r "sbe^mv-T T'-; if-- Največji a lew i >sln dnevnik * | V Zdraic nik državak 1 V«4i» za vse le to • • • $6.00 1 Za pol leta . Za New York • e e • $3.00 i celo leto - $7.00 Zabozemrtvo celo leto $7.00 j GLAS NARODA IirflsloTenslahVdeUWTAmc^L i ■ 1111.............. The largest 'Slovenian Da3y in the United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 76,000 Readers. TELEFON: OORTLANDT 2876. NO. 295. — ŠTEV. 295. Entered m Second Claw Matter. September 21, 1908, a* the Port Office a* Hew York, IT. Y., imder the Act of OongrMi of Mtach 3. 1879. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 17, 1923. — PONDELJEK, 17. DECEMBRA, TELEFON: CORTLANDT 2876. NEMŠKI ODPOSLANEC PRI POINCAREJU Zopetno uveljavljenje rednega gospodarstva v Porurju in Porenju. — V Nemčiji so odpustili dosti uradnikov. Pol milijona uradnikov bo posimi brez dela in zaslužka. — Velika agtiacija proti bivšemu kronprincu. Pravijo, da namerava zasesti pruski prestol. Pariz, Francija, 15. decembra. — Nemški odposlanec von Hoesch se je danes pol ure posvetoval s francoskim min. pred. Poincarejem. Pogovor je bil jako prijazen in zaupen. Nemški odposlanec je hotel izvedeti, Če se hoče fransoska vlada pogajati z nemško glede okupacije JRuhra in posledic te okupacije. Poincare je naprosil odposlanca, naj mu pismeno prec Joži vprašanja, o katerih se hoče Nemčija pogajati z Fran cijo. Bruselj, Belgija, 15. decembra. — Če se bosta začeli francoska in belgijska vlada pogajati z Nemčija glede re-paraeijskega vprašanja ter njunih odnosa je v napram Porurju in Porenju, bo Nemčija naprosila ostale zavezniške velesile, naj skličejo tozadevno konferenco. Na vsak način je treba čimprej mogoče uveljaviti redno gospodarstvo v Porurju in Porenju. Berlin, Nemčija, 15. decembra. — Vlada bo v najkraj^ hem času odpustila veliko število železniških, poštnih in brzojavnih uslužbencev. Vse kažže, da bo pozimi najmanj pol milijona teh bivših uradnikov brez dela, če jih vlada ne bo mogla kod drugod zaposliti. Vlada ima sedaj približno dva milijona nameščencev. To število je treba skrčiti najmanj za 25 procentov. Lipsko, Nemčija, 15. decembra. — Grof Kari von Kvhulenburg je bil obsojen na dve leti ječe ter na 50 milijard mark globe, ker se je udeleževal separatističnega gi banja. Berlin, Nemčija, 15. decembra. — Nemški republikanci so sklenili odločno nastopiti proti bivšemu nemškemu kronprincu. * Na vsak način mu hočejo prekrižati račune, da bi se nvogel kdaj proglasiti pruskim kraljem ali pa nemškim cesarjem. Istočksno hočejo tudi zadati monarhističnemu gibanju snirtnonosen udarec. Izška je neka "tajna* knjiga, katero je baje napisal neki bivši tajnik nemškega kronprinca. Pisatelj dolii bivšega kronprinca, da je med vejno letal za lepimi ženskami in se zabaval ž njimi, d očim je na stotisoče nemških vojakov krvavelo na bojiščih. Pisatelj noče povedati svojega imena, ker se boji, da bi ga ne usmrtili pristaši bivšega kronprinca. Navaja neovrgljive dokaze, da je bilo tekom vojne v kronprinčevem glavnem stanu vedno dosti lepih mladih žensk, večjidel Francozinj. Knjiga ima oč i viden namen prikazati kronprinca kot nevrednega človeka, da bi igral v nemški politiki kako vlogo. Kljub temu se pa zbirajo krog njega vsi monarhisti-čni elementi ter Čakajo le ugodne prilike, da ga proglase vladarjem vesoljne Nemčije. * Knjiga ima naslov *4 Bivši kronprinc in ženske je pisana jako pikanto ter je razdeljena v osem poglavij. V knjigi sta tudi fotografiji dveh potnih listov, s katerima »ta dospeli dve lepi Francozinji v Nemčijo. Potna lista je kronprinc baje lastnoročno napisal. Monakovo, Bavarska, 15. decembra. — Ker je povsod Veliko pomanjkanje denarja, in ker kmetje nočejo več prodajati za denar pridelkov, je bilo odrejeno, dk dobi kmet za vsak cent ječmena, ki ga pripelje v piva varno, .15 litrov piva. Berlin, Nemčija, 15. novembra. — Pruska vlada na-namerava zapreti univerzo v Frankfurtu, ker nima več sredstev za vzdrževanje. Univerzo obiskuje nad dvatisoe študentov. Berlinska policija je izsledila v nekem javnem prenočišču nad 400 moških in skoraj tristo žensk, ki imajo na vesti večje ali manjše zločine. Vse so odvedli na policijsko stražnico, odkoder so morali romati v zapor. 1923. POZORlfiČE MKMiftieiw BOJEV Zvezne čeTe pod poveljstvom pred sednika Obregona so se spopadle z mehiškimi revolucionarji pri San Andros. Obe stranki zatrjujeta, da sta zmagali. Obregon trdi, da je premagal armado generala Estrade, vstaši pa zatrjujejo nasprotno. Črne točke predstavljajo vstaako fronto; svetli četverokotniki preds tavljajo Obregonovo fronto. Pre križane črte pa predstavljajo železnice. BREZPOSELNOST V NOVI ANGLIJI Tovarne so odpustile veliko stevi. lo svojih delavcev. — Nekatere tovarne so povsem prenehale z obratovanjem. — Prizadete so pletilmee. , \ V božičnem, tednu bo v Novi Angliji na tisoče in tisoče delavcev brez dela. Najbolj so prizadeti delavei, ki delajo v pletilnicah, v tovarnah za stroje in za gumij-ske izdelke. Lawrence, Mass., 16. decembra. >ne 22. decembra bo bombažni department Pacific pletilniee odpustil 1800 svojih uslužbencev. Če bo šlo vse posreči, bodo začeli dne 7. januarja zopet delati. Tovarna ne navaja nobenega vzroka, zakaj bo te delavce odpustila. V nekem drugega oddelku iste tovarne bo odpuščenih 2300 delavcev. Burlington, Vt., 15. decembra. ne Tovarna Chase Works je zaprla svoja vrata. Zadnje tedne je delalo v nji 250 delavcev po par ur na dan. Vodstvo je izjavilo, da mora prenehati obratovati zastran pomanjkanja naročil. Mlddlefort, Me., 15. decembra. 1800 delavcev Sbcco^Lowell (tcM varne bo od 22. decembra do 2. januarja brez dela. Woonioekst, R. L, 15. dec. -Alice tovarna bo od 22. decembra do 2. januarja zaprta. Zana-prej se bo pa delalo v nji samo po štiri dni na teden. Prizadetih bo na 3500 delavcev. kitajski BAjrom so ople-ntli mesto. fcuBfkaj, KHajtka, 14. dec. — Pod poveljstvom roparskega glavarja Cenjenteha je v sredo tri tisoč kitajskih banditov napadlo mesto Caho. Opimili so vse hiie, usmrtili župana ter odvedli nad tristo žena in deklet v gore. Caho se nshaja v južnem delu province Human« i | ^ Sviea, 13. republike «a leto 1924 je bil izvoljen je vsega skupaj 219 glasov od katerih jih je dobil 189. Doeedaj je bil Chuard podpredsednik ter to-djs notranjega departments. Prihodnje leto bo podpredsednik Jean Musy. KOLEDAR a leto 1994 ar STAVE SAMO 40e Varo&te ga. takoj, d* m boste fares nJega "O LAS VABO DF 82 Oortlsadt 8k, Vew York JE HOTEL OBPELJATL V Alpine apartment v Wood-clife je vdrl v petek zjutraj zidar William Hunt ter hotel odpeljat! šestnajstletno hčerko tovarnarja Schneiderjs. Ns klice mladega dekleta je pritekel iz sosednje sob« Schneider ter se spoprijel s H unto m. Napadalec ga je pa zatem udaril po glavi ter pobegnil skozi okno. Policija ga dosedaj še ni prijela- SIREC PRAVI, DA JE RAK OZDRAVLJIV MEHIŠKI VSTAŠI SO SE UMAKNILI Orijentalski zdravnik izjavlja, da Zvezne čete so začele prodirati proti Vera Crura. — Aeroplani zvezne vlade so v soboto obstreljevale Esperanzo. je naše| zdravilno sredstvo za to strašno bolezen in da se poslužuje izločevanj taroidne žleze in drugih žlez. Mexico City, Mehika 16. dec. — Pariz, Francija, 16. decembra. Iz zavezniškega, glavnega stana Pariška teravpetična družba je' PorQ^ada 80 se morali vstaši objavila, da ji je bil predložen v I umakniti do Guadaljare. Pri umi-presojo način zdravljenja gotovih kaniu s° porušili za seboj vse mo-oblik raka in da se bo ta način stove in železniško progo, mogoče izkazal kot splošno zdrav-! Vse da se hočejo izogni- VOLtJME XXXL — LETNIK XXXI V VSI POLITIČNI ZLOCINCI OPROŠČENI Predsednik Coolidge s§ je moral slednjič ukloniti pritisku javnega mnenja. — Edini 1'zločin'1 političnih "zločincev" je bil, da so imeli pogum javno povedati svoje mnenje. — Poseben odbor je preiskoval amnestijsko vprašanje. — Boj za oprostitev je trajal tri leta. Washington, D. C., 15. decembra. — Predsednik Coolidge je danes odredil, naj se izpusti na prosto vse politične kaznjence, ki so zaprti po raznih jetnišnicah vsled kršenja vojnih postav. Vseh skupaj je teh "zločincev" enointrideset. Njihov zločin je obstajal v tem, da so si predrznili javno povedati svoje mnenje ter kritizirati vlado, ker se je vmešala v vojno. Večinoma vsi so bili zaprti v jetnišni-ei Leavenworth, Kansas. Kakorhitro bodo dobili wardeni tozadevna povelja, jih bodo izpustili. Z amnestijskim vprašanjem se je bavila posebna komisija, ki je zatem priporočila predsedniku Coolidge-u, da možje zaslužijo prostost. Boj za oprostitev je trajal tri dolga leta. Vsi napredni elementi v deželi so odločno zahtevali, naj zbriše Amerikn s sebe madež, katerega so vse države, ki so bile zapletene v vojno, že zdavnaj zbrisale. Pred par meseci so dospele v Washington žev.r terih pbsojencev ter vztrajno, dan za dnem piketirn i BeloThišo. Povelje se pa ne tiče političnih jetnik o v kot <:.-• Tom Mooney, Warren K. Billings, Nicola Sacco Vanzetti. ne.k in V>. železnice, ki je last Angležem. | stotkov vsled revolucionarnih Vladne sile razpolagajo v celem z gibanj in večina inozemskih prt-11,000 možmi. Infanterija, kavale-. bivalcev se je založila z vsem poni* i« »HHorn« ^ trebnira, pripravljena na vse slu- &AJCOMB frAUJAHSKEOA OUSBKHIKA. Mflaa. Italija, 14. decembra. — Guiseppe Balignani, ki je bil 32 let ravnatelj koaeervatorija v Miti-nu, je danes skočil k četrtega nadstropja tvoje hiie na ulico ter ob-leial na mestu mrtev. Star je bil 73 let. - — - - ZA X7MOE. Ijenje te strašne bolezni. Ker človek ne neha upati, je vzblidila ta vest velika upanja v duši francoskega naroda morda večja kot jih je znani Coue s svojo priprosto duševno n^etodo. Metoda, koje podrobnosti so še tajne, ker je preiskava še nepopolna, je razkritje nekega dr. Name-ja, Sirca, ki prakticira v Tunisu. Pred kratkim je obvestil medicinsko. družbo, da se mu je posrečilo ozdraviti pacijenta, trpe čega na raku na prsih. Zdravil ga je z vbrizganjem žleznih izločevanj. Ker je metoda tega sirskega zdravnika pracej slična drugim metodam, ki so v zadnjem času povzročile tako senzacijo in pri katerih se uporablja živalske žleze z odličnim uspehom je zdravniški svet pripravljen sprejti ta novi način zdravljenja. Novi način zdravljenja raka bo preiskušen na številnih slučajnih predno bo objavljeno oficijelno mnenje glede zdravljenja. Sedaj je treba upoštevati še to, kar pravi zdravnik sam glede te zadeve. Leta 1919 je objavil dr. Name knjigo glede raka, v kateri pravi, da je rak proizvod izločevanja notranjih žlez, ki povzročajo, kadar so motene, pravcat kaos med živimi celicami, ki sestavljajo človeški organizem. To stanje ugladi po njegovem mnenju pot po postanku raka potom krajevnih draženj, proizvedenih od zunanjih vzrokov, — naprimei udarca, padca ali izpaha- Dr. Name dela brez laboratorija, brez vsake formule ali zunanje pomoči. On trdi, da lahko ozdravi raka na ledvicah brez operacije in brez X-arkov. Skrbno diagnozira položaj in stanje paci j en ta ter mu nato ukaže ostati stalo pod njegov oskrbo. Vsaki dan mu nato vbrizga ekstrakte žlez. ti odločilni bitki ter zvabiti Obre-gove čete v past. Washington, D. C., 16. dec. — Obregonove čete se pripravljajo na splošen napad na Vera Cruz, kjer je baza mehiških vstašev. Vera Cruz, Mehika, 16. dec. — Aeroplani zvezne vlade so bombardirali včeraj Esperanzo, toda povzročili niso velike škode. Ta- Vk., 16. decembra, Larkin Garret, ki je bil udeležen pri umoru pastorja E. S. Pievera ter obtoisn "prostovoljnega uboja". j« bil obsojen danes na Štiri leta jefte. Njegov brat, ki je bil obtožen umora po drugem redu, bo sedel pal let. _ J .j MEHlftl BAHDICX UHTJUEEJLX Tampico, Mexico, 15. dec Sem je dospela brzojavka, da so banditi ustrelili v Tali, 125 milj južno od tukaj Amerikanko Mrs. L. Heart. Podrobnosti o tem slučaju še niso rija in artilerija so vključene v zvezne čete na obeh sektorjih. čaje. Številni Amerikanci odha- Predsednik je vzbudil veliko jajo iz dežele ter izjavljajo, da ljudsko navdušenje, ko je prišel se hočejo vrniti šele po vol'tvah. osebno, da vodi kampanjo proti ustašem. Poroča se, da je obdan od slavnih Jaqui indijanskih ce-tašev iz Sonore, neustrašenih borcev, ki so ga privedli v zmago-slovju skozi njegovo lastno revolucionarno karijero, predno je zasedel predsedniški stolec. Velik kontrast napram tem če- ko že vsaj poročajo iz glavnega ki bosi v b°i' nudij° stana de la Iluerte. Mexico City, Mehika, 16. dec. Revolucije vprizarjajo mase naroda, ne pa posebne skupine, vojaki ali ambicijozni posamezniki. To je rekel general Francisco Serrano, mehiški vojni minister, po konečnem uveljavljerfju. vladne iztrebljevalne kampanje proti dvema ustajama, ki razburjata še-daj Mehiko. Prva je ostaja gene* rala Estrade v državi Jalisco in druga je ustaja sil de la Huerte in Sancheza v Vera Cruzu. Nekako 500 milj ločuje središče teh dveh us ta j in glavno mesto Mehike leži na sredi med obema srediscima. Predsednik Obregon se Je podal na bojno fronto v Jalisco, kamor se je odpeljal s posebnim vlakom. Pričakovati je, da se bo vt-šila prva velika bitka ustaje v tem sektorju, v bližini Guadala-jare. Poročila pravijo, da se lahko prično v vsakem trenutku sovražnosti. Izza svojega prihoda na fronto je predsednik Obregon pregledal osem tisoč vladnih čet, zbranih v tem sektorju ter jih skušal navdušiti Natančno število vojakov, a katerimi razpolaga general Estrada, ni znano, a vojni urad napoveduje danes popolno iztrebljenje sil generala Estrade tekom prvega resničnega spopada med federalnimi in ustaškimi četami v Jalisco, s čemur se bodo federalni seveda tudi polastili Guadalajare, drugega največjega mesta v Mehiki. Namignilo se je, da se bo podal predsednik Obregon nato na vera-cruško fronto, kjer bo ponovil to, kar dela sedaj v Jalisco, nakar bo vprizorjen napad na sile, katerim poveljuje general Sanchez. Boji se bodo najbrž vršili v težavnem goratem ozemlju, kojega središče je v slavnem Msirata kanjonu, tri tisoč čevljev nad mor-ako gladino, ob sekciji mekiike dobro opremljene zvezne redne čete, ki so v zadnjih šestih dnevih redno odhajale iz tega mesta na obe fronti v moderno opremljenih vojaških vlakih. Splošno mrtvilo, ki je sledilo v trgovini po proglasenju revolucije, je bilo vsaj deloma odpravljeno vsled energičnega stališča, katero je zavzela vlada, odkar je prevzel predsednik Obregon sam DELOVNI ČAS V ZASEDENEM OZEMLJU. Berlin, Nemčiga, 14. decembra. Delavski minister je sporazumno s porurskimi kapitalisti izdelal načrte glede delovnika v Porurju. Neizvežbani delavci bodo morali delati po 54 ur na teden. Vsi dru-gi pa po sedeminpetdeset \ir. Ob sobotah bodo delali samo pol dne. Tozadevna določba bo v veljavi dne 1. julija 1924. KONEC ŠTBAJKA V AVSTRIJI Dunaj, Avstrija. 14. decembra. Danes bodo po vsej Avstriji zo- . ... . P^t začeli obratovati telefoni in najvišjo kontrolo. To optimHično > brzojavi< Soglasno s pogodbo, ki razpolbzenje je le se povečalo dej-, je bila včeraj sklenjena, se bodo stvo da n*so prišla sem nikaka po- I danes zjutraj n& delo vsJ rocila o kaki resni ljudski ustaji poštni, telefonski in brzojavni - republiki. uslužbenci. Cene živil v mehiškem glavnem Vlada jim je zvišala plače za mestu so poskočile za celih 50 od- letnih osemdeset milijard kron. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU •e potom naš€ banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah: Danes so nato cene sledeče: JUGOSLAVIJA KazpoftUja na zadnje pogte in izplačuje "Pofitni čekovni in "Jadranska banka" t Ljubljani. Zagreba. Beogradu Kranju. Olju. M, riboru, Dubrovniku. Splitu, Sarajevu aH drugod kjer je pač za hitr izplačilo najugodneje. 1000 Din- ...... $12.60 2000 Din. ...... $24.80 6000 Din. ...... $61.60 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot «n tisoč dinarjev raCunimo poseb*] po 1» centov za peitnino In drug« stroike. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Kazpofiilja na zadnje poŠte in izplačuj* "Jadranska banka' v Tr-tu Opatiji in Zadru. 200 lir .......... $ 990 50p Kr ........ $14.55 500 Ur........ $23-75 1000 Ur ........ $4650 Pri nakazilih, kt znaiajo manj ko« 200 lir ra&unimo poaabaj po t» centov za pottnino in drugo stroike. Za pailljatve. ki priseglo znesek pet tfaoi dinarjev ali po dva tisoč lir ieveljajcMe »e mogočnosti ie posebni popust. Vrednost dinarjem In liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in oepri čakorano; lz tega razloga nam nemogoče podati natančne cene vnaprej/ Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke. glsdff 'nrftefil T dolarjih glejte v tem listu. nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. j ------ FRANK 8AKSER STATE BARK «2 Oortlaadt Street Te».: coniandt Hew York, N. 7. Glavno astopniitvo Jadranske Bank. : Jan.,, J..... « ■ '. - • ... ..." -V, - .: r.LAS X A ROD A, 17. DEC. 1923 "GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owned and Published by Slorenic Publishing Company PRANK SAK8ER, Preatdwt (A Corporation) LOUIS BENEDIK, Treasure Place of Buslneaa of the Corporation and Addresses ot Above Officera: «2 CortUndt Straat. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. **G LAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list *a Ameriko ' Za New York za lelo leto....................»7.0 In Canad................. t« 00 Za pol leta ........................ Za pol lota .......................- 13.00 Za inozemitvo za celo leto .....§7-0 Za četrt leta ".................... »1.50 Za pot ........................ Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "GLaa Naroda" ixhaja vsaki dan iavzemii nedelj In praznikov. Dopisi brez podpisa In osbenostl se re prlob^ujejo. D^nar naj se blajrovoli pc •tljatl po Money Order. Pri spremembi krrja naročnikov. prosimo, da ae nan tudi pr»Jinjo bllvallWe nainanl, da hitreje najdemo naslovnika._ "GLAS NARODA" Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2676 _ VOLITVE V ANGLIJI XihiV iii mislil, da bo pri volitvah v Angliji tako sijaj Tio zmagala delavska stranka. Vsa javnost so zanima 71 to nenavadne uspehe. Nekateri so presenečeni, nekater s«- i»a ozirajo z večjim zaupanjem v boljšo bodočnost. Nihče nc* ve, kaj se bo pravzaprav zgodilo, če se b< povzpela na vlado delavska stranka. To je mogoče. Mo *ioče je pa tudi, da bo zanaprej vladala deželi liberalno-konservativna koalicija. Delavci nimajo nobenega veselja, sklepati z liberate kake zveze ali kompromisa. fV bi delavska stranka priznala imperialistične j\squitliovo politiko ali pa eelo hinavsko in nazadnjaške politiko David Lloyd konservativcev in lil>eralcev. Obe stranki sta odločil ttanprotiiiei programa. katerega hoče vsiliti deželi delav • ka stranka. Praktičnemu Angležu vsledtega ne preosta ja ničesar drugega, kot rešiti težavno vprašanje v tozadev nem sodelovanju." Jugoslavia irredenta. Mussolini o Be ki > jeni govoru, ki ga ''J' met ministrski predsednik H#-«ito Mu-** "lini v riiftaicexu .staia-tu, je rzja\.l K-iki : He- ikpu b»7.a z« vojno mornarico, liapra- i^ajo skupine in Ijudj vili vnn iz Zadra zgubljeno in SVf-5" zananjf politiko; toda obo masno mesto, let \v> živelo samo od r<-'.ena zuaiai.ja politika, zunanj ii i^ih milodarov; v zadnjem tre- politika, ki se br'.jca za bodoem** niitku j* iiAe dobilo kmiumuti p«s Ul življenje nar«*ia, ta mon da -* um «mojr,vM materijiibio ^iim in izključno v rokah od iiv!j«aiij»-. Iu I teke nismo dobili! Izvorne vini.*, ki p.aua vse ele-Vi veste, go«po K« iič-j je Mussolini ozna-odobretije .senatu in zbornici Predložil pa nistin pu»ma ministra J:forze To p!sroo <»J>sit«*ji, čeravno »e je to tajilo. Paritetna koiiii-iija se je s»*staia. Zborovala je, sklenila pa ni niee«ar, ker problem K« nolia. in s'cer ne zato, ker je on t zahtevaj, nasprotno je on delal n v*« kriplje. da odvrže to breme Vendar j«- moral —14 meseee\ n« - iti to težko breme. Situacija n Keki je bila izredno kriciC-na. Ma terijalna in moraliena beda. Posla >»-m generala Ciardinija na Rok tudi iz lagoma okreva in ki >e monda jutri vnie rxl jaH-tien^wra imperijalizma na sta-{e!;.- MKula v kategorijo onih pro- ra I,ota ^^ -vans^etra imperija-»leniov, ki »kero nerazreiiljivL | Hzina- (>Vitrje\-anje.) Italija je lanes kon--jlidirana te^* se .zaiuuia na .svojo armado in inomarieo. Senat ie sprejel MusisolLnijeva izvajanja 7. velikim odobravanjem ter mu je ixrekel zaupnico. Predla«ral jufr«wlovrti*Ai vladi en**>di!. cloveransko, ki s*e ozira na potrebe enepa kakor dru-(re^a naro 'jo. O t«»ni j«redk>gai se s*»iiaj razpravlja v c?lju, da <»e do-sporMzum Vaekakor moram reči, da italijnni^ka ^ada noee dati hjpnoUirrrati v tem delu Jadrana. Reika je vee nego proMem, je trn v naletu boku ('una spina nel nostro fianoo}. P<«litika velesile tikora imeli široke vklike. Medtem, ko ko ** vHBi razgovori z Ju-gmlavij« f*m po«UU na Roko ge-n»r»U Oiardinija za gnbernatorja. Zakaj ! Ko jv* bila razpršeena kon-stitnarU pr*dae>biika Zaaetle, je v roke profesorja De- >.usi ' -'Ma. .. • % Dragi komisarji. Komisarji, katere je ]>o«tavila italijanska vlada nad skupino slovenskih obein, bodo stali Sk>venee težke denarje. Po ura-dni ixjavi je sedaj docr:ano. da je komisarjem določena rpLaea 1500 lir na mesee. K celokupnim s?tr. novembra je bilo vlom-lieno v p.>tlztmiio klet trgovke .\nc Mese-ne! v I^ogu in ukradeno vaznesra blaaa za dinarjev •edno in znamenje To je lepo, napredka. Amerlkai ma strašno dosti neiz-: i e uro j rabljene prohibicije. Kar sem naj ju pridejo- iskat na posodo. * * * Senator Mairnus Johnson je farmer po poklicu- V svojem prostem času opravlja na svoji farmi vsakovrstna poljedelska dela in tuili krave molze, če ni dru- GLAVNI URAD v ELY. ija Oči*': pa ni mogla dolgo teci, ;er je imela p<;il krilom všitlh 30 :ilv saharina in so jo fi-lančni 'organi kmalu pograbili. Mariborska prctltnberkulozna liga c^ lenila ustanoviti v bližini Ma- Nevaren potepuh. Zadnje dui se je klatil po va^eh na T), leiijnkem neki mladenič, < blcče.i \ .- Ivo obleko. Zvečer se jc j gače. odlašal pri ])osestn:kih in-prosil za j Že v našem listu ste ga v bolnišnico, kjer •o zdravniki ugotovili, da je bož- r n Pri padcu na kamniti tlak e je znatno poškodoval. Dva nova zvonova. V St. Vidu nad Cerknico sta ila v nedeljo 25. novembra po-večena dva nova bronasta, zvono-a vlita v ljubljanski zvonarni. Beg pred vojaščino. Naborni obveznosti >ie n.so odvali in \>!ed tega zasledujejo ledeči fantje iz brežiškega (Jkra-a: Kraaie 1'ečnik iz Vidma, Anton •'aškar iz Sevnice, Maks Pire iz ga morali oddati v bolnišnico v 3iur.ski Sr>l)oti. V Olju padel s stavbišča delavec Ivan Cud »n in zlomi levo roko. Moral je v b- brco. um ne pridejo. Tako je naprimer imel najpopolnejšo zbirko najraznovrstnej-ših bolh. kar jih je na svetu. Tako pravi časopisje. Ko so ]>a poljski žulje eitali to j poročilo o svojem rojaku, so Glavni ooborniki: Presedntk: Rri>OL.P PF.RDAN, 933 E. 165 St.. Cleveland. Oi Podpredsednik: LOUI8 BAL ANT. Box 10« Fearl Ave.. Loral«, O. Tajnik; JOSEFH PISHLER, Ely. Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 9«t, Ely. Ulna. Blaff&jclk neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, 411 — lStk At«. Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. CRAHEK, 90S American State Bank Bid«.. MS Grant ■«. M Sixth Ave., Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK. Room 206 Bake well Bid*.. «or. Diamond ul Grajit Streets. Pittsburgh, Pa_ MOHOR MLADIC. 1334 W. IS Street. Chicago. HI. FRANK SK_EAB£C, 4822 Washington Street, Denver, Cola. Porotni odbor. LEONARD BLABODNIK. Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg., Puyallup, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PTRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. 0. PAULINE ERMENC, 3S3 Park Str., Milwaukee, Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEj^ARC. 53£ Market Street. Waukegan. I1L - JednoUno uradno riaallo: "Glaa Naroda". <■ —« Vae stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne poftiljatv« naj se poSiljaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofiilja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe ra sprejem novih članov ln bolniška spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota te priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se cglasl tajnika bližnjega drnfitva J. S. K. J. Za ustanovitev ndvih drufitev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo drtiStvo ae lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Elektrcmiditer Krtu i jo ferar je^ x,niiir-ljivo in pomilovalno nasmeh-padei v Mar:.ln.n! z h-^tve in si zl«j-mil levo n>I;o. Morali s» a ze m res * • Na stavbašču inž. Kasala v Za-' Baje Se -Jr v A™nki osnovala arorju je padel z odra delavec Ja-jtaJ,m družbe žensk, kob Kranjc. Df bil je težke po-1 r< škodoval. , . . | sociiiiK je 1 brez d bil Na krožni ž.iiri ■•* S-itessci se .je i Nekemu človeku ! den gramofon, i Sodnik jc brez vsakega sevanja obsodil njegovega soseda da bi se ti težko obraza! iih d -poslanca. ' .iv. j- Un»' 11. lKjvembra je aretirala p«■'"•ija v lie.ogradu, li T«-razij pfi čaši piva in paštetah bivšega nntnit t" "nt'ga p slanea in 11 vinarja Kosto Novakov iča. Za časa Itoinunlstii'nega proe.-sa Novakovih ni bil niti kl - a i t red s >dišee. ker ni !.il član izvršiln^a otlbora kcmuiib/t ičtie stranke Kljub temu .je hotel zl ža t i v Avstrijo, ali na nkra-J ., ..j^i, m Lr., j^rijeK in Odvedli v Zagreb, kj«-r j" p.« pri za^iša-! jflav. < iijii skoeil okno in izginil I/, i medtem k< Zagreba je šel preko Maribora j voda za ta brez potnega 11-:a na Dunaj, kjer i c:e je živel od tegju da je p:s::l do-j p>e za '"Rote Falme" in parčki "L'Huinanite". dest t dni pred se-" j dan jo aretacijo pa je zf pet prestopil niejo v Mariboru 7. napa«"-' nimi d kumenti iai Šel preko Beograda v <.'a*-ak. kjer s<> njegovi i ?:«rši. V par dneh se je vrnil v Beograd, pri javil se s pravim imc-noDJr-pri policiji t *r označil svoj naslov. Naslednji dan pa s > ga de- '^č se I »o za '4 umentov in ia« zagrebšk« po lid je. varjal radi preko nujo pobega Raz ki al očetu slavo. zasli- V IV l.š«''i pri Za grel god 1 nečl: v, ški Lesdivšek je pr:šel truden dome v iti 11 da odp» >i v^i .'• n je2 ve m i • rekiro in očetu v u se \m» je d -; '1'i-maž -P' .'dne z dela vb trel na p >-To pa iii bilo ;ll. !:i jr v/.r'l panju raz-:hil hrep hlapec na Ižanski Beogradu in po izpolngenju vselijmož reko^. — Proisim vas, vložite zame tož- svojc Ciril Skočir. •isti št. 22 v Ljubljani, je v sobo-j formalnosti izdala g. Dragotinuj o 17. nov. zvečer popival v ne?;i i >'triw lju » bičajni eksekvatur kot r<*"tilni na Ižanski ee^ti. Vino mu ,ie pn par urah lzdilnul, jo bil s il ar* t iran. Po-di a n< če navesti. Smit pod vlakcm. V likem liečkereku - - j.- do-gotlila težk«i nosreča. katero žrtev je postal pol jed i Ve .Miša Curein. Vračid s:* j:* ^natikan /. neke por »l:e n je hotH prekoračiti tir. V tem trenutku pa u;a j<* p jevo ija vlak ust a- tektivi odvrnili policijo. Prod vil. jo i>il ''určin že mrtev. je zb zlo že tako v glavo, da je izlival prep'r s Kobijmimi hlapci. M<*žakar i»a jo je xlaiw) jakupil. , , , » , i b o za ločitev zakona, hoie rarnemu konzulu portugalsike i . , . i, i r • i i- • /< oi zene f)i se rad ločil, republike v Ljubljani. — (j. Stru- Od colj je bil med vojno nekaj časa — Tako, tako — je rekel advo- __ v New Yorku ter je priredil za kat> — bi se l>a radi lo5ili? II ape i so 'svojega nadležnega \u- Nar.xia več zanimivih -»pi^v.j — ^ morem več živeti ž njo. • ar.sa najprej močno pretepli,' -vk-jzij sato pa ga je etlen izmed njih ee'r>" Dolenj-n v Kranju, se je pri ►ai krat <-»uiil z nožem v roke, s ka- tkanju drv nevarno v.sekal v des-erimi se je prev-č otepa val. Sk^'i'1 nogo. Prepeljan je bil v bol-•irja sjo oddali v bolnišnico, ostali n.co. pretepači so bili aretirani ter se Albina Ferko, delavka v tovarni »odo morali radi "■korajže"T za- Malv v T-žiču. je pri delu pu-jovarjati še pred sodiščem. Škodovala desno roko. Morala je f v br lnieo. Nič ni tako skrito. 1>r' postavljanju železnega jam- Meseca avgusta je bilo vlomlje-j '"-ra za napeljavo električnega to-io v podstrešje tV»derocijeve hiše! ka Fala-Trbovlje sta se ponesre-' Kazlagovi ulir-i v Ljubljani in •o zmanjkale razne starinske ure n drcgoeen« sti, ki jih je svoječas-io spravil nekdo v garderobo na rlavni kolodvor, da jih o priliki oroda. Ker pa zavitek do predpi-anega roka ni bil dvignjen, s> »rlšli predmeti na javno dražbo. Obenem je brla opozorjena, nanje udi policija, ki je kmalu lia^la ne urno lastnika, ampak tudi tatu. '5il je to bšvši vi«ok(«šolec Ivan Ur-iič. ki je bil aretiran te dni tudi radi raznih drugih jVrestopkov. Al< jzij nihtarič. sozdni delarec i noi*i- Roparski napad v železniškem vagonu. Na mžjeavsfcrdjsk i progi južne /.elezniee je bila grofica Frančiška Atteips s Štajerskega dne 17 no- čila pri Ijaškem delavca Ruinpler Frane Ln Glcls Fraaae. Odtrgala ^e jir^a je veriga; padla >_'ta tako ne-roekel na desni roki delavce Martin Vetemik. V opekarni v Lajteršperku pri Mariboru s>i je zmcč-kal desno nogo delavec Anton Kuinmer. Na kr. žili žagi v Caiberjah pri Celju se je močno obrezal po de-aii roki mizar Karel Jan. V tovarni za usnje " Peta vi a na Bregu si je dela vee I^eo Ku-kover nevarno iiM»ško^loval levo vembra v kupe ju brzovlaka v bli- <>'co- ž;ni i>ostaje Neunkirchen od dveh ! v tovarni lesnih lepenk Charles neznancev napadena in oropana.! M<)lm v Tržiča se- je težko vsekal Roparja sta ji vzela dragoceno I v nogo delavea Fr. Hladnik. l>oo ter kovčeg s kostumom Že leznLško osibje je na bližnji postaji o doftudku obvestijo žandar-inerijo, ki je še istega dne aretirala v bližnjem gozdu dva moža. Eden je imel ukradeno boo, drugi pa kovčeg s kostumom. Roparja sta bila izročena okrožnemu sodišču v Dunajskem Novem mestu. Razne tatvine. Gabrijela Vovk, brezposelna natakarica, je odnesla Ani Paneur- Težka nesreča pri streljanju. Fraud Sajovic, posestnikov sin iz .Srednje v&<*i pri .Šenčurju, je s staro in zarjavelo puško streljal vrane. Pri streljanju ipa mu je puško nasmeslo in drobci železa so mu skoraj popolnoma odtrgali levo roko. Tudi po obrazu je dobil tež-Ke jKsjikodbe. Prvo pomoč je ponesrečencu nudil okrajni zdravnik v Kranju, nakar je bil prepeljan v bolnišnico v Ljubljani. — Tako, tako. Pravite, da no r:. To je zadosten dokaz za ločitev zakona. Ali že dolgo časa nori? — O. že precej časa. — Ali je tudi pred poroko norela? — Preti poroko pa ni norela. Pred poroko sem jaz norel. Slovenski jezik je navsezadnje čuden jezik. Vse najboljše in najlepše si boste mislili o ženski, ki jo bo kdo opisal takole: i Ona je strašno prijazna; strcr' šansko lepa, silno usmiljena, grobno dobra in bogata, da je grdo. * * * Ženske vrtijo vse svoje mline le s solzami svojih oči. Najlepša umetnost srca je, prikleniti brez verig človeka k sebi. • • * Bog ve, če bo v New Yorku o Božiču kaj kanadskega žganja, če bo res ]2o prohibicijskih uradnikov zastražilo IGO milj dolg kos kanadske meje? Pošljite svoja božična denarna darila potom BRZOJAVNEGA PISMA Stroški tega pisma znašajo samo — $1, a tako nakazana izplačila so izvršena v domovini v teku enega tedna. Naša postrežba je brza in zanesljiva, a cene zmerne. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE :- HOVA zAmmvA miaA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal lYai£Mati&2 $i. 50 'T1 BPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega ^ slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem upora ter njega zakletvi. Knjig« J« trdo ve«ana, Tsebnj« 270 »trni in 25 slik in roju*. "GLAft NAHODA" 03 Cortlaadfe Stmt, 9«w York, S. T. ......................»_^____.___ GIiAS NARODA. 17. DEC 1923 Kako je bil pojasnen dvojni umor? (Nadsljevanj*) Povprečni človek bi rekel, da bo planil morilec a pozcriča svojega zločina ali slepo ]*> najbližji odprti poti, ali ]»a okušal priti po najkrajši j»oti v obljudene okraje. Novi zločinec pa mi>li bolj natan« čno. Morilci teh bančnih uslužbencev pa so storili ravno nasprot no. Inšpektor Lahey je postal pozoren tia to bistveno dejstvo, da je vodila pot zločince proč od me-fcta ter proti Bay okraju. Obrnil večje svote. Bilo je v celem devet tisoč dolarjev, katere sta naložila brata Diamond v varnostnem pre-1923 neki Joseph Samuels, z na- dalu Cleveland Trust Company, »lovom 331 E 95. cesta. Mrs. Ta\-| Detektiv Dowl je najel sobo na-lor, hišnica v dotični hiši, ni še ni- sPr°ti sobi Diamouda. Donahue in koli ničesar čula o osebi s takim neki clevelandski detektiv pa sta' imenom, a detektivi, ki so stikali čakala v veži hotela ter prišla naokrog po okolici, so izvedeli, da je vzg°r z Morrisom skupaj v dviga-dotična hiša last Mrs. Diamond, lu ob petih popoldne. Čakal je vec To je bila hiša, v kateri so živeli kot eu dan> vidi football igro, Diamondovi, predno so se presel'li ^ t0 3e bilo usodepolno zanj. Nje-v Brooklyn. Oba Diamond a sta >- Sov brat J°e pa je izginil. meJa tam sobo in Joseph Samuela ^ pondeljok dne 26. novembra je bil v resnici Joseph Diamond. ,sta Pri«la detektiva v New York Zjutraj dne 16. novembra so na- 2 Morrisom- Popoldne istega dne" šli Fordovo karo, katero je imel pa ** ->e °?lasil Jo« Diamond v - j - proti kapitanu Busbv-u z la-Uforris v najeti garaži v Bath' sPremstv^ odvetnika Goldsteina konično pripombo: — To so bili Beachu. za hišo Diamoodovih. — ,v Pa^iakem glavnem stanu. Pri-Ijudjf i/, tega okraja ter so šli do Družina ni vedela, kafco je prišla Povedoval je odvetniku, da so na-rnm, da ne bodo osumljeni. 1 ta kara f ja Sestri Diamond sta jo Sli n^oyo karo ^ z Benson-To smatram za .-enco detek- ' »kušali spraviti v garažo, katero i hurst in da je mogoče za- tiv.ke preudarnosti- Morilci so i-* ^ Jiajel Morris Mrs ^pinskf! radi tega owimljen. Malo pred polnili definit i vin načrt, ki je -edaj'na C7 eesfci_ da snr*vri r>n4n istega dne pa je v uradu Razne zariiMi i mtfvedih. Bod medvedov je preživel prazgo dovinske čase vsled svoje. zmožnosti, da misli — Ameriški grizli je najbolj razborit med medvedi, malajski solnčni medv ed je najbolj divji, in- evropski rjavi medved je najbolj krot ak. Poroča Willi am T. Hornaday. pojasnjen in ki nam razodeva treno razni isljevan je pri vsakem koraku na poti. Novi jarek na 67. eesti. za kat^r^jra ni*o vedeli, je ustavil njih beg. a teorija je bila perfelma. Inšpektor Lahey jih je prekosil takoj v začetku zasledovanja. Važnost tega jasnega Čita-iija tiči v dejstvu, da je bilo takoj uporabljeno delo, katero je vršil kapitan Lushy v svojem okraju. Celo leto poprej, medtem ko so na 67. cesti, da spravi vanjo mo-, rilni kari, a je nista mogli. Dne I brooklynskega okrajnega pravd- 16. novembra je bil tudi stavljen ! ?ika neka priča' M bila ' ča na postaji ob času umora, o-značila Josepha med petindvajsetimi ljudmi, kot enega onih dveh, v garažo na isto mesto neki Cad iliac avtomobil natančno tak kot merilni, da se odvrne sum. Ta kara je bila ukradena nekemu Alt-sehulu v Bronxu in Morris jo je imel v Prompt garaži v Manhat-tanu. Morris je bil skrajno pozoren na podrobnosti in kljub napetosti časa je bil tako previden, da ,ie privedel enega med zarotniki, .... ... . . .........■■•>-" «w VfcUUVl, bih izpolnjeni načrti za ropa- Lut.,ianija. v „aražo tfT ^^ nje te banke, j, določ,! kapitan j ,Mtnikll p;Iraže naj mn kiTn<>nd Mf,nskije. son burst okraju je unelo to opazo- vega avtomobila v svrho napada vanje za posledieo dolg seznain.f in umora in s.Litn. xvuiiciio je uasei v bi mogel vedeti v tem okraju kaj, • . , A , T , , ... . . gistru hotela Lorraine vpis: gJede zločina, skoraj vsi so so- \r • t rv j v- ^ , , . , , . M- in J. Diamond, New lork. — glasali v tem. da morata kaj ve- brata Diamond, Morris in Še vedno se držeč načrta, da nastopi kot pošten prodajalec ali trgovski potnik, je Morris vpisal svoje pravo mie. Cele štiri dni, ko so v New Yorku iskali oba brata, sta stanovala v tem hotelu, a ted£> sta že odšla. Po telefonskem naro- poslal za deti Joe. Ozračje okoli Bensonhursta je bilo v teku ene ure i»o umoru polilo detektivov. Oba brata Diamond sta živela, vsaj nominalno, s svojo materjo " in dvema sestrama na 19iV4. TA. ce-1 . McCulilina. ^m sta. Imela sta biznes. tvornico za 'lJtm ^^^tiva Bernarda Dowda. i/delovanje mrnlernih papirnatih n liste za ženske, o moški modi nt govori noben list, in kvečjemu slučajno najdeš kratko beležko, ki na kratko omenja tudi izpremem-on tri polarne medvede, ki oči-vidno niso še nikdar videli človeka, a se ga tudi niso bali. Veliki medvedje Alaske niso še v polni meri spoznali nevarnosti človeka. Domneva se. da je veliki kalifor-nijski grizli sedaj že popolnoma iztrebljen. Medvedje Severne Amerike so preživeli 30.000 let potem, ko so popolnoma izginili s kontinenta levi in tifrri z dolgimi zobmi, živeči v La Brea dobi. Da so bili v o-ni dobi že medvedje, nam dokazujejo odtisi šap v asfaltnih jamah. Zakaj pa niso medvedje Severne Amerike delili usode levov in tigrov? Povsem umestno je odgovoriti na to. da radi tega, ker so bili modrejši, bolj nadarjeni v u-metnosti samoolirane ter bolj iznajdljivi pri izvedenju te samo-ohrane. Pretkanost črnega medveda v samoohrani prekaša, ono vseh drugih večjih sesaveev Severne Amerike, z izjemo volka, srne in ko-jota. Preveč pogosto se je pregledalo glavni faktor, ki pride v poštev preuredit i m pomnožiti ter uvesti pri vprašanju glede velikanskih centralno napravo za prižiganje honorarjev, katere dobivajo pri-;"1 ugašanje svet i lf k. l*reo»taneik znani mojstri v raznih športih. V Posojila se uporabi še za nekatera splošnem se smatra rokoborca ali javne naprave, n pr. za bokserja za "starega moža", j prwizorieiio otvoritev javne ceste korhitro je dosegel starost petin-! lia levem bro^u S'iVinJe <*1 mestne tridesetih let. Baseball igralei Kapucinskega im>t. . lahko zaposleni nekoliko dalje časa, a tudi ti ne preveč dolgo. — Gotovo najdemo v vseh teh slučajih izjeme, a večina takozvanih šampjonov izgine s pozornice v starosti tridesetih let. Brez pretiravanja lahko rečemo, da navdušuje tak svetovni mojster navadno svoje pristaše le nekako deset let, nakar izdatno opeša ter izgine s površja. , Velike plače in veliki dohodki so vsled tega potrebni, če se hoče tak svetovni mojster pravočasno j umakniti ter živeti od napravljenega kapitala. V športnem času se izpostavlja; baseball igralec vsak dan nevarnosti, da bo moral zapustiti igra- Rad bi izvedel, kje »e nahaja moj piijatcJj LOCKS CiOTLIP, doma iz St. Petra pri Novem mestu. Pred 16 leii sva skupaj p >-tovala v Združene države. V New Yorku so pa naju ločili. Jaz sem ši-1 v Rochester. Pa., on pa, mislim, v Minnesoto. Prosim rojake pc> širni Ameriki, oiilJat?lj lahko dolarje nazaj ali oam pa na novo naroČi izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje ae nam zdi mneatno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeka v Jngoalari-Jo. Splošno mnenje vlada, da ae čeki, ki ae glasa na dolarje, tudi v dolarjih tepli ga Jo, kar pa ni rea, ker, kot ie zgoraj omenjeno. J« ▼ Jugoslaviji od vla£e pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarja. Tudi ptf&jajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa olkakor niso pripravni n ljudi na deftell, ker ae banke i* Izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe Iz Amerika potrdilo, da eo Jtm bili odobreni. Onim, ki etauujejo na defleil in na potujejo v Ameriko, Je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinar jih, kateri ae Jim izplačajo na «adnjl peST teea neprillk. Tudi nt aabavo potnega Bala (poea) Ja najprtpravneje poatatl dinarje. Dokler namreč potni liat nI potrjen od ■marin afla konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. ae pa lahke plate tudi m dtalilL^ VltaUjftin drugačni odred* izplačamo dolarja i se črn Je le aa potovanje, nakaznici označiti vidno: lila; ak» naslovnik potuje. Valed naraKuJoBh ae morali oflnffll pmiedltt prt* stojbloo aa dolnmna lzpmom kakor no po 71 eentov; od $25. napraj po 9%, ta Je po t renta od FKAJflC SAKSOL STATE RAK SANJSKA KNJIGA rec za vse življenje nesposobnim, j da si služi vsakdanji kruh. Nekateri teh ljudi, ki se pojavijo kot kometi n<\ športnem obzor-l Najnovejša ilustrovana izdaja, ju, varčujejo z denarjem ter sej Vsebuje 308 strani, pogosto predčasno umaknejo. —'23F* Cena s poštnino $2.— Njih lastna stvar je, kaj napra- SLOVENIC PUBLISHING CO. vijo s prihranjenim denarjem. —J 82 Cortlandt St. Kdor se preskrbi za take slučaje, New York City, N. Y. tega ne smemo računati med veli- i ko čredo neprevidnih, ki zapravi-jo vse ter morajo nato na satra leta prosjačiti ali živeti od milo-! sti znancev in sorodnikov. Visoke plače, katere dobivajo I mojstri teh športov, so vsled tega povsem razumljive. Najetje posojila v znesku 2.370,000 dmarjev je do-volila te dni pokrajinska uprava za Slovenijo mestni občini celjski. Tporr.bilo se v prvi vrsti za uni-i fieiranje že obstoječih dolgov iz prejšnjih let in za elektrifikacijo i mesta in okulice. Kakor že znano, .je dobivala mestna občina po no-| advertizc in -qi a« Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste x njih postrežbo zadovoljiti, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" NARODA". ___ ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1.. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, fl.CO Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, - jp Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočnje ljudstv® resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, j§ Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, ,fg Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, M Darovana. Spisal Alojzij DostaL Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest js vpleteno delovanje in boj med kr. Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, ,a Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenja slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po žive in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani, j§ Jemač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 128 strani, .41 Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-si očaki, na «eln jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki jnaald borfli zoper prevzetne graičake in juna-iko umirali mučeniike smrti. / 5 ' Vsebuje 878 strani, ~ # V POŠTNINA PROSTA "GLAS [NARODA^ 82 Cortlandt St^ New York MARIJINA POVEST I S n Izpred sodišča. Spisal JSAK BJLUEAU. s Za "Glaa Naroda" priredil J. T. * 1 i 8 (Nadaljevanje. ^ — Kaj je novega t — Novega je dosti, pa ti tukaj ne bom pravil. 4 ŽHeziuhki uradnik je starega Bruskala uljudoo pozdravil. 4 — Kaj je novega? Ali se vračate s potovanja? — X>a. Ali je v vasi kaj novega? — Nič novega. Kako je pa kaj v Bordo? — V'j»e poutare«, vse poutarem. Ko a>ta bila h 1'ipri janoin sama, je rekel Bru&kal: — Zdi se mi, da železniški uradnik v.se ve. Na oeeh se mu pozna. «— Seveda ve. Saj se po va-d in okolici ne govori drugega kot o tem. Ko »i odšel, je bilo pri nas najmanj dvajset ljudi Vsi so hoteli takole po ovinkih izvedeti, zakaj si šel. — Kaj pa notar? — Notarja ni bilo- •— To je dobro. Včeraj zjutraj sem mu iz Bordo telegrafiral, naj ie par dni počaka. — Torej v par dneh? — se je oddahnil Ciprijan. — Da, mogoč«'. Vse ti bom pa šele doma povedal. Nasproti jima je namreč priilo par ljudi in zato je stari Bruskal Utihnil. I bogi Ciprijan se je začel kar potiti, tako je bil radoveden. Hitro sta stopala po stranski stezi. V ve/J je odložil Ciprijan očetovo ročno torbo ter odšel za očetom V sobo. Ko sta se za njima vrata zaprla, je vprašal; — No, oče? Preti no je starec odgovoril, si je nabasal nos s tobakom. — No, fant, če it* ravno hočeš, ti bom i*a povedal. Dobro premisli in i lobr o si zapomni: Marija Kolomer bi ne bila zate primerna žena. —I)o tega prepričanja si pa prišel malo prepozno — je odvrnil Ciprijan. — Da, in škoda. Ti bi moral že zdavnaj vse to uvideti. Bog ve, kam si gledal? — Kam naj bi gledal? Prosim, povej natančno. Jaz te ne razumem. - — Le je, nič ne rečem. Že zdavnaj bi pa moral vedeti, da ji nisi ti namenjen- — Kdo pa, če ne jaz? Morda Jernej? — Bojim se, da Jernej, da. — Potem je vse končano? — Da, kar se tebe tiče, je vse končano. — Toliko boljše. ""Tj , •— Toliko boljše? — Da, meni je vseeno. f — Res? — Seveda. Zakaj pa ne ? Kaj misliš da si bom zastran nje belil lase? Se v jrlavo mi ne pade. Naj pre k vragu! — Tako je prav, moj fant. Jaz sem mislil, da boš žalosten. — Cisto nič. Žalosten pa ne. Kaj misli da se bom pred njo plazil na kolenih? Najbrže si ji povedal, da mi ni nič zanjo? — Ne, tega ji pa nisem povedal. — To mora izvedeti, če bo toliko predrzna, da bo prestopila prag na.še hiše. 1'pain, da se pa to ne bo zgodilo. Zakaj je pa šla mati ž njo? ,""TMlNirtft — Zu-stran njene matere moj hin. Treba ji je , . . — Ničesar ji ni potreba — mu je segel Ciprijan v besedo. — Če so ljudje tako nesramni, ni treba imeti napram njim nobenega obzira. Kar se mene tiče, setn drugačen človek. Če bo prišla Marija « svojo materjo ali staro materjo, pa bom pognal preko praga. — Le počasi, moj fant, le počasi. — Da, skozi vrata jo bom vrgel. — Le ne prehitro. Pa še prav kmalu bomo videli eno ali pa yse tri. — Pa bodo vse tri sfrčale. — Ne bodi presilen. Daj si kaj dopovedati. — Ali misliš, da bodo prišle? \ . TTjfc — Vem, da bodo prišle. — Po kaj pa? Po kaj? — I, kaj se bomo pogovorili. v — O čem se boste pogovarjali? — O, o marsičem — je odvrnil Bruskal ter si nabasal nos s šnofancem. — Med nami in med njimi so pretrgane vse zveze. — To pa še ni prav gotovo, moj dragi Ciprijan. — Ali boste govorili o Jerneju? — Tudi o Jerneju se bomo kaj pomenili, da, — To bi ne bilo posebno častno zate, oče. — Ti ne boš tega presojal, moj dragi sin. — Da, nečastno bi bilo. Strela, nekaj pa mora človek tudi dati na svojo čast- Ce se ti ne skregaš ž njimi, se bom ja*. — Hohohoho! 11 —4 — Nikar se ne smej, oče. Kar izbiraj med namo m med njimi. — Fant. zdi se mi, da misliš, da si saan pri hišil. Ali misliš, da nimamo Jerneja ? w a — No kaj pa je Jernej? — O nič. V pa* dneh se bo vrnil. " 7 ' - — Kaj? Jernej se bo vrnil. — Zakaj pa ne? In če ga hoče Marija obiskati . . . — Sramota. Torej zastran njega misli priti? Seveda — norica je zaljubljena v norca. Mislila si je: če nisem mogla dobiti starejšega, bom začel z mlajšim. Sramota! — Eh, zakaj bi bila sramota! — Da, sram naj je bo. Pa tudi ti, kot oce, nimaš nobene Časti in nobenega ponosa. Saj pravim — to so kmetje . . . — Prosim te, le mirno, ie počasi. O kmetih boa pa drugače govoril- Če bi kmetov ne bilo, bi tudi ti ne bil gospod. — Toda oče ali ne veš, da nas je Marija vse osramotila? Ne misli, da sem samo jaz osramočen. Ne, tudi ti, tudi moja mati. Tu di Jernej bi ne smel gledati za njo. Če -bi imel le malo soli v glavi, bi to veternico zapodil. — Veternica pa ni. — Torej ni? Danes se laaka enemu bratu, jutri pa dragemu. Kaj je drugega, če ni veternica? r— Ne, Ciprijan motil se." n IU — Jaz se nič ne motim. •......" ■ * r !» *i p - r Ljubezniv moot Stefan Nemec, posestnik v Pe-tajncih, je ponovno pretepal svojo ženo. Nekoč jo je privezal celo za lase, tako da so se sosedje javno zgražali in ga končno tudi ovadila. Bil je ofosojen od okrajnega sodišča na teden dni zapora. Razsodbo je potrdilo sedaj tudi vzkLicno so-»lwč>e v Mariboru, čeravno mu je žena odpustila. Štefan. Nemec je »>ač pozabil, da pravi sv. Ambrož: Kar je žena. to je mož. Star grešnik. 351etnni Alojzij Oman je prusei lele pred kratkim od vojaikov, ^'jer je služil kot dalje služeči podčastnik. Za seboj nima ravno iajlepše preteklosti: bil je namreč lie manj kakor 14krat kaznovan. .)a je v resnici veliki malopridnež, je pokazal že prvi dan, ko je »dložil vojaško suknjo. Izmaknil je namreč kar dve kolesu: eno pjtsd Schneider in Vea v Sodni ulici, last Cirila Srš-na. Zalotil ga je stražnik in areti- * -i . m Idi'n ia.%* *V L J i ftlt. . I i 'f- « i (Dalje prihodnjič.) 'ih deželnega sodišča 14 mes^ecev lekoliko drugačno unifoiaio. Premeteni goljuf. , Zasebni uradnik Frane Kragelj z Tolmina si je izjnislil novo go-j ufijo. Hodil je namreč po vaseh .n pripovedoval ljudem, da ga je ,»oslala ljubljanska pokrajinska uprava, da razdeli pri bogatineih .a plen jene krave ubogim kmetom /a 1000 do 2000 dinarjev. Seveda je istočasno zahteval aro od 200 I o 400 dinarjev. Da so mu bolj verjeli, jim je dal srvoj napaičai na-clov: Ivan Blok, Sodna ulica šit. 2 v Mariboru. Opeharil je na ta način Martina Sinkota za 800, Seni-• o za 400, Pelca in neikatere dru-^e pa za 200 dinarjev. Tudi sicer e pokaral mož izredne spasobno-ti. Ko je bil kasneje aretiran, je rožniku, ki ga je eskortiral, iz-aaknil žepno uro. Mariborsko krožno sodišče je dne 14 novem-jra nadebudnemu Kraglju prisodilo za njegovo ženijalnost deset mesecev poostrene ječe. Posledica slabe šale. Peter-^Covak in njegov brat iz .Crižev nad Kranjem sta dne 16. cptewbra potrkala že -po 11. uri ia vrata gostilne "prd Nacku" v v ran ju. Gostilničarka jima je po ratkern ol>otavljanju odpria, na--ar sta zahtevala pol litra vina. iiila sta postreima prav dobro, :er se je Peter izdal za tajnega policista, ki ima nalog, kontroli-ati gostilne po deželi. Svojo ulogo * glumil imenitno in je kot tak ■ zbujal preti gostilniearko veli-anski respekt in seveda tudi — trah. Prinesla jima je še drugega >ol litra vina. To je Petra tako lavdušdlo, da je pričel postajati •apram domači hčerki preprija-/.ora. Vpošteval se je njegov duševni defekt, ki j>a še ne sega ta-i*o daleč, da bi ne bil odgovoren za svoje dejanje. Romunska in inozemski kapital. 8 pomočjo inozemskega kapitala hoče izrabiti svoja obširna mineralna bogastva, predvsem pe-trolejske vire. — Pogajanja se bodo kmalu začela. Iz Bukarešte poročajo: — Važna Lsjprememba 6e je za vršil a v stališču romunske vlade proti za-poslenju inozemskega kapitala pri razvoju petroJejskih virov dežele. Celo pred vojno so inozemske petrolejske družbe našle, da ni posebno lahko izvajati tozadevne operaiije na Romunskem, a razmere v onih. časih niso bile niti izdaleka tako neznosne, kot so bile tekom zadnjih par let- Vsaka panoga te industrije je namreč sedaj pod vladno kontrolo ter vladnimi omejitvami, in kompanije so prisiljene prodati več kot šestdeset odstotkov svojega proizvoda rafiniranega produkta notranjemu trgu za maksimalne sene, katere določi vlada. Galona gazolina v podrobni trgovini stane v Bukarešti nekako pet centov v ameriškem denarju. Čeprav p omenjajo te razmere izboljšanje v primeri z razmerami kot so obstojale pred par meseci, so bili proizvajalci prisiljeni ohraniti svoje operacije izključno le na dobro izkazana polja. Številna teh petrolejskih polja pa so pričela v zadnjem času kazati znamenja osušenja in ker je romunski kapital popolnoma neprimeren, da bi se ž njim razvilo nova polja, je vlada baje pripravljena pogajati se z inozemskimi interesi glede intenzivne izrabe obširnih ozemelj petrolejskih polja, ki so postala last države na temelju nove ustave, ki je bila sprejeta preteklega marca. Ta izpremenjena politika je razvidna iz značilnega odstavka v kraljevem govoru, ob priliki otvoritve parlamenta pred par dne- vi, ko je namignil, da je vspričo sedanjega položaja dežele potreben obširnejši razvoj velikega mineralnega bogastva dežele in da bo vlada v kratkem sprejela odredbe, kojih namen bo pospešiti ta razvoj. Brez dvoma se hoče povabiti inozemske kapitaliste, naj se udeleže razvoja državnih petrolejskih ozemelj, in če bodo dana v tem o-ziru primerna jamstva, je verjetno da bo precej tekmovanja med a-meriškisni, angleškimi in francoskimi interesi za delež pri tem razvojnem delu. Produkcija surovega petroleja na Romunskem, ki je znašala pred vojno do trinajst milijonov sodov na leto, je padla sedaj približno na deset milijonov. Čeprav je to povsem neznačilno v primeri g proizvodom nekaterih drugih de» žela, kot so naprimer Združene države in Mehika, je treba obdržati v mislih, da zavzema Romunska kot petrolej proizvajajoča dežela, izvanredno strategično pozicijo med centralnimi in južno-iztočni-mi evropskimi deželami, kjer niso nali še nikjer, z izjemo Poljske, petroleja v takih množinah, da bi se izplačalo izkorišeevanje vrelcev. Razen ekonomskih pomislekov, ki so naravnost življenjskega pomena za Romunsko ob tem času, bodo politično stran otvorjenja obširnih novih romunskih petrolejskih virov z velikim zanimanjem zasledovale dežele kot Anglija in Francija, ki sta že investirali velike"svote denarja v petrolej-ska podjetja Romunije. Združene države pa imajo potom Standard Oil družbe in drugih petrolej sikih družb prav tako važen interes na tem poljttf. Nretanje parnikov - Shipping News M Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek — mali oglasi ▼ "Glas Naroda". Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. "TT DOR j« namenjen potovati v " stari kraj, je potrebno^ da je natančno poučen o potnih prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, U vam jih dati vsled na Be dolgoletne Izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnlfce, ki Imajo kabine tudi t III. razredu. Tudi oni ki le niso smeriiU dr- Žavljani, morejo potovati t stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev In so pripuSčeni bres vsake neprillke v to deielo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. iell dobiti sorodnika aH m svojca b starega kraja, naj nam plfie za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota snais 6438 novih priseljencev. Za potne strofike Izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA. BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New Tsck Glavno zastopstvo Ji Izšel je "Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. 8LOVBN8KO-AMBBIKAN8KI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TBAJNO VREDNOST. : VABOGHE OA SB Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je »ta cena. Ti 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. 22. daccmbra: Berengaria. Cherbourg: Pres. Hardin«. Cherbourg, Bremen; Andania, Cherbourg; Seiditz. Bremen; Zeeland. Cherbourg. 28. decembra: Chicago, Havre; Pres. Adams; Cherbourg. ^ 27. dscsmbrs: Westphalia, Hamburg; Torek. Bremen. 2a dacambra: Martha Washington. Trst. 2>. dacambra: Canopc. Ciherbourg. Hamburg: La Sa-voie, Havre; America, Cherbourg, Bremen; New Amsterdam, Boulogne. 2. januarja: } Pres. Monroe, Cherbourg. 3. Januarja: Mount Clar. Hamburg; Sierra Ventana, Bremen. S. Januarjj: Aqultanla, Cherbourg; Columbus, Bremen. «. januarja;^ Orduna, Cherbourg. Bremen. 8. januarja: Duilio, Genoa; Bremen. Bremen. 9. januarja: Rochambeau, Havre; Gothland. Cherbourg. 10. Januarja: Albert Ballin. Hamburg; Minnekahda, Cherbourg, Hamburg. Ncnen ALI NAMERAVATE DOBITI ROJAKE V AMERIKOT S42S JUGOSLOVANOV BO LETOS PRIŠLO V DEŽELO. Naj Cunard proga pomaga Valim rojakom, da dobijo liste, vlziranja ter jim da potrebna navodila, Id so potrebna aa potovanje v Ameriko. Vaa potnike spremljajo do parnlka drutbinl uradniki brez kakega posebnega doplačila. Potnikom, ki imajo Cunardova vozne listke, nikdar nI treba čakati, ker odpluje lz Evrope večkrat v tednu kak parni It te Črte. Vozni listki Cunard proge so veljavni za najhitrejše parnike na svetu. Za nadaljna pojasnila s« obrnit« na natega mestnega agenta. 12. januarja: Majestic. Cherbourg; George Washington, Cherbourg. Bremen. 19. januarja: Pres. Wilson. Trst; Paris, Havre; Pres. Van Buren, Cherbourg. 17. januarja: Suffren, Havre; Thurlngia, Hamburg, Mongolia, Cherbourg; Muencben, Bremen. 19. januarja: Antonia, Cherbourg: Pres. Rooaevelt, Cherbourg, Bremen; Conte Verde, Genoa. 22. januarja: Derffllnger. Bremen. 23. januarja: Pres. Polk. Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg, Hamburg. 24. januarja: Deu'tschland, Hamburg. 26. januarja: Aquitania. Cherbourg: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen; Veendam, Boulogne; Torek, Bremen. 29. januarja: Colombo, Genoa. 30. januarja: Chicago. Havre; Stuttgart. Bremen. 31. januarja: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. V Jugoslavijo u 9 dneh. Vaak tank s4phg« c4ca asrildk vetikaas*- AQUITANIA.............45,974 ton MAURETANIA.......... 30,704 tona BERENGARIA .......... 62,022 ton Razkofine kabine S. razreda a t-4-l posteljami. Prekrasne Jedilnice, kadil nice In počivališča. Pokrit krov sa letanje. Domača kuhinja. DomaČa udobnost. Brezakrbnost. Nakaznice denarja potom Cunard, lz-plačljlve v Jugoslaviji hitro, sigurno zaupno. Za karte ln nasvete vprašajte pri najbliljem agentu v svojem kraju. CUNARD ANCHOR |V UNE ! V in iz Jugoslavije dm paraikih Vlade Zdraienih držav Veselite se ugodnosti ln udobnosti potovanja na enem ve. likih ln hitrih parnikov Vlade Združenih Driav. Redna odplut-ja. Velike kabine. Posebni prostori sa družine in poročene pare. Dobra in Jako raznolika hrana. Postretba uljudnih postreinikov. Iz-prehajalni krovi. Družabni proetori in kadilnice. Vsakovrstne udobnosti. ODPLUTJA: PRES. HARDING 22. dec.; 26. Jan. AMERICA ......... 29. dec.; 7. febr. GEO. WASHINGTON 12. Jan.; 8. mar. PRES. ROOSEVELT 19. Jan.; 23. febr Za informacije piSite na UNITED STATES LINES 45 Broadway New Vork City * Lokalni agentje po vseh mestih. Upravitelji za UNITED STATES SHIPPING BOARD Harmonike Ako žalita Imeti res dobro ln trpeino slovensko, nemiko ali kromatlčno harmoniko, obrnite as na znano tvrdko za pojaanlio ali pa pridite osebno. LUBA80VE Harmonike vseh vrat tmmm tudi v —-'ogi in aem sedaj edini zastopnik teb Pilita po cenik. B* vam uUodao prlporoCaa. Anton Mervar •SSI St. Clair Avenue Cleveland. O. New York. Plymouth, Havre, Pari* PARIS ................... 16. januarja New York. Havre, Pari* CHICAGO .............. 26. decembra LA SAVO IE ............ 29. decembra ROCHAMBEAU .......... 9. Januarja SUFFREN .............. 17. januarja New York. Vigo [Spain], Bordeaux ROUSSILLON ............ 1. Januarja Ptfte xa un£lt UkilsM uaats aH aa shTai are* 19 STATE STREET; NEW YORK Viak peree bi moral imatt noTo izdajo "PESMARTCA GLAZBEN1 MATICE*1 Za itiri moike glasova Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 n&jbolj&ili in najnovejših pesmi s notami Cena ■ poštnino $3.00. "GLAS NARODA" TO Cortlandt St., New York, N. T. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' ■v Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi s notami: I. Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 6. Vasovalec; 6. Na trga; 7. Pesem o beli hlAld; & Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Se ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, »olnčice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 18. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček ; 10. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. ProSnJa; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 28. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. LJabexen ln pomlad; 20. Rožica i sla valj; 30. Nafia zvezda; 31. Lahko noč; 82. Pod noč; 33. Kaj bi te praSal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 38. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Uslifil nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 4L Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 48. Glas Grobova ; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jas bi rad ro-dečih roi; 50. Zdravle*; 51. V mraka; 52. Lepa naXa domovina ; 53. Vlgred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak ialostna; 58. Slanica; 57. OJ. te mlinar; 58. Pojdam ▼ rate; 09. Slovenec. Srb. Hrvat; 60. NaSa zvezda; «1. V slovo; 82. Ia-SoMJenl cvet; 63. Sanak speva; 84. Glejte, kako nmira prt* ▼ičnl; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey SlovenL 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova peeem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinako, Frankopanka; 80. Sto _ Cntii, Srbine tnžni?; 81. Pobratimija; 82. Pomlad in Jesen; L84. V tihi nočL 85. Milica; 86, NJoJ; 87. Njega nI; 88. Pod okuoia; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, prf oknu sva melče slonela: 92. Strunam; 83. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-faju; 96. V ljubem wi ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljube« In pomlad; 89. Lahko noč; 100. Raztanek; 10L Svra-esnje; 102L Tam, gdje stoji; 103. Prelja. J Cena s poštnino $3. "GLAS NARODA" Cortlandt