Letnik XXVI. Celovec, petek, 10. september 1971 Štev. 36 (1521) predsednik tito na tjentistu: Od tu je prodrla v svet resnica o našem narodnoosvobodilnem boju Letos obhajajo jugoslovanski narodi tridesetletnico ljudske vstaje in revolucije. Po vseh republikah so imeli najrazličnejše proslave in prireditve. Osrednja manifestacija pa je bila zadnjo nedeljo na Tjen-»Kfu, kjer so v navzočnosti več kot 60.000 ljudi iz vseh republik odkrili monumentalen spomenik borcem zgodovinske bitke na Sutjeski pred leti, po kateri je svet pravzaprav šele zvedel resnico o narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov. V tej bitki proti veliko močnejšim sovražnim silam je padlo več kot 8000 partizanskih borcev, od katerih jih je nekaj nad 3000 pokopanih na Tjentištu, medtem ko so grobovi ostalih raztreseni po bližnjih gorskih grebenih in globelih. Na veliki slavnosti na Tjentištu je dovinskih dejstev o našem boju globoko žali naše narode. Ta spomenik na Sutjeski, kakor tudi vsi spomeniki in po vsej deželi raztreseni grobovi padlih borcev naj- zgovorneje pričajo o tem boju, to so večni spomeniki in pričevanja 9°voril predsednik Tito, ki je spom-na boje pred 28 leti in dejal, je bila prav tukaj izbojevana *niaga v eni največjih in najslav-Pejših bitk. In z bojišč na Sutjeski I® prvič prodrla v svet tudi resnica ® narodnoosvobodilnem boju, o em, kdo je v resnici prelival kri v boju s fašisti. „Miniti so morala skoraj tri leta, partizani so se mo-r®li bojevati širom po deželi, brez sleherne pomoči od zunaj, ne da j*1 imeli svoje tovarne orožja, ka-erega so jemali okupatorju in ga Plačevali s krvjo, imeli so tudi svo-°°dna ozemlja in zavzemali mesta, PQ vendar je resnica o tem boju 6 stežka prodirala v svet in to je ®°še borce najbolj bolelo. Na Stopče jih je padlo, preden je svet ?vedel resnico o njih. V tem, da se I® Po bitki na Sutjeski razvedela |®snica o našem boju, pa je zgo-°vinski pomen te bitke." . Predsednik Tito je potem nagla-'I' da tukaj, kakor tudi v vsem na-r°dnoosvobodilnem boju, ni nihče sPfQševal, kdo je katere narodno-vsi so bili borci za svobodo 5v°jega ljudstva in Jugoslavije, vsi se zavedali, da je usoda jugo-5 °vanskih narodov čedalje bolj podana s krvjo, in tako bi moralo '*i tudi danes. Nekaterim današnjim zgodovi-^rjem v svetu je Tito očital, da P°dcenjujejo in omalovažujejo to, so jugoslovanski narodi drago plačali s stotisoči življenj svojih ^°rcev. „Naše žrtve so bile veliko e®je, kot je terjala osvoboditev ®Qše dežele; bojevali smo se tudi a svobodo vseh zasužnjenih na-,0dov. Zato pa vsako pačenje zgo- resnice o tem, kar se je zgodilo." Potem je predsednik Tito spregovoril o sovražnikih Jugoslavije, ki govore, da bo Jugoslavija razpadla. Jugoslavija bo razpadla, je u-gotovil, ko bodo razpadli ti hribi; to pa se ne bo nikoli zgodilo. Nekdanje borce je pozval, naj se še naprej borijo, kajti „revolucija še traja in borci so poklicani, da se še naprej bojujejo za cilje in pridobitve revolucije — predvsem za bratstvo in enotnost naših narodov, za pravilno urejanje narodnostnega vprašanja, za nadaljnji socialistični razvoj." KANCLER KREISKY ZAGOTAVLJA: Med SP O in FPO ni sporazuma vladni koaliciji po volitvah V navzočnosti delegatov iz vseh zveznih dežel je vodstvo Socialistične stranke Avstrije v torek sklepalo o kandidatih za letošnje državnozborske volitve 10. oktobra. Na kongresu >e predsednik stranke in sedanji zvezni kancler dr. Bruno Kreis-ky orisal tudi cilje, ki jih bo SPD skušala doseči pri teh volitvah oz. uresničiti v prihodnjih letih. Med drugim je dr. Kreisky poudaril, da je SPD seveda pripravljena sama sestaviti novo zvezno vlado, če bi ji avstrijsko ljudstvo na volitvah izreklo ustrezno zaupanje. Za absolutno večino je po novem volilnem zakonu potrebna skoraj polovica vseh glasov, „toda zakaj naj ne bi bilo možno, da bi SPD, ki je pri volitvah 1. marca 1970 pridobila 5,8 odstotka glasov, pri bližnjih volitvah pridobila še nadaljnjega 1,5 odstotka?" Zato si bo SPD v dneh pred volitvami prizadevala, da si zagotovi zaupanje večine volivcev, je izjavil dr. Kreisky in dodal, da ji bo pri tem lažje kot v preteklosti, kajti zdaj v Avstriji vsakdo ve, kaj lahko pričakuje od socialistov in kako krivična je bila vsa desetletna propaganda proti socialistični stranki. Posebej je dr. Kreisky zavzel stališče k vprašanju morebitne vladne koalicije po volitvah. Kritiziral je tozadevno spreminjajoče se stališče pri OVP in FPD ter izrecno naglasil, da med SPD in FPD ni sporazuma o koaliciji po 10. oktobru. V ostalem je dal kancler Kreisky največji poudarek gospodarskim vprašanjem ter poudaril, da si je vlada zastavila nalogo, s svojim programom in svojo dejavnostjo oblikovati razvoj Avstrije sedemdesetih let. V tem času mora biti možno, doseči tisto raven, ki jo imajo v materialnem pogledu zdaj najbolj razvite dežele v Evropi. S tem bi, kakor je ugotovil dr. Kreisky, avstrijsko gospodarstvo doseglo evropsko zrelost. »Avstriji hočemo zagotoviti dobro mesto v Evropi," je izjavil, »in smo prepričani, da trajna nevtralnost to omogoča." Na seznamu kandidatov, s katerimi se SPD predstavlja pri letošnjih volitvah, je spričo dejstva, da so bile zadnje volitve šele lani, razumljivo precej »starih" imen; pač pa so med tistimi, ki ne bodo več kandidirali, tudi tako profilirani socialistični politiki, kot sta n. pr. dr. Bruno Pit-termann in dipl. ing. Karl Wald-brunner. Žkvstjpija zapravlja sv o/ ugled. ko se v manjšinskih vprašanjih poslužuje različnih meril in dvovrstne pravice , Koroška ne pride do miru. Hudobni „slovenski stremisti“ vedno spet poskrbijo, da se prebivalstvo ^burja. ^ Trj take „slovenske ekstremiste“ — maturanta Janji Maleja in Marjana Šturma ter visokošolca Mirka • tjsnerja — je policija menda že prijavila sodišču in e. le vprašanje časa, kdaj se bodo znašli na zatožni klo- da se zagovarjajo zaradi „zločinov“, ki jih jim oči-_a{° (katere pa jim bodo seveda morali šele dokazati, al jih nihče ni zalotil pri kakšnem kaznivem dejanju). Kljub temu pa „slovenski ekstremisti“ nočejo miro-atl; V Globasnici so bili v noči po otvoritvi novega *asjlskega doma požagani drogovi z avstrijskimi in ko-°.s*imi zastavami; po pisanju koroškega tiska so stopaj razumljivo „slovenski ekstremisti". V Ponikvi med ‘berkom in Bistrico je prejšnji teden v petek zvečer e*rian storilec premazal krajevni napis; koroški tisk jVeda ve, da gre za dejanje „slovenskih ekstremistov". n tako dalje, in tako naprej. . . Toda: Kdo more na primer trditi, da je bil neznani ,?rilec v Ponikvi res Slovenec, saj ga neka gospo-Jnla> ki ga je menda preplašila med „delom“, ni pregnala. Ali kdo more trditi, da so drogove v Globas-v‘ci požagali Slovenci, ko pa je med ljudmi slišati po-i s*!!* drugačne in precej določene glasove. Ljudski glas ji y>žji glas, pravi star pregovor. Kaj če bi policija pri-*bnila temu glasu, morda ji potem izsleditev dejanskih °rHcev ne bi več delala težav. Morda pa bi bila odkritja potem le preveč neprijetna, ker bi pokazala, kje so resnični ekstremisti? Zato je bolj enostavna tale logika: treba je le dosledno pisati in govoriti o „slovenskih ekstremistih" in prej ali slej bo javnost verjela, da je vse to res; da so Slovenci tisti, ki nočejo miru v deželi, zato izzivajo, hujskajo, kršijo zakone — skratka so protidržavni element, s katerim je treba odločno obračunati. Ali se tisti, ki zastopajo in podpirajo tako „logiko“, prav nič ne zavedajo, kako neodgovorno in umazano je njihovo početje? Ravnajo namreč po načelih dvojne morale, ko Slovencem brez vsakih dokazov in argumentov očitajo, da so ekstremisti, da kalijo mir itd., hkrati pa zavestno zapirajo oči in ušesa za vse tiste pojave, ki dejansko ogrožajo mirno sožitje med narodoma v deželi ter bremenijo odnose med sosednima deželama. Ampak tudi s takšno prakso dvojne morale ne bo mogoče prikriti resnice in zamolčati dejanske stvarnosti na Koroškem. V deželi sami in izven njenih meja postaja vedno bolj očitno, da Avstrija zapravlja svoj ugled, ko se v manjšinskih vprašanjih poslužuje različnih meril in dvovrstne pravice. Ugled kot pravna država pa si bo v domači in zlasti v mednarodni javnosti znova pridobila le tedaj, če bo z manjšinami doma ravnala enako, kakor to zahteva za svojo manjšino v tuji državi — ko bo namreč dosledno, pravično in širokogrudno izpolnila vse obveznosti, ki jih je prevzela v državni pogodbi. OB ZAČETKU ŠOLE: Poslužimo se svoje pravice in možnosti: Prijavimo otroke k dvojezičemu pouku! Ob začetku novega šolskega leta Vas hočemo ponovno opozoriti na možnost prijave Vašega otroka k dvojezičnemu pouku, kakor to predvideva manjšinski šolski zakon. Prosimo, Vas, da trezno preudarite vse prednosti znanja dveh jezikov že v najmlajših letih ter se nato poslužite svoje pravice. Mislimo, da nam ni treba posebej razlagati koristi znanja dveh jezikov, ki se jih otrok lahko in hitro priuči. Kajti to je znanstveno dokazano in povsod po vsetu se trudijo v to smer. Tako šolanje priporočajo tudi najuglednejši pedagogi po vsem svetu. Koroški Slovenci imamo to možnost že doma, ko otroka učimo svojega materinega jezika. Okolica in šola pa ga naučita drugega deželnega jezika. Zato ima naš otrok pri vstopu v prvi razred najboljše pogoje, da se v obeh deželnih jezikih izpopolni in se priuči njune knjižne oblike. Če torej hočete svojemu otroku dobro, potem mu ne jemljite te lepe možnosti, za katero ga bodo njegovi sošolci kasneje v življenju zavidali. Dognano je, da otroka učenje dveh jezikov v osnovni šoli nikakor ne obremenjuje, nasprotno, njegovo mišljenje s tem postane bolj razgibano in mu pozneje olajša učenje tretjega in četrtega jezika. To še posebej velja za učenje ostalih slovanskih jezikov, ki postajajo iz leta v leto bolj važni za mednarodne odnose. Čeprav drži, da je slovenščina jezik razmeroma majhnega naroda, je vendar za naše kraje v času odprtih meja in dobrega sosedstva poleg nemščine najpotrebnejši jezik. Našemu priporočilu se je pridružila tudi Avstrijska liga za človekove pravice. Svojega otroka lahko prijavite pri upravi šole v prvih desetih dneh po začetku šolskega leta. Krčanska kulturna zveza Slovenska prosvetna zveza Lovro Kašelj, predsednik Hanzt Weiss, predsednik Gemeinsam ins Europa der Zukunft! In der Allgemeinen Erklarung der Menschenrechte heifjt es im Artikel 26, dalj die schulische Ausbildung die volle Ent-faltung der menschlichen Personlichkeit und die Stdrkung der Achtung der Menschenrechte und Grundfreiheiten zum Ziele ha-ben solle; ferner soli sie Verstandnis, Duldsamkeit und Freund-schaft zwischen allen Nationen und allen rassischen und reli-gldsen Gruppen fordern und die Aufrechterhalfung des Friedens begunstigen. Es wiirde uns mit Genugtuung erfullen, wenn wir diese hehren Ziele in Kdrnten, das gern als Modeli eines Vereinten Europa hingesfellt wird, verwirklichen konnten. Zweifellos kann die Schule sehr viel dazu beftragen, in dem sie die Jugend von klein auf in dieser Richtung erzieht und ihr die Moglichkeit gibt, das Zusammenleben zvveier gleichberechtigter und gleich ge-achteter Volker bereits in der Klassengemeinschaft zu prakti-zieren. Um in die Kultur des eigenen Volkes einen tieferen Einbiick gewinnen zu konnen, ist es erforderlich, seine Kenntnis der Mut-tersprache moglichst zu vervollkommnen. Ebenso ist es fUr das friedliche Miteinander zvveier Volker und fiir die Achtung der Kultur des Nachbarn von unschdtzbarem Wert, sich mit den Grundlagen seiner Kultur und seiner Sprache vertraut zu machen. In SOdkdrnfen bietet das Schulsprachengesetz jedem Kind die Mdglichkeit, beide Landessprachen zu erlernen und sich da-mit die Grundlagen fiir die Achtung der MenschenvvUrde des Nachbarn zu schaffen, ein Ziel, das seit jeher zu den vornehm-sten Aufgaben der dsterreichischen Liga fUr Menschenrechte gehdrte. Helfen Sie mit, diesem Ideal n&herzukommen, Indem Sie von Ihrem Recht und Ihrer Moglichkeit Gebrauch machen und Ihr Kind zum zvveisprachigen Unferricht anmelden. LH a. d. Ferdinand Wedenig Karntner Landesleiter und GeschattsfOhrender Vlzeprdsldent der Dsterr. Liga fUr Menschenrechte a _ Štev. 36 (1521) 10. september 1971 oAeo-c/ruo/e KOROŠKO PREBIVALSTVO DOBIVA SOLIDNE GOSPODARSKE OSNOVE Koroika Je dolgo samevala v senci industrializacije drugih zveznih dežel Avstrije. V deželi smo živeli v bistvu od kmetijstva in gozdarstva, v zadnjem desetletju pa tudi v čedalje večji meri od turizma. Industrija je pridobila na pomenu žele v zadnjih desetih letih. To je razvidno od nedavno objavljenega poročila koroške delavske zbornice, po katerem število v industriji zaposlenih prebivalcev naglo narašča. Julija letos je bita nesamostojna zaposlenost prebivalstva za 3,2 odstotka večja kot lanskega julija. Število delojemalcev je julija znašalo 161.480, s čemer je bilo dotlej najvišje v deželi. To pomeni, da je bilo letos julija 30 odstotkov prebivalcev Koroške zaposlenih kot delojemalci. Delavska zbornica, ki je analizirala tudi strukturo zaposlenih, poudarja, da se njihovo število tekom leta dni ni le povečalo za 3,2 odstotka, marveč se je še močneje povečalo število v industriji zaposlenih. Tako se je n. pr. število delovnih mest v kovinski industriji povečalo za 11,6 odstotka, vidno pa se je povečalo tudi število delovnih mest v trgovini, pri čemer je opažati, da se Celovec in njegova okolica čedalje bolj razvijata v center trgovine v deželi. Gradbeno gospodarstvo je po omenjenem poročilu z naročili tako založeno, da je imelo julija 1971 kljub naglemu tempu racionalizacije 700 več zaposlenih kot pred letom dni. V tem času je bilo edino v kmetijstvu in turističnem gospodarstvu število zaposlenih manjše kot lani. V obeh primerih je vendar nazadovanje posledica daleko-sežne racionalizacije, ki omogoča, da manj ljudi opravi isto in večje delo, s čemer narašča produktivnost dela. Število zaposlenih v deželi naprej narašča. Letos sta pričeli obratovati dve novi industrijski podjetji, Philips v Treibachu in »adidas' v Vetrinju. Tu je našlo zaposlitev 534 delavcev. Deset nadaljnjih podjetij gradi v deželi nove obrate, v katerih bo prej ali slej našlo zaposlitev nadaljnjih 1000 do 1500 delavcev. Ta podjetja so se naselila zlasti v tako imenovanem obrobju koroške gospodarske osi, to je po dolinah Zilje, Mele in Krke ter v zgornji Dravski dolini, v Podjuni in v Labotski dolini. Rekord, ki ga je Koroška v številu zaposlenih delojemalcev dosegla v juliju, je prekosila v avgustu za tri odstotke. Za mesec avgust je deželni urad za delo namreč sporočil, da je število zaposlenih delojemalcev naraslo za 4800 na 166.280. Od celokupnega števila prebivalstva je s tem na zaposlene delojemalce odpadlo 31 odstotkov. Nepričakovano močan porast števila zaposlenih delojemalcev tekom leta dni, zlasti pa v zadnjem mesecu kaže po eni strani, da je na Koroškem gospodarska konjunktura v polnem razmahu, po drugi strani pa, da je prišla v zadnjih tednih industrializacija dežele v polni razmah. Še pred petimi leti so ob 159.071 industrijsko in obrtno zaposlenih našteli 9170 kmetijsko zaposlenih delojemalcev; sedaj jih je od 166.280 le še 6295. Podobno rapidno je nazadovalo šte- vilo članov kmečkih družin, ki imajo svoj zaslužek zgolj od dela na kmetiji. Doslej je dobršen del prebivalcev, ki so zapuščali delo v kmetijstvu, moral iskati možnost zaposlitve izven dežele in tudi izven Avstrije. V zadnjem času je postalo to drugače. Skladno z razvojem industrializacije dežele, za katero se družno prizadevajo vsi merodajni činitelji, zastopani v družbi za pospeševanje nerazvitih področij, skrbijo hkrati tudi za pripravo potrebnih delavcev za nove poklice. Ta družba deluje kot ustanova koroške deželne vlade tesno z vsemi predstavniki socialnih partnerjev v deželi in se bavi predvsem s koordinacijo krajevnih in industrijskih interesov ter s posredovanjem potrebnih kreditov in delavcev iz domačega rezervoara. Rezervoar potrebnih delavcev je v glavnem kmetijstvo, torej ljudje brez potrebnega strokovnega znanja, ki ga čas zahteva od delavca ob tekočem traku in v tinalni industrijski proizvodnji, v katere smeri se naša dežela industrijsko razvija. Zato se omenjena družba v sodelovanju z deželnim uradom za delo, z zbornico obrtnega gospodarstva in s kmetijsko zbornico, ki je leta 1969 uredila svojo socialno ekonomsko službo, uspešno prizadeva tudi v smeri prirejanja Specialnih tečajev za bodoče delavce v novih industrijskih podjetjih. Te možnosti se prebivalstvo, ki zapušča kmetijski poklic, pridno in uspešno poslužuje. Da je temu res tako, razvidimo tudi iz dejstva, da kljub močnemu naraščanju zaposlenih delojemalcev število inozemskih delavcev ne narašča tako kot v avstrijskem merilu. Medtem ko se je število zaposlenih delojemalcev v deželi v zadnjih petih letih povečalo za 7210, se je število inozemskih delavcev povečalo le za okroglo 800; s 4317 je avgusta znašalo komaj 3 odstotke zaposlenih delojemalcev in pičle 4 odstotke vseh inozemskih delavcev v Avstriji. Temu nasproti je julija na Dunaju delalo 47.000 inozemskih delavcev in se je njihovo število tekom dveh let povečalo za 31 odstotkov. Tako je mogoče ugotoviti, da združena prizadevanja za ostvaritev gospodarskih temeljev naše dežele končno le gredo v smeri, da bo od dela v koroški gospodarski dejavnosti živelo domače prebivalstvo in da bo imel koroški človek zagotovljen svoj vsakdanji kruh doma, medtem ko ga je moral doslej čestokrat iskati v tujini. Pri tem pa bo seveda šele bodoči razvoj pokazal, ali ta ugotovitev velja tudi za naše ozemlje — zlasti v tem pogledu, da obetajoči se gospodarski napredek ne bo »odkupljen’ z nadaljnjim nazadovanjem moči in pomena avtohtonega slovenskega prebivalstva teh krajev. (bi) Mednarodni vinski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Do vključno nedelje bo trajal 17. mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov, ki je bil minulo soboto slovesno odprt na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tudi letos je povezan z mednarodno razstavo opreme za gostinstvo in kletarstvo, ki jo tokrat prirejajo že šestič. Na letošnjem sejmu sodeluje 360 razstavljalcev iz 22 držav, proizvajalci iz raznih držav pa so poslali v ocenitev kar 870 vzorcev vin, 176 vzorcev žganih pijač in 77 vzorcev sadnih sokov. Mednarodne komisije, ki so jih sestavljali strokovnjaki iz mnogih držav, so podelile 411 zlatih in 575 srebrnih medalj ter 64 pismenih priznanj. Komisija za ocenjevanje vin, ki so jo sestavljali strokovnjaki iz 12 držav, je podelila 330 zlatih in 453 srebrnih medalj, poleg tega pa še 20 pismenih priznanj. Letos so najvišji naslov »Šampion” prejele naslednje vrste vin: sauvignon iz Znojma na Češkoslovaškem (letnik 1969), traminec iz Kalstadta v Zahodni Nemčiji (pozna trgatev 1969), Tamioasa Romaneasca in merlot 1966 Iz Romunije ter Setubal Rozo (letnik 1935) iz okolice Lizbone na Portugalskem. Med žganimi pijačami je prejel Grand prix (to je velika nagrada) liker Cointreau (letnik 1971] iz Pariza, medtem ko so bili priznanja »Šampion" deležni hruškovo žganje Tališ iz Maribora, vinjak Župski rubin iz Kruševca, vinjak Istravinoezport z Reke, liker Grande Marnier-Cordon Rouge ter konjak Samus Napoleon, oba iz Francije. V okviru mednarodnega vinskega sejma, ki ga strokovnjaki priznavajo kot eno največjih tovrstnih prireditev, je tudi letos na sporedu več strokovnih posvetovanj; za široko občinstvo pa so privlačne zlasti pokušnje vin, saj točijo razstavljavci svoja najboljša vina. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Takšen je naslov turističnega priročnika, ki ga je sestavil Blaž Singer, izdala pa mariborska založba Obzorja. Namenjen je tako domačinom kakor še posebej rojakom iz Slovenije, da jim med njihovim bivanjem na Koroškem predstavi tiste kraje, v katerih živi slovenski živelj. Kakor pravi avtor v uvodni besedi, je ta priročnik s svojo vsebino nekoliko drugačen od podobnih priročnikov o Koroški: „dopolnjuje jih ter opozarja na slovenski delež v preteklosti in sedanjosti Koroške". Ravno s tem pa je tudi že povedano, v čem je pravzaprav glavna „naloga" ali vloga tega priročnika. Doslej smo bili vajeni, da so koroški turistični priročniki (seveda sestavljeni zgolj v nemščini) predstavljali deželo tujcu na tak način, da sploh ni mogel vedeti, da je to domovina dveh narodov. To vrzel bo zdaj izpolnil novi „Vodnik na poti med Slovenci na Koroškem"; opisu južnega predela dežele bo dodal, kar je doslej manjkalo, namreč opis slovenskega deleža, tako da bo tujec spoznal Koroško v njeni celoti. Če pomislimo, da je novi priročnik le drobna knjižica s 104 stranmi priročnega formata, potem se moramo naravnost čuditi, kako bogata in vsestransko informativna je vsebina. V zgoščeni obliki je sestavljalec priročnika nanizal najvažnejše podatke o geografski legi posameznih krajev in opozoril na naravne privlačnosti; nakazal je njihove zgodovinske zna- Vo dnih med Slovenci menitosti, predvsem pa opisal slovenski delež v preteklosti in sedanjosti dežele. Ni treba posebej poudarjati, da so krajevna imena dosledno navedena v obeh deželnih jezikih že med opisom samim, kot dopolnilo pa je priročniku dodan še poseben seznam krajevnih imen vseh občin dvojezičnega ozemlja Koroške. Posebna obogatitev v tem oziru pa je nedvomno priložena karta s slovenskimi in nemškimi krajevnimi imeni (1:150 tisoč), ki jo je priredil prof. Vladimir Klemenčič z oddelka za geografijo ljubljanske univerze, za kartografsko obdelavo in tehnično izvedbo je skrbel kartografski oddelek inštituta za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani, v tribarvnem tisku pa jo je natisnilo ČP Mariborski tisk v Mariboru. Južno Koroško spoznavamo z avtorjem tega priročnika na potovanju, ki se pričenja na Ljubelju in nas potem vodi skozi Borovlje in spodnji Rož, po srednjem Rožu in po krajih Miklove Zale, naprej ob Baškem jezeru k ziljskim štehvarjem in okoli Dobrača v na Tpcli na Kcvcšhcm Beljak, nato v kraje okoli Vrbskega jezera in na Gurah do Celovca, na Gosposvetsko polje, v Velikovec in kraje pod Svinjo planino, skozi Podjuno v Pliberk in kraje pod Peco ter za konec še v Železno Kaplo in na Jezersko sedlo. Na tem potovanju odkrivamo prirodne lepote, zvemo za zgodovinske zanimivosti, spoznamo gospodarske probleme in se srečavamo predvsem s tukajšnjim slovenskim človekom, z njegovo preteklostjo in njegovo sedanjostjo. Pri tem opisu med drugim zvemo, v katerih krajih delujejo slovenska prosvetna društva in slovenske zadruge; zvemo, kje so živeli in delovali pomembni možje iz naše starejše in novejše zgodovine; zvemo pa tudi, kako je naše ljudstvo trpelo in se borilo v dobi nacizma (tozadevne podatke med opisom krajev do- polnjujeta še seznama občin, kjer so bile leta 1942 izseljene slovenske družine oz. kjer so pokopališča s partizanskimi grobišči.). Tukaj seveda ni mogoče podrobno navajati vsega, kar izvemo iz priročnika, kakor je po drugi strani tudi povsem razumljivo, da bi ob kritični presoji v njem verjetno še marsikaj pogrešali. Da priročnik ne more dajati odgovora prav na vsako vprašanje, ugotavlja tudi njegov avtor, ki mu pa je treba priznati, da se je pri sestavljanju besedila trudil o-stati čim bolj objektiven. Ene „pomanjkljivosti“ vendar ni mogoče spregledati: to je dejstvo, da je od tedaj, ko je bil priročnik napisan, pa do njegovega izida minilo celih šest let, zaradi česar tu in tam kakšen podatek ne odgovarja več povsem današnjemu stanju. Toda kljub tej delni zastarelosti" je priročnik izredno razveseljiv in dobrodošel pojav na knjižnem trgu in bi samo želeli, da bi se ga zlasti naši rojaki iz Slovenije čim bolj pogosto posluževali kot vodnika na poti med Slovenci na Koroškem. To bi bilo tudi najlepše priznanje Blažu Singerju kot avtorju ter mariborski založbi Obzorja, ki je poskrbela za izdajo. posiROKecpsvecu Ženeva — V ponedeljek se je v Z«' nevi začela četrta mednarodna konferenci za izkoriščanje atomske energije v mifO' ljubne namene. Na konferenci sodeluje skoraj 4000 delegatov iz 72 držav sveta. Glav' ni tajnik Združenih narodov U Tant je **a konferenco naslovil posebno poslanico, J kateri obžaluje, da se še vedno nadaljuje]0 poskusi z atomskim orožjem. Izrazil je upanje, da bi razorožitvena konferenca, k' zaseda v Ženevi, kmalu omogočila sklenitev sporazuma o popolni prepovedi takin poskusov. N e w Delhi — Predsednica indijske vlade Indira Gandhi bo v dneh od 3. 00 7. novembra uradno obiskala Združene države Amerike. V Washingtonu se bo sestal* s predsednikom Nixonom, potem pa .00 odpotovala v New York, kjer bo predvidoma govorila tudi na jesenskem zasedanj" glavne skupščine OZN. Po vesteh, ki jih 1® objavil indijski radio, pa naj bi Indit" Gandhi obiskala tudi nekaj evropskih °r” žav, med njimi Avstrijo in Belgijo. Belfast — Krvavi neredi na Severnem Irskem se nadaljujejo ter so doslej ^*' htevali že 40 človeških žrtev samo v Čas" od 9. avgusta naprej, ko sta vladi Velik* Britanije in Severne Irske sklenili uvea°° internacije političnih »osumljencev*. P takrat namreč še ni prišlo do pomiritve J deželi, ki se vedno bolj spreminja v P°' zorišče prave državljanske vojne. Beograd vabilo zveznega — V ponedeljek je na p° ~ izvršnega sveta prisp®1® v Jugoslavijo kitajska vladna gospodarski delegacija, ki jo vodi minister za lahko >n' dustrijo Čijen Čih-Kuang. Ob prihodu _ Beograd je kitajski minister izrazil pt’ePrl Čanje, da bodo razgovori med tem obisk0"1 prispevali k nadaljnjemu izboljšanju °° nosov med Jugoslavijo in LR Kitajsko. New Y o r k — Za pravo senzacijo j® pred dnevi poskrbel ugledni ameriški dn°v' nik „New York Times*. V poročilu o sp0 minih bivšega šefa zahodnonemške obv** ščevalne službe generala Gehlena j°. namreč zapisal, da je bil nekdanji najozJ sodelavec Hitlerja Martin Bormann n*e_ drugo svetovno vojno sovjetski agent. ™ slej je prevladovalo mnenje, da se Borman" že vsa povojna leta skriva nekje v Latinsk* Ameriki; po pisanju omenjenega amerisk® ga lista pa naj bi Bormann po vojni zive v Sovjetski zvezi in tam pred pičlimi tre"1 leti umrl. Kairo — V začetku tega meseca J® bila ustanovljena federacija arabskih re' publik, v kateri so združene dosedanje sl mostojne države Egipt, Sirija in Libija- ~ združitvi teh dežel ter o ustavi nove *®' deracije je prebivalstvo odločalo na pos°.’ nem plebiscitu. V Egiptu se je za federacij izreklo 99,9 odstotka volivcev, V Siriji 9°, odstotka in v Libiji 98 odstotkov vol>vc®Vj Konec meseca naj bi se sestal odbor f*°f" racije, ki bo pripravil osnutek resolucij 1 statute ter začrtal metodo dela, kar naj bi potem sprejeli predstavniki treh ara°^ skih držav, ki so članice federacije. P° steh iz Bejruta pa naj bi se v dogle^0® času pridružil federaciji tudi Sudan. Neuvrščene države s® i bližnje zasedanje Sl3Tv, skupščine OZN, kjer nameravajo nada*J vati svoje delo za okrepitev svetovne 0 ganizacije in za ureditev perečih pr°° . mov, ki bremenijo današnji svet. Dogov°r^ N e w Y o r k pripravljajo na mov, ki Drememjo današnji svet. ivog^v le so se, da se bodo na začetku letošnje?, 26. zasedanja glavne skupščine Združen* narodov zbrali na posvetovalnem sestat* zunanji ministri, predstavniki vlad °zvlfv_ ma voditelji delegacij neuvrščenih drz" , Letošnje zasedanje glavne skupščine Oz-se bo začelo 21. septembra. Canberra — Avstralija in Sovjp1^ zveza sta sklenili pogodbo, na podlag* tere bo Avstralija prodala 500.000 ton niče v vrednosti več kot 25 milijonov * stralskih dolarjev. To je po desetletr* premoru spet prva pogodba, ki jo je jetska zveza sklenila z Avstralijo o na,TAji pšenice. V sporočilu avstralskega od°° za. pšenico j’c rečeno, da je Sovjetska zVfe-kupila pšenico za domačo porabo in z" eksport v druge vzhodnoevropske drža Zagreb — Včeraj je bil v Zagr®^ svečano odprt letošnji 91. jesenski zagr ški velesejem, na katerem sodeluje)0 stavljavci iz 55 držav z vseh petih c® , Med sodelujočimi državami sta p°. najstih letih prvič spet zastopani tud* ep Kitajska in LR Albanija, udeležba iz je. imenovanega »tretjega sveta* pa znaš" • tos 20 držav, kar je dvakrat več kot Novost letošnjega velesejma pa je nC ^»3-no tudi novi paviljon, ki je z 20.000 j, dratnimi metri površine največji 111 „3-bolje opremljen, namenjen pa je eksp01 tom jugoslovanske lesne industrije. 10- september 1971 a ifl IL IH L* Ui « «2 u Štev. 36 (1521) — 3 ŠTUDIJSKI DNEVI SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Zadnjo soboto in nedeljo so v Dragi na Tržaškem potekali Študijski ve zneriži (Nadaljevanje s 3. strani) p®? udeležence v podjunski akciji, obtoženi naj bi bili na podlagi več *°l sto let starega zakona „zlobne-%a poškodovanja tamkajšnjih kažipotov, pripadnosti ilegalnemu in s tem oblastno nedovoljenemu „giba-Ju za socialno in nacionalno osvobo- kot označujejo odgovorni do-ydanja aktivna prizadevanja manj-‘nc za uresničitev mednarodnoprav-č3 sprejetih manjšinskih določil dr-£Vn.e pogodbe. Kot opozarja koroš-‘ tisk, proti „slovenskim ekstremi-°m" ne nastopajo le z besedo, am-l8* tudi s sredstvi javne prisile in tzenskega pregona. v P>rav te dni je koroški deželni gla-fr na javnem mestu kar se da ostro ^ sodil pobudnike aktivnega priza-JjVanja manjšine po uresničitvi ojnisinskih določil državne pogodbe, p toz*l jih ie> da skušajo motiti in J^precevati dosedanji razvoj ter in drti%im podčrtal svoje dosedanje prihodnje zavzemanje za duha kzik°Sti m 50Zltla Korošcev obeh j. i*rav ob tem pa se znova postav-vPrasanje, ali ne bi k takemu du- 1 ln razvoju prispevala prav ce-, nostna ureditev odprtih in do se- blokiranih vprašanj določil dr-n Vne pogodbe, podpisane pred šest-leti. Med taka vprašanja pa . sodi le ureditev dvojezičnih na-,, s°y, ampak tudi vprašljivost delo-itrnla, (prepoved) tistih sil koroške Zolu’ P° besedah državne pošlo merl)° na to, da odvzamejo ^ Venskemu prebivalstvu njegov aCaj in manjšinske pravice. celoti pa so prav vprašanja, ki ^ odpirajo prizadevanja koroških fyV.encev za življenjska vprašanja j°>? skupnosti, med drugim dvo-S(lCnib napisov, dokazilo odnosa so-države (in Koroške še pose-pb' do slovenske skupnosti, saj sta f u%otovitvab avstrijskega izvedenci^ edino Francija in Avstrija tisti rek Zabodnoevropski državi, ki odrto weder blod oder naiv wie ein Neu-geborenes. Wo waren Sie 1920 oder 1945. Sicher noch im Stor-chenteich. Deshalb sollfen Sie ihren Mund halten u. uns Karntner mit Ihren Artikeln in den Zeitungen ver-schonen, Sie unwissender Jiingling Sie. 2 Prominente Slowenen sagten mir hohnisch u. siegessicher, poli-tisch kriegen wir Sie nicht, aber wirtschaftiich dafiir ganz sicher. Un-ser Worf darauf. Und Sie Troftel protegieren noch dazu diese Pldne. Gehen Sie hinunter nach Marburg oder Laibach, hier brauchen wir solehe Verrater nicht. Dies sagt Ihnen ein echter Kdrntner. Jugoslawen stiinde unmittelbar be-vor. Ich habe mir auch das Recht genommen, zu kritisiern, dafi man gegen die im Staatsvertrag veranker-ten Rechte fiir die Minderheit auftritt und aus jeder Mucke ein nationales Ungeheuer macht, wie beim jiingsten Auftritt des 2. Grazer Strafientheaters in Volkermarkt. Das und einiges mehr zu kriti-sieren geniigt, um von Menschen mit deutsch-nationaler Gesinnung unter Druck gesetzt und diffamiert zu werden, was vermutlich dem Cha-rakter und der Bildung dieser Menschen entspricht. So wie in Ebenthal, anlafilich der Sache mit dem Partisanengrab, wo deutsch-nationale Fanatiker Beschuldigungen gegen Mitbiirger erhoben haben, die aus der Liigenkiste stammen, aus Gehas-sigkeit frei erfunden. Wo alle jene als Partisanen und Tschuschen ver-schrien wurden, die es „wagten“, das Ebenthaler Pfarrfest zu besuchen. Was hat ein Pfarrfest mit dem Partisanengrab gemeinsam? Eine sehr sonderbare Logik! Postkarte, aufgegeben in Klagenfurt am 27. 8. 1971 Konnen Sie nicht endlich den Ab-wehrkampf u. dessen brave taptere Mdnner in Ruhe lassen. Sie mit Ihrer Giftspritze konnen dem Herr-gott danken, das es solehe Mdnner gegeben hat, sonst wdren Sie heute nicht hier in dieser goidenen Frei-heit. Ihre Artikel in den Zeitungen kotzen einen schon richtig an. Fah-ren Sie hinunter nach dem Siiden u. bleiben Sie dort. Sie gehoren europareif geprugelt. Ein Heimat-treuer. Postkarte, aufgegeben in St. Veit a. d. Glan am 2.9. 1971 Antwort an Herrn Guttenbrunner Herbert: bekand als Jugoslawischer propagandamacher er Schreibt in der Kleinen Zeitung vom 22. August die Deutschen machen immer von Miicken Elefanten, In 18 Jahr mach-ten die Jugoslawen wegs ein pahr Dreckige Zigaretfen die sie als Ke-der nach Ferlach brachten einen Krieg und auch durch so Friedens-liebende Hunde wie Sie Herr Guttenbrunner, Sie mochten von einer Europa Gemeinschaft reden Sie ober Idiot wen Sie sich nicht einmal mit ihre Landsleut noch die veraten sie Sie Schvveinkerl, wen man nicht bedenken wiirde das Sie nur der Jnior sind und noch zu bldd zum denken sind mdehte ich sagen ho-ruck-ubern Loibl — lrgendwehr von lhrgendwo. So sind sie, die »toleranten" Deutsch-Nationalen, die die Meinungsfreiheit, ein demokratisches Recht des Staatsbiirgers, so achten, indem die meisten von ihnen diskri-minieren, diffamieren und den „Geg-ner" (Andersdenkenden) noch ander-weitig unter Druck setzen, wobei a-nonyme Briefe nicht fehlen diirfen! Ich will vorlaufig drei solehe Schrei-ben veroffentlichen. Kommentar: »Traurig, aber wahr!“ Guttenbrunner Herbert jun. Ebenthal, Karnten Tofle Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UK »Kaj pa je?” p , »Nič ni. Bolan sem... Vojska je...” se je nasmehnil ^Qjk. Dež mu je polzel po izmozganih licih v žejna usta. Qiraje bi se bil zgrudil in za vedno obležal. Pa se je ^el naprej kot vsi drugi, brezbrižno in otopelo. »Na konja, Pajk," je zavpil Svarun in razjahal svojo 'V° kobilico. 5e . sai n' treba. Če bodo drugi lahko, bom tudi jaz," ie branil opotekajoči se komisar. ^ Svarun P° je ustavil konja — borci so zavihteli lah-p69a Pajka v sedlo, eden pa je zagrabil za povodec. J* se je oklenil konjevega vratu in se z zadnjimi močmi bdr*al v sedlu. ^ Svarun je odhitel naprej ob koloni. Borce je navdala Vq volja in premagala utrujenost, noč, dež in meglo, j . Ves upehan je Svarun dohitel štabno četo. V rahlem j6 ^ je že od daleč prepoznal minerca Marka. Majal se ^°t drevo, preden pade. Na glavi je imel svoj črni jj^^krajnik. V koloni je bil edini s klobukom. Držal se ki ''Onja za rep. Žival, ki je nosila njegove mine in eks-j6°^v — zadnje zaloge, ga je potrpežljivo vlekla. Marko 'Jst °l tobak, zaplenjen Nemcem, pljuval žlindro in lovil v dež. Tudi njemu je že vse presedalo. Nikogar pa ni nad katerim bi se lahko znesel. Bil je slabe volje. To t>r. Nobena partizanska vojna, ampak navadno sranje ... 50 Upadih na idrijske postojanke so ga nekajkrat „po-( 'n" minerskim skupinam, ki so se med rafali prebijale postojankam. Najbrž je oponesel Svarunu, da to ni nje-Vq »specializacija”. Za nameček so ga neki smrkavi ko-j« ^^nti od sile gnjavili in ga tirali v smrt. Pa se jim jpostavil po robu. Potegnil je svojo oguljeno parabelo, Jpl svoje in odšel, čeprav so mu grozili z vojnim sodi- Ko je zagledal Svaruna brez konja, se je zasmejal, kot bi zarezgetala mula. »Svarun, midva sva oba osla. Ti daš svojega konja drugemu, kadar si ga najbolj potreben, jaz pa prav tako. Poglej, kako ščitim svoje! Moj Dinko nosi eksploziv, ki bi ga morali tovoriti ti mladi biki, minerec se pa vleče za rep kot kak sibirski kaznjenec. Ali je to red in pravica?" .Pravice ni in je ne bo kmalu na svetu, da o redu sploh ne govorimo. Marko, ti si se rodil pod nesrečno zvezdo. Potrpi! Čez kakšno uro bomo na mestu. Vojska je lačna. Hrane pa ni in je ne bo, ker so nam Nemci prerezali zveze z Vipavo.” .Mar mi je! Miner sem in ne intendant." „Ej, Marko, tvoj Dinko je Švaba. Sel bo v kotel, pojedli ga bomo." .Dinko pa ne," je skoraj zajokal stari minerec. .Tri konje in eno mulo ste mi že pojedli. Mar je tudi konj potujoča mesnica? Šef minercev, zadnja luknja na piščali — dosti je tega!... Vrag vzemi vse po vrsti! Pojejte načelnikovega ali pa komisarjevega. Oba sta švabska. Tega konja ne dam," se je srdito uprl. »Čistokrven je, vse zna, le govoriti ne. Kaj morem, če imamo za intendante lenuhe in strahopetce! Jaz vam bom priskrbel hrano, če je oni ne morejo." ,No, Marko, velja! Če dobiš hrano, pa naj Dinko ostane,” se je dal pregovoriti Svarun, dasi je bil prepričan, da v izropani in požgani vasici ni živeža. Po vrtačah in osojnih pobočjih so ležale lise snega, nekaj sto metrov niže pa so v Vipavski dolini cvetele češnje. Zdanilo se je, ko je kolona prišla do majhnega zaselka. Razen zased in straž je utrujena vojska polegla kot ubita. Marko je ostal buden. Raztovorili so konjiča. Marko ga je potegnil v šupo in ga, vsega prepotenega in do krvi ožuljenega, obrisal s slamo, potem pa mu je namazal rane. Pri tem opravilu sta ga zmotila intendant in mesar s sekiro v rokah. Miner ju je tako osato ošinil z očmi, da sta se ustavila in jela gledati drug drugega, kdo bo začel. Ker je bil mesar samo izvršilno orodje vojne oblasti, je modro molčal. In moral se je oglasiti intendant: „No, Marko, nikar se ne trudi s tem kljusetom. Živeža nismo dobili, zato pusti, da ga pobijeva. Ne bo ne dosti koristi ne dosti izgube ...” »Ti si kljuse, lenuh intendanfski," je zarenčal miner. .Kot Martinovo gos te bom nagnetel s plastikom in ti vtaknil detonator v zadnjico, da se boš razletel v tisoč koscev. Izginita mi, da vaju ne zgrabijo moji fantje." Tedaj je konj zahrzal in položil glavo Marku na rame, kar je moža tako ganilo, da ju je začel še bolj srdito zmerjati. Preklel jima je vse po vrsti, kar jima je bilo najljubšega na svetu. Intendant je ves poparjen in užaljen odšel z dolgim nosom proti štabu, da bi se pritožil komandantu in partiji, katere član je bil slučajno že štirinajst dni — na prvem in zadnjem sestanku, ki se ga je udeležil, so sklenili, da bodo iztrebili preklinjanje in nekulturno govorjenje, še bolj pa je bil užaljen mesar, mož z oglato, kladasto glavo; Marko mu je svetoval, naj s svojim krokodiljim gobcem požre sekiro, če ne more zdržati. On jim bo priskrbel hrano, če si je sami ne morejo, lenuhi, je dejal. Preden je v kotlih zavrela voda, je prišepal Marko z vrečico koruznega zdroba, za njim pa sta dva njegova fanta tovorila krompir in repo. Ze pri hiši, pri kateri je bil privezan Dinko, je Marko ganil srce gospodinji in njenim hčeram. Lačni borci so se « — Štev. 36 (1521) Malo je življenjskih dogodkov, ki za človeka pomenijo tolikšno spremembo kot začetek osnovnošolskega pouka. Različni dogodki v poznejšem življenju so velike spremembe, a jih odrasli doživljajo šele takrat, ko že imajo izkušnje. Toda ko otrok prične hoditi v šolo, nastane zanj nekaj povsem novega in pride v čisto novo, doslej tuje okolje. Zanj nastanejo okoliščine, kakršnih še ni bilo. To so zelo drastične spremembe. Dokler je otrok v družini, je nekakšno središče, okrog katerega se sučejo vsi dogodki. Navajen je, da starši in okolica pozorno po- PRVIKRAT V ŠOLI slušajo vse, kar reče. Otrok ve, da bodo njegove besede največkrat tudi upoštevali, skratka — počuti se pomembnega. Prepričan je, da bo tako tudi v bodoče. S prihodom v šolo otrok včasih boleče občuti, da v bodoče ne bo več tako. Naenkrat so ob njem drugi otroci, ki bi radi prav tisto kot on. Morda mu bodo ti otroci to dokazali z udarci, zasmehovanjem, omalovaževanjem. Za otroka se nenadoma prične ostra borba za prostor v skupini, kjer nima zaščite in kjer ni staršev. Novo okolje vsiljuje nove vrednote in principe in otrok mora vse to sprejeti, če bi rad ostal v skupini kot njen enakopraven član. Včasih so ta nova gledanja ali sistem vrednot drugačni od tistih doma, zato je otrok zmeden. Tudi učiteljica je rekla kaj, kar se mu zdi drugače, kot je vajen. Kaj zdaj? Komu verjeti: staršem, učiteljici ali tovarišem v razredu? Ko se prične šolanje, dobi otrok nenadoma vrsto dolžnosti in obveznosti. Zgodaj mora vstati in priti točno v šolo. Doma se mora naučiti tisto, kar je ukazala učiteljica, to pa otroka ovira, da bi se vključil v igro na dvorišču. Nič ne pomaga jok med drugimi otroki. Vedno bodo takšni, ki se bodo bolje učili in bolje delali domače naloge. Otrok mora dojeti, da so eni ljudje vešči tej stvari, drugi spet drugi. Jasno mu mora postati, da sleherni človek doživlja poraze. Otrok se mora naučiti novih pravil, kot so pozdravljanje učiteljev, vstajenje, kadar odgovarja na vprašanja, čakanje, dokler ne dobi dovoljenja, da sme govoriti, miren odhod iz razreda in podobno. Za otroka so to resne dolžnosti, ki terjajo določeno telesno in duševno zrelost. Široki rezanci - hitro pripravljeni 10. september 1971 Kadar kuhamo testenine, moramo paziti na naslednje: Zakuhamo jih vedno v vrelo vodo. Veliko okusnejše so, če jih kuhamo v večji vodi, da lahko plavajo. Ko jih vsujemo v posodo, jih takoj premešamo, da se ne sprimejo ali prilepijo na dno posode. Nikoli jih ne kuhamo predolgo. Ostati morajo namreč cele. Različne vrste kuhamo različno dolgo. Za nekatere je dovolj, da prevrejo in jih pustimo stati par minut, druge pa kuhamo tudi po 15 minut. Kuhane preplaknemo s hladno vodo in odcedimo. Če jih ponudimo k mesu, jih pred serviranjem povaljamo v vročem surovem maslu in po želji začinimo: z naribanim muškatnim oreščkom, rdečo papriko, drobtinami in jušnim prahom. Tudi z naribanim parmezanom dobro teknejo. REZANCI Z GOBAMI Razne vrste gob očistimo, operemo in zmeljemo na mesoreznici. Na maščobi prepražimo drobno sesekljano čebulo in zelen peteršilj, dodamo gobe, posolimo in dušimo, dokler voda ne izpari. Nato primešamo testenine, po želji popopramo, dobro premešamo in ponudimo. DROBNI NASVETI | Prikuhane aluminijaste lonce bomo najuspešneje očistile s čebulovimi lupinicami, ki jih v loncu le prekuhamo. Kar je bilo v loncu prikuhanega, se bo po tem zlahka odluščilo. H Črno vino z dodatkom jedilnega olja nadomešča sredstva za čiščenje predmetov iz bronce in pozlačene okvire. Po čiščenju zdrgnemo predmete z mehkim usnjem. | Potni madeži nas spravljajo v slabo voljo. Zdrgnemo jih z mešanico 3 delov etra, 3 delov alkohola in 1 dela salmiaka, pa bo nerodnost pri kraju. Zdravje v sadnih sokovih Jagodni sok je koristen zlasti v letih rasti. Priporočajo pa ga tudi ljudem, ki bolehajo za revmo. Malinov sok je odlično sredstvo za krepitev živčnega sistema. Ugodno vpliva tudi na dihala. Jabolčni sok priporočajo strokovnjaki rekonvalescentom in revmatikom. Ureja de- lovanje črevesja, če pa ga pijemo pred zajtrkom, ima antidiaretične lastnosti. Ribezov sok vsebuje vitamina S in R. Zato ga priporočajo zoper skorbut. Pijemo ga razredčenega z vodo, dodati pa moramo precej sladkorja, ker je ribez kisel. Slivov sok je imenitno odvajalno sredstvo. REZANCI Z JAJCI Na ogreto olje vsujemo odcejene testenine, jih potresemo z jušnim prahom in na osebo primešamo po eno razžvrkljano jajce. Ko se jajce strdi, jed popopramo ali potresemo s sesekljanim drobnjakom. ENOLONČNICA S ŠIROKIMI REZANCI Telečje meso — bočnik ali prsi — narežemo na drobne koščke in na maščobi prepražimo skupaj z naribanim korenjem, zeleno in koščkom peteršilja. Pridenemo še dva manjša narezana pora in med stalnim zalivanjem dušimo do mehkega. Vse potresemo z moko, zalijemo, začinimo z majaronom in paradižnikom ter dobro prevremo. V gotovo jed vmešamo kuhane rezance in serviramo s črnim kruhom. PA ŠE HITRO NEKAJ ZA SLADKOSNEDEŽE! Kuhane rezance potresemo: s sladkorjem, z zmletimi orehi ali lešniki, s skuto in smetano, ali polijemo z razredčenimi marmeladami, brusničnim kompotom in gostimi sadnimi sokovi, ali pa jih prekrijemo z raznimi penami, ki jih pripravimo iz beljaka, ko ga stepemo v sneg in mu primešamo razne o-kuse: mareličnega, jagodovega, borovničevega, rabarbarinega ali kutinovega. NARASTEK IZ REZANCEV IN JABOLK Jabolka operemo, olupimo in izdolbemo peške in trde dele. Naložimo jih v pomaščeno posodo, vmes pa prazen prostor izpol- Poskusite! MEHAK MEDENI KOLAČ 25 dkg medu, 12 dkg sladkorja, ’/• I mleka, V’ M ržene moke, žlica jedilne sode, 1 jajce, malo X*1®" klinčkov, cimeta in muškatnega oreščka. Iz naštetih sestavin vgnetemo testo, ga dene*® ’ pomaščen in pomokan model in spečemo. Pečen® P®' civo zrežemo na rezine. MEDENJAKI S SNEGOM 25 dkg moke, sneg iz 5 beljakov, 25 dkg sladkoli® in 2 do 5 žlice medu. Moko presejemo na desko, dodamo sladkor in sn®9 ter toliko medu, da lahko vgnetemo testo. Test® zvaljamo in ga zrežemo v razne oblike in speče*® na pomaščenem pekaču. nimo s kuhanimi rezanci. V jabolčne izdol* bine nadevamo brusnice, po narastku Pa polijemo razmešano kislo ali sladko smetano z jajci, malo mleka, sladkorjem in nekoliko skute. Zdaj narastek še potresemo 1 drobtinami in koščki surovega masla ter v ,»• pečici zlatorumeno zapečemo. REZANCI S PARADIŽNIKOM Svež paradižnik olupimo, zrežemo in denemo na podušeno čebulo. Ko sok izpad' paradižnik posolimo, posladkamo in Pr1' denemo za nožev vrh zmletih nageljnovi žbic ter kuhane rezance. REZANCI S KUHANO GNJATJO Ostanek gnjati zrežemo na drobne kočijo prepražimo na sesekljani čebuli in zm©" šamo med pripravljene testenine. K vsem navedenim mešanicam se najbolje poda zelena solata, okrašena s parad|Z' nikovimi krhlji in rdečo svežo papriko. Zastrupitve z gobami Češnjev sok koristi pri rasti. Priporočajo ga tudi diabetikom, seveda nesladkanega. Poleg tega imajo vsi sadni sokovi tudi redilne lastnosti. Liter čistega grozdnega soka, npr., zaleže enako kot dva litra mleka. Naravni sladkor, ki ga vsebujejo sadni sokovi, koristi neposredno telesu in deluje nanj osvežilno. Največ zastrupitev z gobami s smrtnim izidom gre na račun nepoznavanja gob. Zastrupimo pa se lahko tudi z užitnimi gobami, če jih pogrevamo oziroma če nabrane gobe pred uporabo predolgo stojijo. Praktično ločimo več vrst zastrupitev. Nekatere gobe vsebujejo strupe, ki jih začutimo že takoj prvo ali drugo uro po zaužitju. Bolnik občuti slabost, bruha in dobi močno drisko. Telo se skuša po naravni poti znebiti strupa. Po eliminaciji strupa se telo umiri, kadar gre za gobe, ki povzročajo samo lokalno draženje želodca in črevesja. Zastrupljenje z rdečo mušnico pa je smrtno nevarno. Znaki zastrupitve se pojavijo že po 15 minutah ali najpozneje po dveh urah. Bolniku je slabo, najprej je utrujen in zaspan. Kasneje postane nemiren, blede, kriči, skače in ima privide. Dobi tudi krče v mišičju. Močno se poti in slini. Umre po 12 do 24 urah. Zastrupitve z rdečo mušnico so sorazmerno redke, ker jo ljudje poznajo in se je izogibljejo. Ne velja pa to za zeleno mušnico, zastrupitve z njo so namreč najpogostejše. Že dva do tri takšne gobe lahko ubijejo odraslega človeka. Znaki zastrupitve pa se pojavijo kasneje, šele po 8 do 24 urah po zaužitju. Takrat je že strup v krvnem obtoku in z neustavlj1^ močjo opravlja svoje razdiralno delo. Bol©1 ima hude bolečine in čuti slabost v želode©' ravno tako bruha in ima drisko. Ima tudi kr<-e’ Muči ga huda žeja. Kmalu je v globoki nez* vesti in umre. Če pa preživi prvo krizo, s** tej poškodba notranjih organov, posebno J . ter. Bolnikovo hudo stanje se vleče še n ek©) dni, dokler končno ne umre. • Kakšni naj bodo naši ukrepi pri z as trup11 z gobami? — Bolniku je treba izzvati bruhanje in ©V izprati želodec. To dosežemo, če mu dam večkrat kozarec tople slane vode; .. — dali mu bomo tudi dve veliki žlici gren soli za čiščenje črevesja; — užije naj tudi nekaj žlic živalskega lja, ki bo vezalo preostali strup; ,,j; — izgubljeno tekočino bomo nadomese s čajem in slatino. Pri sumu na zastrupitev z zeleno mušnic^ rdečo mušnico, vražjim gobanom ali kat drugo strupeno smrtno nevarno gobo ne izgubljali doma časa. Bolnika bomo n,en*Dj doma napotili v bolnišnico. Če strup *e preveč razširjen po organizmu, bo lahko P© moč še uspešna. Ton« Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: jim smilili, minerjeva ljubezen do živali jih je prevzela. Ljudje so mu dali vse, kar so premogli. Verjeli so, da bodo bojne skupine prišle zvečer, ko bodo varne pred sovražno artilerijo, iz doline s hrano. Že čez poldan je bilo, ko so kuharji delili kosilo štabni četi in bataljonu. Svarun, ki je bil za nekaj ur legel, je vstal in stopil k vratom. Kolona mož se je z menažkami pomikala proti kotlu. Na začelju je bilo tudi nekaj žensk in otrok iz tistih hiš, ki so vojski dale vse, kar so imele in z njo delile zadnjo moko, ki so jo bile z muko privlekle iz doline, tri ure daleč. Svarunu, ki je bil drugače trd ko kremen, se je milo storilo pri srcu. »To je narod, za katerega se borimo. Skromno opravljene ženice, na pol goli, skoraj bosi otroci. Vsi smo vojska, vsi ... In te hišice z majhnimi okni, zgrajene iz kamenja in lesa, so trdnjave! Tudi vse požgane hiše. Tudi tista kjer je zidovje pokrito s slamo — tam je privezan Din-ko, ob njem sedi Marko s klobukom, potisnjenim na oči, okoli njega pa učenci — minerci in diverzanti — z menažkami na kolenih zvone z žlicami po aluminiju in love koščke repe in krompirja v koruznem, z lojem zabeljenem soku.’ Odšel je v hišo. Tudi njemu so prinesli menažko redke čorbe. Skupaj z domačimi je sedel za mizo. Okus jedi se mu je prijetno razlezel po ustih. »Mati, kako je?* je vprašal gospodinjo. »Bo že. Veseli smo, če vam lahko pomagamo, in strah nas je, kadar greste. Potem prihrume Nemci." Ni še pojedel, ko je prišel divizijski kurir z obvestilom, da vse komandante kličejo v štab divzije. Takoj se je odpravil. Tam so bili zbrani že vsi. Komandant Lazar in Dule sta se sklanjala nad specialko, razgrnjeno na mizi, pri peči pa sta sedela Radko, komandant Gradnikove brigade, in Krtina, komandant Vojkove, ter se pogovarjala s Pem-cem. Vsi so bili že precej poraščeni, neprespani in zbiti. Zdaj, ko je vojska spala in si nabirala novih moči, so proučevali položaj in kovali načrte. Lazar se je zravnal. Z glavo je segal skoraj do stropa zadimljene izbe. Vsi so prisluhnili. »Danes bomo zelo kratki. Umik v to smer pomeni slepilni manever. Nemci, ki preiskujejo osvobojeno ozemlje, nas imajo za hrbtom. Zlomili bodo levo krilo, da bi nas obkolili. V ta namen naj se danes kažejo patrulje in izvidnice po obrobju skalovja. Ko bo njihov stroj stekel, ga nič več ne ustavi. Šel bo svojo pot in udaril v prazno. Že ko bo v teku, se bomo ponoči izmuznili in prešli Nanos. Pojavili se bomo na Pivki, v neposredni bližni velike ceste in proge, ki jo bomo napadli." To je bil preprost in vsem razumljiv načrt, za nemško akademsko logiko pa nemogoč. Zato pa tem laže uresničljiv ... Lazar je razdelil brigadam naloge, Pemcu pa so naložili hkraten poseg s sabotažami in diverzijami v zaledje napada, da bi napravil zmedo. »Če je res, da je najboljša obramba napad, je najbolj primerno, da že med nemško otenzivo pripravimo protiofenzivo," se je zasmejal Dule. Svarun pa je dodal: »Prepričan sem, da se nam bo načrt posrečil. Okoli Idrije smo se predolgo zadržali." Vsi so mu pritrdili. Lazar jim je prebral še Novljanovo obvestilo, da je streliva dovolj: na poti je karavana mul in nosačev korpusa. Angleži, ki jim je bilo dosti do tega, da divizija vsaj za nekaj časa onesposobi progo, so že nekaj dni spuščali s padali vojaški material v bližino ČeP° vana, prav tja, kamor so prodirali Nemci. ^ V pričakovanju hrane in streliva so se komando11 razšli po brigadah. Perne se je spomnil, da mora zašli* Ano, in je velel kurirju, naj gre ponjo. Ana se je sprijaznila z vlogo jetnice. Zdaj, ko je vse razkrito, je težko čakala sodbe. Njena zavest je otrpnila v navidezni ravnodušnosti. Mirno je čakala- Najbolj so jo peklile zvezane roke; sicer je težave P0, hoda med umikom divizije še kar lahko prenašala. Ustrelitev skupine Nemcev in vohunov jo je Pre^jjj, vila z neznansko grozo, ki se je ni in ni mogla zne^er Gola, surova stvarnost tuje smrti jo je težila ko kamen-je imela roke zvezane, je kar naprej padala in se '°vl e(1ij, prav nič se ni smilila tistemu, ki jo je vodil na jer[T1 m Ko so prispeli do cilja, je padla na otep slame in prl ° zaspala s spremljevalcem vred. Stražar jo je nekajkrat krepko dregnil, preden j® umela, da je treba vstati. Klicali so jo na zaslišanje. ^ Pemc si je obrisal z irhovino očala, da si je ^e\a natančno ogledal prikupno jetnico. Skrušeno je se f0. pred njim — oči so ji bile vlažne, lasje so ji padali n<3 mena — in mu nadrobno pripovedovala svojo Pazljivo jo je poslušal in si mislil: . * »Naivno dekle, a nevarno orožje v pravih to ^ Kmalu si je bil na jasnem, da se je tisti, ki jo je P0*£jC|| o njej zmotil. Primer tragične zmote nad bistvom l° videza. Zato jo je vnaprej opozoril: ..j (Nadaljevanje KsaverMeško Požigalec . Hasi tako pijan — žganje je dejalo huje in huje — da se je komaj Zavedal, kaj dela, je vendar spet za-vUtil v mislih in po vsem telesu tisto *-udno grozo in slast kot pred nebnim pri Dobrniku — slast, da je »amero izvedel, strah, da bi mu P.r^el kdo nasproti, ga vprašal: »Kaj Sl Pa iskal zdaj v skednju? Pa nisi ^orda ognja podnetil — požigalec?" A mirna je bila noč in tiha, ko je stopil iz skednja. Na levi se je be-:“a gostilna, vsa pogreznjena v noč ln spanje. Na desni je cerkev z motenim zvonikom tonila v morju te-ttlei da je videl bolj z dušnimi kakor s telesnimi očmi, kje stoji. »Stoj!" »Kdo?" ...Ogovoril je menda samo v mis-Vendar je postal. A nikogar, klicala pa je menda le vest, naj po-*t°ji, se vrne, pogasi, če bo še mogo- A ni poslušal. Hitro je zavil za V°Sel, napotil se spet na polje. Čez nekaj časa je postal med njivami, se: Kaj, če morda ne gori, če slabo prižgal in ugasne? i Ne mogel bi bil določno povedati, ji je začutil ob ti misli v srcu, verne ali jezo. Zavedal se je samo, da je silno hladno — september je h koncu. Vendar se vrniti in posedati ni upal. Stopal je čez polje Pf°ti gozdiču ob njivah. Noč je vi-l?'a čez mračne smreke, kakor ve-'kanska črna odeja. Vendar drevje ,udi pod to odejo ni spalo: gibalo se v vrhovih, šepetalo s čudnimi, Sozečimi glasovi. Izpod gozda je aslišal šumenje reke, Zilje. Kar se mu je zazdelo, da se izdajo iz lesa pred njim velikanske tne roke in segajo po njem. , »Vsi dobri duhovi hvalijo Gospo-a Boga," se je prestrašil, z drhtečo ?k° se površno, nelepo pokrižal. *1'1 varno tukaj. Domov pojdem." ..Tiho, previdno, kolikor je ob hudi Sjanosti pač mogel, je pritaval v etnno sobo. Ze se je nameraval sleči in leči, kar Je spet vznemirila misel: „Ali sem nisem"? Oblečen je sedel na posteljo in predeval. »Ali bi pogledal? A nevarno je. Če e kdo sreča, vpraša: ,Kaj kolo-r?tiš tod?‘ In ako gori, ali ne bo £rtjel takoj mene: ,Tvoje delo, Gre-*°r> je to‘!“ .Segel je po steklenici, kakor bi iz J? Pričakoval razsvetljenja in na-■ aahnjenja. A bila je prazna. Le ne-J kapljic mu je kanilo v usta. Žej-0 ln željno jih je posrkal. •Težko se je bojeval. Vse duševne ^ telesne moči so se mu napenjale, Sencih mu je kovalo kakor s kla-ilyorn, srce mu je bilo, da ga je sli-ji» ■ Čudna omamnost se ga je pola-n ,a' Nagnil je glavo na prsi, na g, se onesvestil. „Saj nič ni!" si je ^?Y°ril v omamljenih mislih. „Saj h, a Za^8al nisem. Bile so le sanje, ®e> grde sanje." n; Nekako odleglo mu je ob misli, da „Sreča, da je sinoči nekoliko deževalo." „Da, sreča!" je tiho vzdihnil Gregor, nekoliko olajšan. Nepričakovano je zaslišal zunaj Dobrnikov glas: »Da bi tega satana, ki nam zažiga, dobili! V ogenj bi ga bilo treba vreči!" „Drugega tudi vreden ni," je pritrdil glas, Gregorju povsem neznan. Gregorja je v postelji streslo: „Ali je prišel nalašč sem pod moje okno, da mi to pove? V ogenj? O, zaslužil bi...“ Bolečino je začutil po vsem telesu. Ni se upal ganiti in obrniti, bal se je, da bi postelja zaškripala, izdala ga, da ne spi: „Sam Bog ve, če zunaj kdo ne prisluškuje?" Oprezno je potegnil odejo čez glavo, polno težkih misli, bolno od žganja in teh težkih misli. „Tako mislijo in sodijo? V ogenj! — Samo zdaj še naj srečno mine — iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiini AFORIZMI i I | £ Varuj se izumetničene = | govorice. Govor mora biti § | preprost In eleganten. | & Tisti, ki je srečen, se do- | § bro počuti samo zato, ker ne- | | srečniki molče nosijo svoje | | breme. Brez tega molka bi | | sreča ne bila mogoča. | @ Mi sploh ne cenimo svo- | | jega lastnega mnenja, tudi če | | je pametno, vsi pa se trese- | § mo pred mnenjem znanih be- | | dakov. | 9 Trohnoba razjeda travo, | = rja železo, laž pa dušo. | ^ Več resnice je v ljudeh | 1 kot v besedah. 1 £ Človek nikoli ne ve, ali | | imajo ljudje načela zaradi § | načel ali zaradi osebnega za- | | dovoljstva. iTiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii nikdar več! Obljubim ti, o Bog... Oče naš ...“ Začel je moliti. Toda misli so mu poletavale spet in spet k ognju. In podile so druga drugo, kakor se ob silnem viharju pode oblaki na nebu. Da bi se umiril, je začel misliti, kakšno delo ga čaka ta teden. „Takoj zjutraj, navsezgodaj že, pojdem v gozd. Ves teden bom delal tam, sam zase, daleč od ljudi. In denarja ne zapijem." Pa so se mu, pač od preobilice pijače, misli spet zmedle, vse se mu zmešale in zavozlale. „,V ogenj!' je rekel Dobrnik," se mu je vlekel skozi misli spomin kakor strupena jesenska megla, ki se ne mara dvigniti, da bi posijalo sonce, odrešilna luč in dobrota. Pa je zaslišal pod odejo, kako drdrajo mimo vozovi. »Gasilci se vračajo, torej je poga-šeno, ni več nobene nevarnosti. . . Ali je kdo opazil, da mene pri ognju ni bilo? Če sumijo, že so. Zjutraj že izvem." Kmalu je zaslišal krepke, enakomerne korake . .. »Tudi vojaki odhajajo. Ne bo več nevarnosti." Dolgo je tako ždel pod odejo. Noč ga je plašila, ni je maral videti; a dneva se je še bolj bal: »Srečam kje koga, kako mu naj mirno pogledam v oči — dvakratni požigalec!" Kar je glasno potrkalo na vežna vrata. »Odpri!" je zaklical oster glas. Gregor se je zganil, da je zatrepetala vsa postelja, glasno zaškripala. »Zdaj bo konec! Zdaj me imajo!" Tesneje je pritegnil odejo, kakor bi ga mogla ta braniti. »Potuhniti se moram. Nič ne slišim — spim ...“ Na glas je zasmrčal. A se je glasilo v tihi praznoti sobe tako nenaravno in čudno, da je kmalu utihnil. »Ali odpreš, ali naj vlomimo?" je spet zaklical isti osorni glas. In je spet tresnilo ob vrata, močneje, da je zapah zaječal. »Zdaj ni več rešitve." Privzdignil je glavo. »Kdo pa je? — Kaj pa je?" je zaklical in se trudil, da bi mu bil glas zaspan in začuden. »Odpri! Pa ti sam spiš, ko je vsa vas pokonci?" »Kaj pa je? — Malo počakaj, da se oblečem. — Kaj pa hočeš?" »Odpri, ne vprašuj!" je odgovarjal oni zunaj že jezno. V naglici je nategnil hlače. Brez suknje in telovnika, bos je stopil v vežo, na vlažna ilnata tla. Počasi je odrinil zapah. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniinniiiiiHiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiii||iii|,i,,ii||i|i,i,,,,,iiii|,,l,i|ll,ii|,,,,*,,u,|i*i! i I 1 OB ZAČETKU ŠOLE: | Kn/zge za selo in dem | 35.— = 80.— 116.— S 50.— = ■ Bajec-Kolarič-Rupel: SLOVENSKA SLOVNICA, 352 sir. br. ■ France Tomšič: SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR 768 str. pl. ■ France Tomšič: NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR, 992 str. pl. ■ SLOVENSKA ČITANKA slovenske gimnazije v Celovcu, I. del, 206 str. ilustr. ppl. ■ SLOVENSKA ČITANKA slovenske gimnazije v Celovcu, IV-V. del, 208 str. ppl. 70.— ■ Janko Kotnik: SLOVENSKO-NEMŠKI IN NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVARČEK, Langenscheidt, 400 str. 37.50 ■ Fran Bradač: SLOVENSKO-LATINSKI SLOVAR, 348 str. pl. ■ Fran Bradač: LATINSKO-SLOVENSKI SLOVAR, 612 str. pl. H NAŠA ZAČETNICA za dvojezične ljudske šole na Koroškem, 80 str. ilustr. ppl. ■ France Verbinc: SLOVAR TUJK, 772 str. pl. ■ MLADINA POJE, pesmarica za koroško mladino, 64 str. br. H Anton Slodnjak: ZGODOVINA SLOVENSKEGA 2 knjigi skupaj, 592 str. ilustr. pl. ■ Dr. Anton Breznik: ŽIVLJENJE BESED, 360 str. pl. B JEZIKOVNI POGOVORI, pravilna raba slovenskega knjižnega jezika, 308 str. br. 27.— H SLOVENSKA KNJIŽEVNOST 1945—1965, lirika in proza, 392 str. ilustr. pl. 90.— ■ Bertha M. Parker: ZAKLADNICA NARAVE, slikovni leksikon naravnih pojavov, 216 str. vel. tormata, barv. ilustr. kart. 100.— ■ Mirko Žeželj: PRETEKLOST V PODOBAH, zgodovina v besedi in sliki, 116 str. vel. formata, barvne ilustr. ppl. 47.— ■ Janez Matjašič: IZ ŽIVLJENJA NAJMANJŠIH, pogled v svet praživali, 152 str. ilustr. ppl. 20.— ■ Miroslav Zei: MORSKI SVET, življenjski pojavi v morju, 248 str. ilustr. ppl. 20.— ■ SLOVENSKA KNJIŽEVNOST, izbrana dela in odlomki, 464 str. br. 42.— Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA" CELOVEC VVULFENGASSE iiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiumiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 36.— | 66.— 1 45- | 176,— = 8- S SLOVSTVA, = 160.— | 75.— | Vrata so se sunkovito odprla. Prva jutranja zarja se je razlila po veži. Gregor je stopil nazaj, umaknil se povsem do vrat v sobo — orožnik je stal na pragu, meril ga s hladnim, presunljivim pogledom. Gregor je odprl usta, a spregovoriti ni mogel. Zazibal se je, zašumelo mu je v glavi. — Bilo mu je tako kakor bi se mu izpodmikala tla pod nogami in bi se pogrezal v šumeče valove, ki se divje zaganjajo od vseh strani vanj in ga vlečejo v neznano globočino. Še huje je vzdrhtel, ves se sključil v dve gube, ko mu je položil orožnik težko roko na ramo, se nagnil tesno k njemu in jekleno rekel: »Požigalec!" (Odlomek) istoril te hudobije. Kakor bi ga 'VJ|[q .... - . - — led; ^aglo uPanjc poživilo, je vstal: „Po-e<*arn. Saj ni res, ne more biti res!" va —&,'J jc šel iz sobe, hitel skozi ^ Proti gostilni. A komaj je zavil r?g vogala, se mu je zrušilo v vse lepo upanje, strašna groza *ah s« - . Je pretresla: »Jezus Marija — res 6,11 storil!" • Hrušč in hrup zunaj mimoidočih se !necei PoneBal. Le posamezni so Čg, 1 mimo, a ne več hlastno, beže-mirneje, ni se jim več mudilo. Šli Yaj.Paž domov, v mesto v sosednje Ha so le cerkev rešili," je zasli-^regor od zunaj ženski glas. »A je res v skrajni nevarnosti." ^»Človek bi skoraj rekel, da je bil stpQL ' Ogorki so se kar sipali na ch° zvonika." K K Veliki variete je ugasnil svojih tisoč svetilk. Zadnji odrski delavci so zapuščali poslopje. Vratar je po vrsti zaklenil vsa vrata in nato odšel proti zadnjim odprtim vratom, ki so vodila z ulice v garderobe artistov. V senci vhoda za umetnike je stal človek. Nosil je siv plašč in imel obešen čez roko siv dežnik. — Je gospod Zarini še tu? je vprašal. — Mož s sto triki? — Prav njega iščem. Človek v sivem plašču se je priklonil, ko je vstopil k Zariniju, »možu s sto triki”. — Ime mi je Burger, je rekel. — Draguljar? — Vi me poznate? — Celo zelo rad bi bil vaša stranka, ko bi imel možnost. — Kmalu boste imeli to možnost! — Pa vendar ne! je veselo in presenečeno vzkliknil Zarini. — Ponujam vam pet tisoč honorarja! — Grom in pekelI Toda zakaj? — Za enega od vaših sto trikov. — Honorar ni slab! Kje pa naj pokažem ta trik? — Jutri pri meni. Pristanete? — Jutri se bova pogovorila o tem, se je priklonil Zarini. Pričakujte moj obisk. Pregovarjanje je naslednji dan trajalo že celo uro. Draguljar je jezno rekel: — Ne vem, zakaj oklevate? — Zato, ker je to čista prevara! — Pomislite na vaš honorar. Pet tisočakov! — Kolikšna pa je vrednost ogrlice? — Štirideset tisoč. — Niti najmanj slab posel za vas. — Niti za vas, gospod Zarini. Kolikokrat ste že napravili ta trik na odru? Ničesar drugega vam ni treba storiti, kot da ogrlico pred konfesinimi očmi daste v šatuljo in napravite, da bo pri tem izginila. — Kaj pa, ko bo doma opazila, da ogrlice ni? — Če ogrlice na poti do hiše zmanjka, se je nasmehnil draguljar, moja draguljarna nima s tem nikakršne zveze. Čez eno uro je kontesa vstopila v draguljarno. Z njo je bil mlad človek. Predstavila ga je Mož s sto triki J. R. GARDNER za svojega sekretarja. Draguljar je odprl težko jekleno blagajno. — Imeli boste, kontesa, kar ste si tolikanj želeli! — Lahko vidim ogrlico? — Izvolite, tu je. Veliki, dragi kamni, nanizani tako na gosto, da se je komaj videl platinski okov, so bili nepopisno lepi. Draguljar je predstavil Zarinija ki je stal zraven njega: — Moj poslovni prijatelj iz Londona. Včeraj mi je prinesel zadnje kamne iz Londona. Dala je znak sekretarju. Iz torbe je izvlekel štirideset tisočakov in jih položil na mizo. Zarini je vzel ogrlico in jo dal v škatlico, obloženo s črnim žametom. Kontesa, prepričajte se, da je nakit v kaseti, je rekel Zarini. Če gre za tako krasne dragulje, ni človek nikoli dovolj previden. Zaprl je šatuljo in jo dal stranki. Ko je kontesa odšla, je draguljar dejal: — To ste napravili hudičevo spretno, Zarini! — Ta trik kažem vsak večer v varieteju. — Pozorno sem vas opazoval, pa nisem ničesar opazil. Če ne bi bilo ogrlice sedaj v mojih rokah ...! — Dovolite? — Kaj vam pride na misel! Zakaj jemljete ogrlico? — Dal vam jo bom v zameno za svoj honorar. Šele ko dobim denar! — Nezaupanje? — Recite temu praznoverje. Draguljar je odštel pet tisoč. Zarini je potisnil bankovce v žep. — Sedaj bom dal ogrlico v vašo jekleno blagajno. Osebno se prepričajte, da je nakit v njej. Ogrlica je ležala na pepelnato sivi jekleni plošči v drugem predelku blagajne. Zarini je zaprl vrata in dal ključ draguljarju. Artist je poklical taksi, ki je peljal mimo draguljarne. S sedeža je še enkrat ljubeznivo pozdravil draguljarja, ki mu je mahal z roko. Kakor hitro se je taksi oddaljil, je draguljar odprl blagajno in se zaprepaščen zamajal. Ogrlice ni bilo, na njenem mestu je bilo pismo: »Gospod, upam, da ste zadovoljni z mojo izredno predstavo. Rad priznam, da je bil honorar nenavadno visok, kakršen je le redko pripadel artistu. Ogrlico bom odnesel pravi lastnici in našel bom prepričljiv izgovor. Nikakor namreč ne želim, da bi izgubili tako bogato stranko, ki vam bo v prihodnosti gotovo omogočila, da se v varieteju še naprej čudite .možu s sto triki'.” Mednarodni dan pismenosti opozarja na pereči problem analfabetizma Boj proti nepismenosti v svetu je že dal prve pomembne uspehe, četudi se absolutno Število odraslih ljudi, ki ne znajo ne brati ne pisati, še naprej povečuje. Po najnovejših statističnih podatkih UNESCO (posebne organizacije Združenih narodov za prosve-to, kulturo in znanost) je danes nepismenih kakih 30 odstotkov prebivalstva Zemlje, kar je 10 odstotkov manj kot leta 1960 in celo 20 odstotkov manj kot leta 1950, ko je bila nepismena še polovica prebivalstva našega planeta. V zadnjih dvajsetih letih se je naučilo brati in pisati 600 milijonov odraslih ljudi. V Afriki je danes nepismenih še 74 odstotkov ljudi, v Aziji pa 47 odstotkov. Precejšen uspeh so dosegli v Latinski Ameriki, kjer se je število nepismenih zmanjšalo od 32 na 23 odstotkov ljudi. Po ugotovitvah UNESCO do konca tega stoletja še ne bo možno rešiti problema nepismenosti; sicer bo število nepismenih padlo na 15 odstotkov svetovnega prebivalstva, vendar to pomeni, da bo na svetu še vedno 650 milijonov odraslih ljudi, ki ne bodo znali ne pisati ne brati. Zato pa razne mednarodne ustanove še naprej posvečajo temu problemu največjo pozornost. Važno vlogo pri teh prizadevanjih zavzema tudi mednarodni dan pismenosti, ki ga obhajamo vsako leto 8. septembra. Ob letošnjem dnevu pismenosti so na sedežu UNESCO v Parizu podelili nagrado Mohameda Reze Pahlavija in nagrado Nadežde Krupske. Za prvo, ki jo podeljujejo od leta 1967, je dal sredstva iranski šah, za drugo, ki je bila ustanovljena leta 1969, pa je prispevala sredstva sovjetska vlada. Nagrade dobivajo ustanove in posamezniki, ki so si pridobili največ zaslug pri širjenju pismenosti. Podelitev omenjenih nagrad pa je bila le ena izmed prireditev ob letošnjem dnevu pismenosti. Nekatere članice UNESCO so ob tem dnevu začele izvajati posebne načrte za odpravljanje nepismenosti; med drugim bodo prirejale tečaje za nepismene in še posebej za voditelje takih tečajev, več dežel pa je v ta namen odprlo tudi nove učne zavode. Za mednarodni dan pismenosti je UNESCO pripravila poseben program tudi za obveščanje javnosti o prizadevanjih, da bi čimprej znalo pisati in brati čimveč ljudi po vsem svetu. V programu je bilo med drugim rečeno, naj bi ob mednarodnem dnevu pismenosti vse dežele ocenile svoje dosedanje dosežke ter razmislile o izboljšavah učnih načrtov, o šolanju predavateljev ter o nadaljnjih raziskavah in poskusih na tem področju. Poudarjena pa je bila tudi potreba po tesnejši povezavi gospodarstva z prizadevanji, da bi se naučilo pisati kar največ ljudi. Zlasti dežele v razvoju se bolj in bolj zavedajo, da je pismenost v sodobnem svetu eden poglavitnih pogojev za hitrejši razvoj. Od dežel, ki same nimajo nepismenih, pa UNESCO pričakuje, da bodo podprle prizadevanje drugod po svetu. V ta namen naj bi sklepale dvostranske sporazume o izobraževalnih programih, predvsem pa naj bi zbirale sredstva, s katerimi bi potem pospeševale akcije povsod tam, kjer je še visok odstotek prebivalstva neveščih branja in pisanja. RADIO CELOVEC Poretlla: 5.00 — 5.50 — 8.00 — 10.00 — 15.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 25.00. Dnovno oddajo: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske vite — 5.50 Kmetijska oddaja — 5.55 Ljudske vite — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Pitone Jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.55 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna porodila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Deželni razgledi — 15.50 Glasba po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 Se vedno priljubljeno — 16.15 ženska oddaja — 18.10 Odmev Časa — 18.40 Šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.05 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite sl — 19.55 Melodija in ritem — 20.05 Deželna porodila — 22.10 Šport Iz vsega sveta. Sebela, 11.9.: 5.05 Godba na pihala — 5.55 Ljudske viže — 7.55 Nai hišni vrt — 9.00 Glasba zate in zame — 10.00 Glasbena posetnica — 11.00 Naša lepa domovina — 14.00 Zabavni koncert — 15.50 To radi poslušamo — 18.00 Mala solistidna parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija »Novo učenje" Pod geslom „Novo učenje" bo inštitut za gospodarsko pospeševanje pri koroški zbornici obrtnega gospodarstva tudi v sezoni 1971/72 izvedel obsežen program različnih prireditev za nadaljnje poklicno izobraževanje, za obratno na-svetovanje, za racionalizacijo in za pospeševanje prodaje. Samo na področju nadaljnjega poklicnega izobraževanja obsega program o-krog 1000 najrazličnejših prireditev — od seminarjev in predavanj preko tečajev in ekskurzij do strokovnih prireditev posameznih gospodarskih panog, kot so n. pr. obrt, industrija, trgovina, tujski promet itd. Važno vlogo igrajo pri tem tudi prireditve, ki služijo vzgoji strokovnega kadra za nova gospodarska podjetja, katera nastajajo v okviru strukturnih sprememb v deželi; sem spadajo tudi razne možnosti za delavce, ki so zapustili svoj dosedanji poklic oz. vsled ukinitve podjetij zgubili delovno mesto, da se priučijo za nove poklice. Take prireditve izvaja inštitut v sodelovanju z deželnim delovnim uradom. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tilka: Založniška In tlikarika družba t o. j. Drava, Celovec - Borovlje. in ritem — 20.10 Združeni v glasbi — 22.20 Plesna glasba. Nedelja, 12.9.: 6.10 Igra na orgle — 6.55 Ljudska glasba Iz Avstrije — 7.55 Glasbeni jutranji pozdrav — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Zabavni koncert — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert iz Tirolske — 12.05 Za avtomobiliste — 15.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 15.45 Iz domovine — 14.50 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.50 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Sončna dežela ob Baškem jezeru — 19.00 Nedeljski šport — 19.50 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 15. 9.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Z dobro voljo — 10.00 V pestrem zaporedju — 11.00 Predmestne melodije — 14.50 Knjižni kotiček — 14.45 Koroško pesništvo — 15,00 Komorna glasba — 16.15 Kako moderna je žena v naši družbi — 16.50 Otroška oddaja — 18.05 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 19.55 Melodija in ritem — 20.10 Radijska igra — 21.50 Ljudska glasba. Torek, 14.9.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Naprej z dobro voljo — 9.50 Dežela ob Dravi — 10.00 V pestrem zaporedju — 11.00 Košček starega Dunaja — 14.50 Mladinska oddaja — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem — 15.00 Že prihaja jesen — 16.15 Kako moderna je žena v naši družbi — 16.50 Otroška oddaja — 18.05 Oddaja sindikalne zveze — 18.45 Note in beležke — 19.15 In kaj pravite vi? — 19.55 Melodija in ritem — 20.10 Orkestrski koncert — 21.50 Glasbena vprašalna pola. Sreda, 15.9.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Halo, tukaj smo veseli — 9.50 Vesele note — 10.00 V pestrem zaporedju — 11.00 Ples z Dunaja — 14.50 Srečanje — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Spolnost v življenju žene — 16.50 Na obisku pri gospe) Opereti — 17.10 V dunajski kavarni — 18.05 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Za prijatelja planin — 21.15 Filmski obzornik. četrtek, 16. ?.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 V veseli družbi — 9.50 Vesele note — 10.00 V pestrem zaporedju — 11.00 Drage, mirne stare ulice — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 Spolnost v življenju žene — 16.50 Otroška oddaja — 17.10 Iz glasbenega paviljona — 17.50 Novo kazensko pravo — 18.05 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških muzikantih — 20.10 Boj za Visoki Klek — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 17.9.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Na veseli poti — 9.50 Klavirska glasba — 10.00 V pestrem zaporedju — 11.00 Ljudska glasba — 14.50 V zelenem gozdu — 14.45 Koroški avtorji: Johann Siescutti — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroci pojo — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.05 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Ljudstvo In domovina — 22.22 Okretnica jugovzhod. Slovenske oddaje Sobota, 11.9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 12. 9.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, II. 9.: 15.45 Informacije — Za našo vas. Torek, 14.9.: 15.45 Informacije — Za krmilom. Sreda, 15.9.: 15.45 Informacije — Žena, družina, dom. četrtek, 16.9.: 15.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo — Domači napevi. Petek, 17.9.: 15.45 Informacije — Za prijeten konec tedna. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.50 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 - 12.00 — 15.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.50 Dobro jutro — 5.50 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.50 Kmetijski nasveti — 15.15 Obvestila in zabavna glasba — 15.50 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.50 Radijski dnevnik — 25.05 Literarni nokturno. Sobota, 11. ?.: 6.50 Beseda na današji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.55 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Iz domače simfonične zakladnice — 12.40 Po domače — 14.10 Vesela godala — 14.30 Pojo solisti beograjske opere — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Klavir v ritmu — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.30 Radijska zabavna igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 12. 9.: 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Igramo za razvedrilo — 16.00 Radijska igra — 16.46 Lepe melodije — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, II. ?.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Operetna glasba jugoslovanskih avtorjev — 12.10 Georges Bizet: Arležanka — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 14.10 Iz partitur skladateljev Mojmira Sepeta, Atija Sossa in Jožeta Privška — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor bratov Milavcev iz Brežic — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Z ansamblom Francija Puharja — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.15 Z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Iz Puccinijeve opere „La Boheme" — 21.00 Mozaik melodij — 21.30 S solistom Jožetom Kampičem — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Alojz Gradnik: Pesmi — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe. Torek, 14.9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Z ansamblom Jožeta Kampiča in Silva štingla — 12.10 Iz Kozinove opere ..Ekvinokcij" — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 14.10 Delavski oktet iz Šenčurja pri Kranju — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Oboist Drago Golob — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 19.15 Z ansamblom Milana Križana — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 22.15 Verdi, skladatelj komorne glasbe — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Sreda, 15. ?.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Iz del skladatelja Marjana Vodopivca — 9.40 Slb-venske narodne za glas in orkester — 12.10 Lajovčeve pesmi — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Voščila — 15.40 Iz domače simfonične zakladnice — 16.40 Newyorške filharmonike dirigira Leonard Bernstein — 17.10 Srečanje z mojstri francoske glasbe — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana, solist Igor Ozim — 21.25 Od melodije do melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe, čelriek, 16.9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Melodije slovenskih avtorjev — 12.10 Iz Puccinijeve opere „Madame Butterfly" — 12.40 čez polja in potoke — 14.10 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Poljske narodne pesmi izvaja ansambel „Masovsže" — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.30 Igra ansambel Jožeta Privška — 18.45 Naš podlistek — 19.15 Z ansamblom Silva Štingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — 22.15 Med predstavniki jugoslovanske glasbene avantgarde — 23.30 Popevke slovenskih avtorjev. Petek, 17. 9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Popevke s slovenskih festivalov — 12.10 Melodije Rista Savina — 12.40 Angleške pihalne godbe — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Emil Adamič: Tatarska suita — 16.40 Londonski festivalni orkester — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Glasbeni vsak dan — 19.15 Z ansamblom Vilija Petriča — 20.00 Zbor tridentinskih alpincev poje Italijanske in furlanske pesmi — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki Iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo. DRAGE PROMILE Druge dežele — druge navade. Ta pregovor velja tudi glede predpisov o alkoholu v prometu. Zato naj bi se vsak voznik, ki potuje v inozemstvo, poprej zanimal o dovoljeni višini promila v deželi, v katero potuje. Najbolj strogi v tem oziru sta Finska in Vzhodna Nemčija, ki prepovedujeta voznikom vsakršno uživanje alkohola. Nekoliko »milejša" je Poljska, kjer znaša dovoljena količina alkohola 0,2 promila, medtem ko znaša na Češkoslovaškem 0,3 promila. Količino 0,5 promila je uvedlo kar šest evropskih držav, in sicer Bolgarija, Grčija, Jugoslavija, Nizozemska, Norveška in Švedska. Enaka količina kot pri nas v Avstriji — namreč 0,8 promila — velja tudi v Franciji, Madžarski, Švici in Veliki Britaniji. 1,0 promila velja na Danskem in v Romuniji, 1,3 promila v Zahodni Nemčiji (kjer pa nameravajo količino znižati na 0,8 promila), 1,5 promila pa v Belgiji. V Italiji in Španiji ter na Portugalskem odločajo oblasti na podlagi okoliščin v posameznem primeru, medtem ko v Luxemburgu šele pripravljajo ustrezne predpise. Avstrija l Sobota, 11.9.: 13.00 Petdeset let Gradiščanske ' 16.00 Za otroke — 16.25 Pika Nogavička — 16.55 čitnice med trstjem — 17.30 Kaj morem postati — 1®' Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboP reda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 P|a^0. samomor — 21.05 Z dežnikom, očarljivostjo in 20.00 Na P0" 0t> lono — 21.55 Telereprize. Petek, 17.9.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Na P^jS koncu tedna — 20.06 Šport — 20.10 Vzgoja " ^ Albertlna-koncert — 21.15 Lepotica devetdesetih film — 22.25 Telereprize. j o gosl ači* Sobota, 11.9.: 9.35 Šolska oddaja — 16.35 -j dirke za prvenstvo Jugoslavije — 18.20 Andola* plesi — 18.45 Obzornik — 19.00 Bratovščina SihJ* galeba — 19.25 Mozaik — 19.30 Kažipot — 2®-®® jflji» nik — 20.35 Zlati delfin, zabavno glasbena 0 ^ — 21.35 Cirkus, film — 22.05 Nikoli grde besed 22.40 Poročila. Nedelja, 12.9.: 9.30 Po domače — 10.00 Kn]0:!elo oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška mal'JirK« — 11.35 Mestece Peyton — 14.00 Avtomobilske za prvenstvo Jugoslavije — 15.40 Motocros ' ^6. Mednarodni boksarski turnir — 17.15 Hatari, |0rni riški film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Sovjetski »llt^f,n| ansambel Berjozka — 21.35 Videofon — 21.50 P pregled — 22.20 Poročila. y.35 Ponedeljek, 11.9.: 9.05 Odprta univerza " t šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne l*° j ** — 14.45 šolska oddaja — 17.15 Madžarski pr«9 * ^ 17.10 Drejček in trije marsovčki — 18.00 Ris00 |60' 18.15 Obzornik — 18.30 Ljudje v soseski — 19- 20.55 zaik — 19.05 Mladi za mlade — 20.00 Dnevnik — Osvajalec — 23.00 Poročila. 07° Torek, 14.9.: 9.35 šolska oddaja — 1100 ^45 splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja —’ Madžarski pregled — 18.00 Prijatelj Ben " Obzornlk — 18.40 Poje Giannl Nazzaro — g --zaik — 19.05 Zdravilne vode — 19.30 Nega ,e■ 8 20.00 Dnevnik — 20.35 Rashomon, japonski *' j^ar*^ Sreda, 15.9.: 8.15 šolska oddaja — 15.10 )0piili pregled — 15.25 Nogomet — 17.45 Erazem in P^jaj0 — 18.15 Obzornik — 18.30 Zabavno glasbena 0 — 19.00 Mozaik — 19.05 Od filma do film0 pl' Po sledeh napredka — 20.00 Dnevnik — * rektor, drama — 21.45 Naš vsakdan. četrtek, 16.9.: 9.35 šolska oddaja — \i.*& ^ 18-®® oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe gV,t Oddaja za otroke — 18.15 Obzornik — 18_3“rot * v katerem živimo — 19.00 Mozaik — 19 05 pn,V' tednu — 19.20 Vse življenje v letu dni — 2®-nlk — 20.35 XXI. stoletje — 21.25 Maupa»5 novele — 22.30 Poročila. 5ol,'I<) Petek, 17.9.: 9.30 šolska oddaja — 16<® J i?,5® oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobraih® ja** Oddaja za otroke — 18.15 Obzornik — jO.58 — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 Dnevnik " Fanny, ameriški film — 22.45 ladja upanja-