varstvo je le deloma urejeno. Vrtec je tri leta po dograditvi že pretesen, možnosti za razširitev pa ni. Od 139 prošenj so na primer lahko sprejeli v varstvo le 38 otrok. Iz prvega sa-mouprispevka smo dobili prizidek k šoli in VVZ. Družbena dejavnost je precej pestra. Nekatere tovrstne or-ganizacije imamo skupaj s KS Brdo.«
I. Peternel: »Samoupravna orga-niziranost je rastla tako kot Vrhovci. Imeli smo skupno delegacijo z Brdom, ugotavljamo pa, da smo uspešnejši, odkar imamo svojo dele-gacijo.«
F. Tomšič: »V začetku je bila or-ganiziranost še nedograjena. Naša komunalna opremljenost je zelo sla-ba. Ceste in ulice so vse, razen ene, makadamske. Tudi ulična razsvetlja-
Vrhovci - pogled na del naselja
va je »na psu«. Na prvi pogled pa dajejo Vrhovci vtis večje tovrstne urejenosti, kot je v resnici.«
Partizanska baza
A. Rožič: »To je star partizanski kraj. Tu so zrastli številni naš i boraci, med njimi tudi bratje Miklavci. Ta napredni duh je ostal do danes, ko smo samoupravno organizirani, ho-mogena celota, ki se razume med seboj in smo pripravljeni delati. Na zborih občanov se iz leta v leto po-navljajo enaka vprašanja glede reše-vanja problemov. Tako si na primer želimo lasten družbeni dom, ker smo sedaj najemniki. Mladina nima pro-stora, kjer bi se sestajala. Po osnovni šoli se razgubijo. Želeli bi, da bi mla-dinci čutili pripadnost kraju, ker je to perspektiva naše uspešnosti v pri-hodnje.«
M. Vizjak: »Pozitivni zametki po-vezovanja mladih so v taborniški organizaciji.«
S. Žerovnik: »Po osvoboditvi je bila mladina na Vrhovcih zelo ak-tivna.«
I. Čeak: »Takrat so bili domačiiii, danes pa smo zbrani z vseh vetrov. Mladina, ki jo imamo, ni zrastla tu-kaj.«
I. Vovk: »Tudi danes bi bili aktiv-ni, če bi se imeli kje zbirati.«
M. Vizjak: »Ves čas smo ohranili
stike z Miklavčevo mami. Njena smrt nas je zelo prizadela.«
F. Tomšič: »Tu je nastalo jedro Dolomitskega odreda. Bilo je ogro-mno ilegalnega dela. Imeli smo celo tiskarno. Bili smo zelo povezani z OF.«
A. Rožič: »Razlik med staroselci in priseljenci ni. Izredno lepo se obo-ji vključujejo v življenje in delo kra-jevne skupnosti.«
V razgovoru so sodelovali:
Jože Peternel, predsednik skupščine KS, Antonija Rožič, predsednica krajevne konfe-rence SZDL, Ivan Grebenc, predsednik sveta KS, Stane Žerovnik, podpredsednik sveta KS, Matjaž Vizjak, predsednik komisije za infor-miranje, France Tomšič, predsednik komisije za statutarne zadeve in kadre, Janez Vovk, načelnik narodne zaščite, Ignac Čeak, načelnik civilne zaščite, Pavla Rojc, tajnica krajevne skupnosti.
Komunalne težave
I. Grebenc: »Danes smo zazidana krajeva skupnost. Še odprti prostori so z novo avtocesto onemogočeni za zidavo. Krajani so svoje domove uredili in sedaj gledajo tudi čez ogra-jo: kaj je z asfaltom, razsvetljavo, kanalizacijo? Trenutno imamo trgo-vino, vodovod, deloma urejeno ka-nalizacijo, telefon, avtobus, regulira-no Gradaščico in tudi nekaj parkov-nih površin. To ni malo, vendar ni-smo zadovoljni. Spoštujemo minule napore vendar kraj zahteva korak naprej za večji družbeni standard. Okolje je čisto, ker nimamo industri-je. Upamo, da obvoznica ne bo pok-varila ozračja. Smo pa proti takim objektom, kot je na primer asfaltna baza, ki je tudi problem Brda in ver-jetno tudi Rožne doline. V srednje-ročnem obdobju bi radi iz Vrhovcev naredili prijeten bivalni kraj z ureje-no okolico. Zato bomo morali uredi-ti kanalizacijo tudi za približno 100 hiš, ki je še nimajo. Ti načrti so že tri leta v vseh mogočih planih, narejeno pa ni še ničesar in verjetno bo tako še 1981. leta. Problem je predvsem zato, ker so brez kanalizacije višjele-žeči deli in se kanalščina razliva po ravnem prav tako naseljenem delu.« J. Peternel: »Prav ti ljudje, ki so brez kanalizacije pa plačujejo zem-
ljiški prispevek prve stopnje.«
I. Grebenc: »Radi bi se rešili tudi makadamskih cest. Veliko Ijudi je pripravljeno plačati asfalt, vendar ni dokumentacije in to je največja ovi-ra. Velik problem je tudi onesnaže-vanje okolja. Vse bolj postajamo od-lagališče drugih. Lani smo imeli akci-jo čiščenja ob Gradaščici in smo po-brali marsikaj od štedilnika do avto-mobila. Letos pa bomo, kot kaže, morali to znova ponoviti.«
M. Vizjak: »Krajevna skupnost tudi nima svojega družbenega doma. Krajani so sami pokazali veliko ra-zumevanja. Tako nam je dal prostor kjer smo trenutno, v najem Jože Berdnik za minimalna sredstva. Prej smo se zbirali po kuhinjah.«
A. Rožič: »Pred krajevno skup-nostjo je ogromno nalog, vendar ne dobimo dovolj sredstev. Tisto, kar imamo skušamo čimbolj raztegniti, da bi vse pokrili. V Ljubljani imamo dokaj različne krajevne skupnosti. Ene so bogate, druge, kot na primer mi, pa živijo od glavarine. Zaposle-nega imamo le tajnika in pol člove-ka, ki se ukvarja s SLO. Vsi ostali pa imamo za delo veliko entuziazma.«
F. Tomšič: »Dostop do vrtca, to je Cesta XIX. je že nekaj let v progra-mih razširjene reprodukcije Ljublja-ne. Sredstva, ki so potrebna pa med-tem rastejo. Tako so se od 1,3 pove-čala na 2,32 milijona dinarjev. Tudi druge ceste so v zelo slabem stanju. Meteorna kanalizacija ni urejena in se ob večjih nalivih srečujemo s po-plavami. Cesta Dolomitskega odre-da, na primer, je brez pločnikov in nerazsvetljena, čeprav je zelo pro-metna.«
Vsi prisotni so izrekli vrsto kritik na račun neuresničevanja sprejetih sklepov na višjih forumih, »padanja« iz programov in nekorektnega od-nosa občinske in mestne administa-cije.
Načrti
J. Peternel: »Na zborih občanov se počutimo kot na zatožni klopi.«
A. Rožič: »Ker se nič ne prema-kne ljudje marsikdaj sploh več ne pridejo«
S. Žerovnik: »Krajani so priprav-ljeni sami marsikaj urediti, vendar tega ne smejo. Strokovne službe bi morale bolj prisluhniti krajanom.«
I. Grebenc: »V srednjeročnem ob-dobju, ki je pred nami, bomo najprej skušali pridobiti vsaj potrebno doku-mentacijo. Kaj in koliko bomo nare-dili, pa ne moremo točno reči. Tako naj bi med drugim pri jezu uredili rekreacijske površine. Tu naj bi stal tudi dom KS Vrhovci. Pri občinski TKS smo že našli razumevanje. Oce-njujemo tudi, da bi morali čimprej sanirati grad Bokalci. Kmalu obnova ne bo več možna, ker bo propadel. Prav gotovo pa bi tu lahko bila lepa turistična točka nad obvoznico.«
I. Grebenc: »Industrije si ne želi-mo, podpirali pa bomo razvoj drob-ne obrti. Že sedaj obrtniki sodeluje-jo pri reševanju krajevne problema-tike. Posodobiti bi morali trgovino. Upamo tudi, da bodo z reševanjem problemov v drugih krajevnih skup-nostih, razbremenjeni tudi naš vrtec, šola in trgovina.«
Veliko so še pripovedovali. Poseb-no pozornost so posvetili tudi obrambnim pripravam, kjer imajo precej uspehov in uspešno sodeluje-jo tudi z delovnimi organizacijami na njihovem terenu.
IVO BREČIČ