BUENOS AIRES. 22. AVGUSTA (AGOSTO) 1957 Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 34. 228.451 glasov za KP Na volitvah v ustavodajno skupščino je 28. julija smela nastopiti tudi argen¬ tinska KP, čeprav ji sodnijski odlok od¬ reka sleherno pravico do sklicevanja na izraz “demckratična” stranka, kakor je bil priznan drugim borečim se poli¬ tičnim skupinam. Pobijanje iz zasede, kakor ga poznamo iz časov terenstva pri nas, masovni pokolji, izvedeni ob koncu vojne in med njo, atentati in likvidacije so vse do poljskih in madžarskih dogod¬ kov bili bolj zadeva posameznih narodov kakor pa vsega človeštva. Zadnje čase pa je komunizem marsikje moral nasto¬ piti v odprti borbi in tako pokazati syp- jo pravo barvo. Po tej pa mu izraz “de¬ mokratičen” nikakor ne pripada. Kljub temu se je merodajnim obla¬ stem zdelo prav in primerno, da se tudi komunistom da možnost nastopa na vo¬ litvah. Ne morda zato, ker bi se pri tem zanašali na besede Manuilskega, ki je že leta 1931 dejal, da bo v Južni Ameri¬ ki Argentina najprej zrela za komuni¬ zem, pač pa predvsem zato, ker so bili komunisti spričo precej favoriziranega položaja v zadnjih mesecih pred revolu¬ cijo 1955 in ribarjenja v kalnem po njej precejšnja uganka: koliko jih je, koliko glasov more ! o združiti, kje so najmoč¬ nejši. Takšna in podobna vprašanja so sedanji oblastniki imeli v vidiku, ko so tudi partijcem dali možnost nastopati v borbi. KP je kakor vedno ob takih prilikah poslala v borbo samo eno izmed svojih ekip: politično — propagandno, medtem ko je ostali dve, obveščevalno in borbe¬ no obdržala v zaledju, čakajoč ugodnej¬ ših časov. KP namreč s la dobro ve, da takšni nastopi na demokratičnih volit¬ vah lahko pomenijo skorajšen spopad z rednimi narodnimi oblastmi, ako par¬ tijci prekoračijo po'em politično borbe znotraj države in se bolj ravnajo po na- vodil : h od zunaj. Politična ekipa je pri KP neke vrste žrtveni kozel, za katere¬ ga je treba znati izbrati ljudi in jih tu¬ di žrtvovati, ako to okolnosti zahteva¬ jo. V tej ekipi se pojavijo osebnosti, ki so ali teoretiki parti'ske doktrine ali pa že tako razvpiti komunisti, da jim nika- ka ilegalnost ne pomaga več; v to eki¬ po pridejo partijci, ki jim je oblast pri¬ šla na sled pri njih delu v obveščevalni liniji KP ali pa morda celo zaradi pri¬ padnosti k borbenim oddelkom KP. Par¬ tija sama iz’oči takšne posameznike iz strogo zaupnih trojk in jih prestavi na poTtično polje, zavedajoč se, da je ta¬ ko ohranila ostale trojke nedotaknjene odn. pokazala javnosti tiste komuniste, za katere tako oblast’ kakor javno t ve, da so vneti pripadniki Moskve. Tej ekipi sta odprti dve poti: ali pridejo posamez¬ niki, izvoljeni na svobodnih volitvah ,v parlament odn. senat ozir, na katero ko¬ li javno mesto, ali pa v trenutku, ko se KP spusti v odprto borbo z redninr ob¬ lastmi, romajo v celice kot zunanji pred¬ stavniki organizacije poklicnih revolu¬ cionarjev. Politično-prcpagandna linija KP Ar¬ gentine je pri teh volitvah delala zelo dobro, je treba priznati. Imeli so mnogo letakov, organizirali dovoli sestankov in zborovanj, priredili lepo število b zin- sk'h mitingov in uspeh je bil 228.451 glasov. Spričo radikalov in drugih strank pravzaprav malo, bo dfjal ta a- li oni. Spričo dejstva pa, da sleherni Ar¬ gentinec odklanja kakršno koli politič¬ no nasilje že po svoji naravi; upošteva¬ joč, da je ogromni večini tukajšnjega prebivalstva dobro znano vse grozodej¬ stvo trko znotraj ZSSR kakor masakri na Madržarskem in podobni pokolji po¬ vsod, k er so komunisti prišli na oblast, je treba potegniti zaključek: med temi 228.451 glasovi ni mn go sopotnikov ali koristnih budal in tudi ne posamezni¬ kov, ki bi jim bila všeč komunistična stranka. Med temi glasovi so predvsem glasovi organiziranih partijcev in med temi je število aktivistov na politieno- propagandnem polju prav gotovo naj¬ manjše. Dobršen del partije je v obve¬ ščevalni sekciji, drug spet v okrilju Rde¬ če pomoči, glavnina pa v borbenih od¬ delkih. Slednji pa so tisti, ki udarijo, ko je priš’a njih ura, slednji s -> tudi tisti, ki izvedejo čistke in pokolje ter razde¬ janja, kadar je potrebno odn. zmaga za¬ gotovljena. 228.451 glasov predstavlja potemta- BOJ ZA ZAHODNO NEMČIJO Volilna kampanja za volitve dne 15. septembra se je v zadnjem tednu močno razvnela. V Vzhodni Nemčiji je Hruščev na- nadaljeval s svojimi napadi na nemške¬ ga kanclerja dr. Adenauer a in delal prbpagando za nemške socialiste, ki naj bi zrušili sedanjo vladno kombinacijo v Zahodni Nemčiji in s tem tudi razrah¬ ljali Zahodnoevropsko obrambno skup¬ nost. Pred svojim odhodom iz Vzhodnega Berlina v Moskvo je Hruščev znova go¬ voril nemškim komunistom. Odkrito jim je povedal, naj v Vzhodni Nemčiji nihče ne misli, da se bo kar tako otresel se¬ danjih komunističnih gospodovalcev in da še bo ta Nemčija enostavno združi¬ la'z Zahodno Nemči o. V napadih na dr. Adenaurja je šel tako daleč, da je de- jal, da bi bilo dobro za mir, če bi pri volitvah prepadel. Vzhodni komunistični blok držav je pozival, da se mora še bolj strniti in še bolj solidarizirati sveje vo¬ jaške sile, da bi se mogel uspešno zo¬ perstaviti “grožnjam zahodnjakov”. So¬ vjetsko zvezo je prikazoval kot nedolž¬ no in miroljubno državo, ki da “s svoji¬ mi oboroženimi silami nima namena vsiljevati komunističnega režima dru¬ gim državam”. Končno je tudi omenil, da je- bil med njegovim bivanjem v Vzhodni Nemčiji med njim in vzhodno nemško komunistično vlado sklenjen po¬ poln sporazum o “prijateljstvu, vzajem- ni pemoči, utrditvi miru v Evropi in za blagostanje nemškega naroda” Svoj go¬ vor je zaključil z zatrdilom, da so “so¬ cialistične države odločene braniti svoje pridobitve, pojačati svojo enotnost ter vojaško solidarnost”, ker da so “impe¬ rialisti skušali torpedirati” komupistič- ne zmage. Svoj napad na Zahodno Nemčijo in njenega krščanskodemekratskega kan¬ clerja je Hruščev ponovil tudi ob vr¬ nitvi v Moskvo. Dejal je, da “zahodno nemški militaristi” ne bodo zadeli sa¬ mo na “nemško demokratsko republi¬ ko”, ampak tudi na vse države, ki so podpisale Varšavski vojaški sporazum, “če bi izgubili glavo in skušali z orož¬ jem doseči rešitev nemškega vpraša¬ nja”. V nadaln ih izvajanjih je ponav¬ ljal svoje stare napade na Adenauerja. Med tem je kancler Adenauer na svo¬ ji volilni turneji po Nemčiji v govorih branil svojo zur.anjd politiko ter pozi¬ val nemški narod naj trezno presodi svojo odločitev dne 15. septembra, ki bo imela delakosežne posledice. Zahodnoberlinskernu listu “B. Z.” je dal tudi izjavo. V n ej zatrjuje, da bo njegova zunanja politika v bodoče, če bo zmagal znova pri volitvah, temeljila še naprej na nadaljevanju prijateljske zveze Nemčije z zahodnimi zavezniki. Odločno je poudarjal, da združitev Nem¬ čije brez zahodnih zaveznikov ni mogo¬ ča. če pa bi svetovna javnost zahteva¬ la spremembo nemške zunan e politike, potem se taka sprememba sme izvršiti samo sporazumno z zahodnimi zavezni¬ ki. Glavni politični nasprotnik dr. Ade¬ nauerja v Zahodni Nemčiji — zahodno- nemški socialisti so pa v prejšnjem ted¬ nu izdali volilni proglas, ki povzema tu¬ di nekatere grožnje' Hiuščeva, češ, da bo Zahodna Nemčija razdejama, če bo še naprej sledila dr. Adenauerju. Tako tudi nemški socialisti pozivajo volilce naj glasujejo proti Adenauerju, “da bi tako rešili Nemči.o pred razdejanjem atomske vojne in pred trajno ločitvijo”. Socialisti ponavljajo isto trditev kot Hruščev, da je namreč dr. Adenauer kriv, da je Nemčija razdeljena, ne pa sovjeti. V Bonnu menijo, da so socialisti tako silovito napadli dr. Adenaurja zaradi njegove izjave, da bi zmaga socialistov v Zahodni Nemči i pomenila razvaline te države in da bodo volitve dne 15. sep¬ tembra odločile, ali bo v Evropi zma¬ galo krščanstvo ali pa komunizem. Da je imel s to ugotovitvijo dr. Ade¬ nauer prav je potrdil prvak zahodno- nemških socialistov dr. Oller.hauer z iz¬ javo že omenjenemu zahodoberlinskemu listu “B. Z.” V njej je dejal, da bo v slučaju zmage pri septembrskih volit¬ vah začel razgovore s svojeti za zdru¬ žitev Nemčije na osnovi umaknitve Za¬ hodne Nemčije iz ISvropske obrambne zveze, odstranitve vsega atomskega o- rožja iz Zahodne Nemčije, ki po njego¬ vem mnenju mora obsegati nevtral i pas med zahodnjaki in sovjeti ter ne sme pripadati ne Evropski obrambni skupnosti in ne Varšavskemu vojaške¬ mu sporazumu. Mednarodni kongres kat. delavske mladine V dneh od 21. do 25. avgusta t. 1. bo v Rimu zasedal mednarodni kongres kato¬ liške delavske mladine — JOC. Na kon¬ gresu bo sodelovalo okoli 30.000 fantov in deklet iz delavskih slojev. Na njem bodo zastopane vse ameriške države, 33 afriških narodov in 12 azijskih držav. Izdelali bodo enoten načrt za delo ka¬ toliške delavske mladine v svetu ter tu¬ di poslanico, ki jo bodo poslali mladini vsega sveta. Kongresu mednarodne katoliške de¬ lavske mladine bo dal poseben poudarek sam papež Pij XII. Prekinil bo svoj do¬ pust v Castel Gondolfu ter bo prišel v nedeljo dne 25. avgusta v Rim in bo na Trgu sv. Petra govoril zbrani katoliški delavski mladini. Njegov govor v fran¬ coščini bo ob 18. uri, t. j. ob 17. uri po Greenwichu, prenašala poleg Vatikan¬ ska radijske postaje, večina evropskih radijskih ter televizijskih postaj. NAPETOST MED SEVERNO AMERIKO IN SIRIJO Sirija je med arabskimi državami naj¬ bolj rdeča sovjetska kolonija. V zadnjem času se v njej vedno bolj utrjujejo na raznih položajih osebnosti, ki so ali či¬ sti komunisti, ali pa so jim vsaj naklo¬ njeni. Izgleda, da je dobil premoč levi¬ čar Kaled Azim, obrambni minister. Od¬ kar se je pred tremi tedni vrnil z obi¬ ska v Moskvi, je začel zapirati in od¬ stranjevati vse vojaške poveljnike ter vplivnejše častnike, ki so komunistom nevarni. Na njegov predlog je predsed¬ nik Šukri el Kuvatli imen c val za povelj¬ nika vo.ske komunista generala Afifa el Bizri-ja. Da bi sirijska vlada pred javnostjo opravičila vedno tesnejšo naslombo na Sovjetsko zvezo, je objavila novico, da so vojaške oblasti prišle na sled zaroti, ki da so jo pripravljali Amerikanci za zrušitev sedanjega filokomunističnega režimba v Siriji. V to zaroto da so bili zapleteni ameriški diplomatski pred¬ stavnik v Damasku Howard Stone ter sir'jski voj ški ataše v Rimu Abdi ši- šekli ter polkovnik Ibrahim Husein in člani v Siri i prepovedane soc. nacio¬ nalne stranke. Sir'j:ka vlada je po tem “odkritju” objavila sklep, da je ameriški diplomat Hovvard Stone v Siriji nezaželena ose¬ ba”, sirijska letala so pa prisila na pri¬ stanek tudi neko ameriško letalo, ki da je letelo nad sirijskim zračnim prostorom brez dovoljenja. Istočasno je sirijsko ča¬ sopisje sprež lo splošne napade na ame¬ riške vlado. Ameriška vlada v Washirgtonu na si¬ rijsko izzivanje ni ostala ravnodušna. V zun. ministrstvo so takoj poklicali si¬ rijskega diplomatskega predstavnika ter mu izročili ostro protestno noto zaradi izgona ameriškega diplomatskega pred¬ stavnika v Siriji ter genje sirijskega časopisja proti USA. Sporočili so mu tu- Sovjeti ne marajo razorožitve Na londonski razcrožltveni konferen¬ ci, ki se vleče brez vsakih pozitivnih rezultatov v nedogled, je sovjetski dele¬ gat Valerijan Zorin prejšnji teden po¬ kazal odkrito svoje karte. V govoru je silovito napadel ameriškega delegata Harolda Stassena, češ, da s svojim pre¬ velikim optimizmom v uspeh te konfe¬ rence zavaja svetovno mnenje v zmoto. Napadal je po vrsti zahodne zaveznike, da so oni krivi, če ne pride do sporazu- HOMENAJE AL LIBERTADOR JOSE DE SAN MARTIN Al cumplirse el aniversario de la muerte de San Martin fue el sabado pa- sado recordada su memoria con numero- sos aetes en todo el pais. En esta Capi¬ tal muchas entidades se adhirieron a los aetos oficialmente organizados, y tanto ante el mausoleo que guarda los restos del procer en la catedral como frente al monuinento de la plaza eponi- ma fueron visitados durante todo el transcurso del dia por delegaciones y por mucho puhlico. A las 14.30 llego a la plaza San Martin donde se enccntraban formados efecti- ves del regimiento de granaderos a ca- ballo, el contralmirante Rojas, acompa- nado de los ministros de guerra, mari¬ na y salud puhlica; jefes y oficiales de las fuerzas armadas y funcionarios de las distintas reparticiones del Estado. A las 15, horas en aue fallecio San Martin en 1850, se tocaron por tres ve- ces las campanas del Cabildo, siendo su tan do trasmitido por la onda de Ra¬ dio Nacicnal a todo el territorio de la Rpublica. A las 15. cuando el vicepresidente pro- visional de la Nac’on hubo depositado una corona de flores al pie del moriu- mento, tres cornetas del regimiento his- torico ejecutaron un tsque de silencio, que, al igual oue el tanido de las cam¬ panas del Cabildo, fue trasmitido a todo el pais. Mientras las tropas presentaban ar- mas una escuadrilla de Gloster Meteors sobrevolo el lugar de la ceremonia. Un puhlico muy numeroso presencio el aeto ma glede razorožitve, za kate.o da se y aplaud 6 largamente la presencia del sovjetska vlada “iskreno zavzema”. Na- contralmirante Rojas. glašal je nadalje, da je sovjetska vlada proti temu, da bi se pclitič.ia vprašanja vezala z vprašanjem razorožitve. Končno je Zorin čisto odkrito povedal, da ni govora, da bi moglo priti tudi do delnega sporazuma v razorožitvi, dokler zahodni zavezniki ne umaknejo eno tret¬ jino svojih oboroženih sil iz Zahodne- Nemčije ter odstranijo nekatere svoje vojaške baze, ki jih imajo v svetu. S temi napadi je Zorin razpršil še zadnje upanje, da bi v doglednem času moglo priti med zahodnimi zavezniki in Sovjeti do sporazuma v razorožitvi iz enostavnega razloga, ker takega spora¬ zuma sovjeti nočejo. di sklep ameriške vlade, da sta v Se¬ verni Ameriki nezaželeni osebi sir’jski veleposlanik Faride Zeinedine ter drugi poslaniški tajnik dr. Jasin Zakaria. Sirijsko odkritje o “zaroti”, ki da so jo pripravljale USA, so pa označili za čisto navadno bajko”. Da ta napetost na Bližnjem vzhodu ne bi privedla do kakih presenečenj, je tur¬ ška vlada izvedla vrsto varnostnih ukre¬ pov na svoji meji proti Siriji. Tja je poslala tudi močna vojaška ojačerja s tanki in teškim topništvom. Ameriška in angleška vlada se posvetujeta zaradi no¬ vonastalega položaja v Siriji za ukrepe, ki jih bo treba podvzeti proti tej državi. IZ TEDNA V TEDEN kem prav toliko komunistov to je ver¬ nikov in apostolov hkrati najgrozotnej- še vere sedanjosti. Njih gorečnost ni prav nič manjša kakor pripravljenost do žrtev med prvimi kristjani. In iz žr¬ tev teh je zrastel svet, kakor ga pozna¬ mo. In spet bodo morali b'ti kristjani, izgrajeni in utrjeni v veri, tisti, ki bodo sprejeli borbo s poganstvom sedanjega stoletja. Borba ho težka in dolgotrajna kajti več ket uraden nastop proti komu¬ nizmu je vsekakor vredna obnova sle¬ hernega posameznika in prerod vse družbe. —et Eduardo Frei, predsednik čilske kr- ščansko-demokratske strar.ke 'in pred¬ sedniški kandidat svoje politične skupi¬ ne za prihodnje predsedniške volitve, je v zadnjem času dobil zagotovilo tudi od nacionalne stranke, da bodo njeni člani glasovali za njegovo 'izvolitev. Brazilska vlada se bo v novo brazili- sko prestolnico Brasilia preselila 21. aprila 1960. Predsednik republike Jus- celino Kubiček se bo pa v njo preselil že ob drugi obletnici svojega predse- kovanja, t. j. 1. februarja 1958. V Britanski Guine'i v Južni Ameriki je pri zadnjih volitvah zmagal prvak “ljudske napredne stranke” dentist Gedi B. Jagan. Dobil je večino nad socialisti in konservativci. Angleški guverner ga je že pozval, da se ž njim dogovori gle¬ de sestave nove vlade. Gedi Jagan je do¬ bil večino tudi pri volitvah leta 1954. Ko pa je hotel uvesti komunistični re¬ žim, so ga Angleži odstavili in zaprli. Za nekaj časa so ukinili tudi ustavne svoboščine. Severna Amerika je imela 1. julija 171.200.000 prebivalcev. Večina članic OZN se je izjavila za POČASTITEV SPOMINA OSVOBO¬ DITELJA GENERALA SAN MARTINA V spomin obletnice smrti Osvobodi¬ telja generala San Martina so bile po vsej republ ki številre proslave. V pre¬ stolnici so se uradnim spominskim pro¬ slavam pridružile številne organ : Zacije in ustanove' ter so njihovi člani obisko¬ vali tako krpto v katedrali, v kateri po¬ čivajo Osvoboditeljevi posmrtni ostanki, kakor tudi njegov spomenik y Buenos Airesu. Ob pol treh popoldne ; e prišel na Trg San Martin podpredsednik republike kontraadmiral Izak Rojas v spremstvu ministra za vojsko, mornarico in za ljud¬ sko zdravje. Na trgu so bili tedaj že razporejeni oddelki grenadirskega pol¬ ka na konjih s častniškem zborom. Ko je ob tretji uri podpredsednik po¬ lt žil na vznožje spemenika venec, so tri- ‘ je trobentači zgodovinskega polka za¬ trobili: Mirno. Istočasno so zazvonili zvonovi v starem Cabildu, oddelki oboro¬ ženih sil so izkazali čast velikemu po- ! kojniku z orožjem, eskadrila letal Glos¬ ter Meteors je pa v nizkem poletu pre- letala Trg San Martin. Vso spominsko slavnost so prenašali po radiu. Zbrana množica je nato prire¬ dila ovacije podpredsedniku kontraadmi¬ ralu Rojas-u. | francoski provinci v Afriki. Ta obisk i naj bi dal zagotovilo 1.200.000 evrop¬ skim naseljencem v Alžiru in 400.dfct0 članom francosk h oboroženih sil, da jih to, da bo ta mednarodna ustanova po- : g svetila 7 dni za razpravo o p ročilu o j Pranci j a ne misli predati na milost "in nastopanju sovjetske vojske pri zatr tju zadnje madžarske revolucije ter o sedanjem položaju v tej deželi. V ta na¬ men se bo skupščina sestala dne 10. sep¬ tembra ter bo o položaju v Madžarski razpravljala do 17. septembra. Tega dne se bo pa začelo letošnje redno jesen¬ sko zasedanje OZN. Znani angl. časopisni magnat lord Bea- verbrook je v svojem listu “Daily Ex- press” zahteval ukinitev zbornice lordov v sedanjem ustroju. Zavzema se za u- vedbo ustanove senata, v katerega bi senatorje volili. Pravi tudi, da je seda¬ nja angl. aristokracija razen članov kraljevske hiše, breme za ljudstvo. Poljska komunistična vojska in poli¬ cija sta s silo zadušila zadnjo stavko tramvajskega ter avtobusnega in tro- le ; busnega osebja v Lodzu. Tako je “ljudska vlada” pokazala svojo “naklo¬ njenost” do delavskega razreda. Francoski minister v Alžiru Robert Lacoste je predložil vladi v Parizu, da bi bilo zelo umestno, če bi predsednik republike Rene Coty napravil obisk tej ne milost alžirskim nacionalistom. Med tem so pa francoske vojaške oblasti pri¬ šle v posest dokumentov, iz katerih je razvidno, da alžirski nacionalisti pri¬ pravljajo v najkrajšem času novo veli¬ ko ofenzivo. Zanjo imajo pripravljena o- jačenja že tudi v Tunisu in Maroku. Omanski sultan Said Bin Raimur je izjavil, da je uporniško gibanje v tem sultanatu skoro povsem zadušeno. An¬ gleškim oboroženim silam se je zahvalil za pomoč. Povedal je, da bodo Angleži v najkrajšem času odšli iz dežele, v njej bodo pustili samo malenkost svoje vojske, da bo z domačini pospravila še zadnje ostanke razbitih upornikov. Predsednik judovske vlade Ben Gu- rion je opozoril judovsko ljudstvo naj bo pripravljano, da bo znova pozvano pod orožje, če bi se dogamlo, da bodo arab¬ ske države delale težave judovskim lad¬ jam pri plovbi skozi Arabski zaliv. Italija je imela v prejšnji vojni 310.000 mrtvih in 135.000 pogrešanih. Od tega števila je bilo 292.000 vojakov in 135.000 žena ter otrok. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 22. VRL 1957 / v narodnih nošah so Prevzvišenemu v imenu vseh izse jencev izročili lep al- Holandijo je Prevzvišeni zapustil 18.' gg. Flek in Žakelj, g. Lodeta, hrvatski | kum > kamor bodo prišle slike s škofove -n i - i ; a, " ■,-* •. tv c* nKielrs* mori kepi rm TsmsiHni Ttlv. julija m se na poti v Reckmghausen u- stav.l v Merksteinu pri Aachenu, kjer se je razgovarjal s slovenskimi fanti- begunci, ki so se šele pred kratkim tam naselili in delajo v rudnikih. V Reck.inghausenu je visokega gosta pred svojim župniščem s kaplani priča¬ koval naš stari pri atelj, g. svetn i k Bo ¬ židar Tensunderen, ki je dolga deset- ŠTUDIJSKI DAN SLOV. KAT. AKAD. STAREŠINSTVA Slovenski katoliški akademski stareši¬ ne v Buenos Airesu se vsako leto zbero na študijski dan. Letos je bil ta dan dne 17. avgusta, ko je v Argentini praz¬ nik. Kakor sedaj že nekaj let, je bil tudi ta študijski dan v prostorih pri čč. šolskih sestrah na Paternalu .V opol¬ danskem odmoru je bilo skupno kosilo, redka in edina vsakoletna prilika, da se morejo člani sestati in prijateljsko raz¬ govoriti; gostoljubnost slovenskih re¬ dovnic je omogoči'a tudi letos, da so mo¬ gli prebiti nekaj ur skupaj. Prireditev se je začela s službo božjo, ki jo je opravil duhovni vodja SKAS —a g. direktor Anton Orehar. Pred sv. ma¬ šo je imel kratek nagovor o pomenu dne¬ va. Razložil je naloge, ki jih imajo slo¬ venski katoliški intelektualci in nakazal, v kakšnem duhu se naj rnzpravl anju približajo. Nato je opravil mol tve k sv. Duhu za pomoč in razsvetljenje. Ko se je po sv. mrši začel glavni del dneva, je bilo navzočih zelo lepo število starešin in članov društva slovensk h a- kademikov. Po udeležbi je bil letošnji študijski dan najbolj obiskan od vseh dosedanjih. Na dnevnem redu pa js bi¬ lo predavan e o temi: Problemi naše na¬ rodne samobitnosti. Govoril je g. dr. Vinko Brumen. Uvodoma j s predavatelj omenil, da je temu študijskemu dnevu služilo že več sestankov; slovensko ka ; ko razmer , v katerih žive naši begunci toliško akademsko starešinstvo je pri- i v JsJemčiji redilo poseben diskusijski večer, da so j Popoldne je Prevzvi§ e„i potoval pro- Zlafa maša škofa dr. Rožmana v Nemčiji letja bil skrben dušni pastir Slovencev v Westfaliji. Poleg farne duhovščine je Prevzvišenega pričakal tudi mestni de¬ kan in pr ošt grof Rafael Proste Vische- ring, ^ nečak pokojnega kardinala Von Gallena. ^""petek je Prevzvišeni obiskal Mun- ster, sedež škofije, kjer ga je slovesno sprejel celotni kapitelj ter oba škofa. Popoldne si je Prevzvišeni v spremstvu g. svetnika Tensunderna in gostiteljev ogledal zanimivosti starinskega in mo¬ dernega mesta Miinster. V soboto dopoldne je bil na sporedu o- bisk Essena. Tu ž.vi okrog 700 novih huhovmk, g. svetnik Tensunderen, kra¬ jevni g. dekan, župan mesta Kevelaer in njegov tajnik. G. svetnik Tensunderen je goste po¬ zdravil v nemščini, nakar je vodstvo slavja izročil g. Vinku Žaklju. Moški zbor iz Eisdena v Belgiji je po¬ zdravil zlatomašr.ika z ‘Zadoni nam!” G. Vinko Žakelj je nato v imenu izse- ljensKTK d u n o v n i kČT”ih“Tzs el j e n č e y s~ mo v Kratkih besedTh~prHtazal pomem¬ bnost pričujočega slavja. “Vse naše do¬ sedanje prireditve,” je rekel, “kakor so bile sicer lepe in koristne, so bile več ali manj krajevnega značaja. Danes pa tafprevzvišenemu. ga obiska med izšel, enci po zapadni Ev¬ ropi. Besedo so dobili naši pevci iz Holan¬ dije, ki so v moškem in mešanem zbo¬ ru pod vodstvom g. profesorja l^illem- sa občuteno zapeli nekaj pesmi. Ni tre- GIT ponavljati, da so jim poslušalci hva¬ ležno ploskali. Rojaki iz Holandije so prišli na sreč¬ no misel, da so svojo prireditev v Heer- lenu našemu škofu v čast posneli na trak in jo jubilantu darovali na prosla¬ vi v Kevelaerju. Oglasil se je tudi g. Dobraus iz Glad - becka ter v imenu svoje skupine česii- nas je doletela ta čast, da nastopamo v Msgr. dr. Jagodic j e zaradi pomanj¬ kanja časa poleg posebnega pisma pa- i menu vseg a naroda , v imenu Slov en¬ cev v domovini, za mejami in teh raz- peža pi a X H. mogel prebrati"samo ne- kropljenih po všefr kontinentih 'žameljP ka j brzojavk in pisem, ki jih je slav- ske kako ml svo ' fovi pridigi, kjer je v jasnih besedah jega duhovnega nadpastir.a spoštujemo tolmačil razlog, smisel in cilj naše po¬ božnosti do Marije. Ta pobožnost, je re- nekaj časa delu¬ je hrvatski duhovnik g. Franjo Lodeta. Svojo prisotnost v Nemčiji je Prev- zvišeni izrabil, da je stop.l v stik tudi s temi fanti. Razgovori s fanti, krajevno duhovščino in rudniškimi oblastmi so Prevzvišenemu omogočili ustvariti sli- člani mogli nakazati obseg problema, ki se bo na študijskem dnevu obravnaval. Predavatelj sam se je o pomenu proble¬ ma in njega obsegu razgovarjal na član¬ skem sestanku akademskega kluba in poleg tega je skušal razna vprašanja o- sveliti še na sestankih raznih drugih na¬ ših organiza-ci, in združenj. In tako je bilo predavanje samo res zelo na široko zajeto in vprašanja osvetljena od vseh strani. V prvem delu predvsem teoretič¬ no, v drugen pa ugotovitve iz vsakda¬ njih skušenj in praktičnih ugotovitev. Bradiva je bilo t-liko, da se je predava¬ telj nekoliko moral omejiti in vendar je predavanje trajalo nad dve uri in pol. Po takem pregledu celotnega proble¬ ma se je seveda po. udilo mnogo vidikov in misli za debato. Vendar je bilo skle¬ njeno, da ravno zaradi važnosti in ob¬ sežnosti gradiva ne kaže isti dan preiti ti Ke.eaerju in se spotoma oglasil pri dekanu Hulsmannu in župniku Hegen- ketterju, slovensko govorečima nemški¬ ma duhovnikoma. Ob prihodu v Kevelaer so zlatomašni- ka slovesno pozdravili zvonovi kevelaer- ške katedrale. Krajevni dekan, obkrožen od števi ne duhovščine, je visokemu ju¬ bilantu izrekel dobrodošlico. Škofova zlata maša Napočilo je krasno nedel sko jutro 21. julija, ki je rano razgibalo izseljeno Slovenijo v Belgiji, Holandiji in Nem¬ čiji. Slovesno razpoloženje je to jutro vlada’o med njimi, ko so na dogovorje¬ nih mestih čakali na avtobuse, s kateri¬ mi bodo pohiteli v Kevelaer, starodavno božjo pot, na zlato mašo l.ubljanskega škofa. Domovina je morala molčati o t em vi- v debato in zato bo odbor SKAS — a i sokem jubileju priljubljenega duhovne- posvetil poseben članski sestanek, kjer ga nadpastirja. Zato je bila dolžnost bo na dnevnem redu samo debata o na- j S lovencev v tujini in svobodi, da v lme- kazanih problemih. Ta debatni večer bo 1 ni r celotnega naroda pred vse mTsvetčfri dne 14, septembra ob 19. uri na Ramon j avno pokažejo, kako spošt ujejo in lju I bijo svo ega škofa. Slovenci v zapadnT in ljubimo.” Ko je govornik kratko razvil nakaza¬ ne misli, je zak jučil s pozivcm na pri¬ sotne, naj se v strahotni borbi, ki se o- digrava v sodobnem svetu, cdločno in do¬ sledno postavijo na stran Boga. Taka odločitev more postati najlepše darlo nadpastirju za njegov zlati duhovniški jubilej in obenem najiepši prispevek za tiste velike čase ,ko bo naš dragi nad- pastir, ako Bog da, svo j briljantni maš- niški jubilej mogel slo vesno praznova¬ ti sredi zaupanih mu ovčic, v katedrali svobod ne pre stolnice Slovenije . Mešani zbor iz Eisdena je nato za¬ pel nekaj pesmi. Vmes pa sta zlatomaš- niku čestitala g. dekan in g. župan Ke¬ velaer ja ter mu izročila vsak svoje da¬ rilo. župan mesta Kevelaer je poklonil v imenu mesta lepo keramično umetni¬ ško delo — velik krožnik s sliko Keve- laerske Matere bcžje, domači dekan pa sliko milostne podobe M. B. in je obe¬ nem izrazil željo, da bi zlatomašnik mo¬ gel obhajati b serno mašo v svoji stol- ni ci v svobo dni domovini. Prevzvišeni se je obema lepo zahva¬ lil za iskreno pozornost in naklonjenost. Fant in dve dekleti iz Holandije, vsi Falcon 4158. Predsednik SKAS — a g. prof. Ivan Prijatelj se je predavatelju najlepše zahvalil za njegcv res veliki trud, prav tako pa se zahvalil članom, predvsem pa gg. akademikom, ki so letos prišli v ta¬ ko lepem številu. Vse je povabil, da pri¬ dejo na članski sestanek, da se tako iz¬ koristi in še bolj osvetli problem, za vse nas tako važen in poln odgovornosti. kel, nas mora voditi k Jezusu. Pete litanije in blagoslov z Najsvetej¬ šim, ki ga je ob asistenci slovenskih du¬ hovnikov podelil spet naš Prevzvišeni, so zaključili zlatomašne slovesnosti v Kevelaerju. Slovenci so se razhajali z občutkom, da so doživeli velik dan, kakršnega ver¬ jetno na tem svetu ne bodo več videli. V Recklighausenu in Essenu Proti večeru so avtomobili Prevzviše¬ nega in spremljevalce odpeljali v župni¬ jo g. svetnika Tensunderna, kjer je bila na sporedu škofova nemška pridiga s slov. zahvalnico. V ponedeljek zvečer je Prevzvišeni spet obiskal Essen, da v cerkvi sv. Tomaža mašuje in pridiga našim fantom, ki delajo v tamkajšnjih rudnikih. Nekateri so ob tej priložnosti prejeli tudi zakrament sv. birme. V to¬ rek je bil Prevzvišen i povabljen h kar¬ dinalu v Koln, s čimer je bil zaključen program obisTta našega škofa v Nem¬ čiji. Slovenci dolgujemo posebno zahvalo g. svetniku Tensundernu, ki se je z ne¬ popisno vnemo trudii, da bi škofov spre¬ jem in bivanje v Nemčiji bili čim bolj pripravljeni. V-ko. SOVRAŠTVO BOM NAREDIL.. Evropi so smatrali za posebno čast, da jih je Previdnost božja zbrala za soude¬ ležence in sodelavce tega redkega slav¬ ja. Od vseh strani so hiteli proti Keve¬ laerju. M ed njimi so bili begunci za d¬ nji h mesecev iz Essena, staronaseljen ci i z Gladbecka, Hamborna, Moersa, Reek- 1 n ghausena Botroppa itd. , naši rojaki iz Holandije in Belgije. Koroška Referenti Katoliške prosvete na Ko¬ roškem so za preteklo poslovno dobo pripravili obširen program, s katerim so hoteli dati vsemu prosvetnemu delu globljo vsebino z jasnimi kat. načeli ter poglobiti narodno zavest. Tekem deve¬ tih mesecev so preda,atelji Katol ške prosvete obiskali 27 far. Govorili so o “krščanskih temeljih prosvetnega dela v vasi”, o “nevarnostih materializma za krščansko življenje na vasi”, o “Ameri¬ ki v sliki in besedi”. Naslovi drugih pre¬ davanj so bili “Mati gevori o predpri¬ pravi za zakon”, “Materialistično mi¬ šljenje razjeda pravo družinsko življe¬ nje in družinsko srečo”, “Mož in druži¬ na”, “Advent v družini”, “Lurd in Fati¬ ma”, “Samozgoja dekleta in njena pri¬ prava za zakon”, “Sodobno družinsko vprašanje”, “Otrok v predšolski do¬ bi”, “Naše fare v sliki in besedi”, “Na¬ loga sodobne žene in matere v druž ni”, “šoli odrasla mladina' 1 , “Vzgojni pro¬ blemi v družini”, “Mati in njena druži¬ na” itd. Glavni predavatel i so bili: dr. Valentin Inzko, ga Marija Inzko, g. Vin¬ ko Zaletel, g. Janko Polanc, ter župnika Franc Poš in Franc Brumnik. V tem ča¬ su so bile tudi duhovne obnove za za- uučiteljice. V vsem je bilo 55 predavanj. Mladina boroveljske dekanije si je za letošnjo cerkveno slovesnost izbra a gorsko cerkvico na Sedlcah. Po maši je bil mladinski tabor, katerega se je iz' Celovca udelež i tudi ravnate^ sloven¬ ske gimnazije dr. Joško Tischler. Na sporedu je bil govor dr. Val. Inzka, za¬ tem nastopi združenih pevskih zborov ter uprizoritev treh pr zorov iz Miklove Zale. Kanonik Zechner je mladini spo¬ ročil tudi pozdrave celovškega škofa. že pred deveto uro zjutraj se je po ulicah Kevelaerja vi’a lepo urejena pro- j cesija Slovencev iz Belgije in Holandi¬ je z zastavami in narodnimi nošami. Ko je procesija ob slovensk h marijanskh napevih, ki so se utapljali v slovesne zvoke zvonov, prišla do cerkve, se je iz Duhovniškega doma utrgal drugi spre¬ vod, ki je našega visokega jubilanta v slovesnem škofovskem ornatu vodil k ol¬ tarju. Tedaj so zaigra’a vsa naša srca. Na koru so svečano odmevale orgle in > domači mešani zbor z orkestrom je za- j čel z dovršenim izvajanjem Mozartove latinske maše. Mnogi so izjavljali, da j takega petja še niso slišali. Pri asistenci je bil Msgr. dr. Jože Ja¬ godic celebrans assistenl, g! Julij ŠTajF sak diakon, g. Nace Kunstelj, subdial kon, as‘stenta pri”tronii paltatila nem¬ ška kanonika. Slavnostni govornik je bil g. svetnik Božidar Tensunderen , ki je vernikom~v nemščini in slovensščini z vznesenimi besedami raz’ožil ž vljenjsko pot slav¬ ljenca in težko usodo slovenskega naro¬ da. Zlatcmašnega slav'a so se udeležili še naslednji slovenski duhovniki: g. dr. Janez Zdeš ar s Koroške , g. Franc še- š Far iz Murchena, g. Emil Papež iz Ho¬ landije, g. Franjo Lo deta, hrvatski du¬ hovnik, iz Essena,~~gg. Vinko~Flek' — In Paveličev ustaški list “Hrvat.ka”, ki izhaja v Buenos Airesu kot štirinajst¬ dnevnik, večkrat čuti potrebo, da se za¬ letava v nas Slovence, ali napada in ža¬ li slovenske osebnosti, žive ali mrtve. V “Svobodni Sloveniji” smo na take iz¬ pade neradi odgovarjali, dasi r.as je ta ustaški list ponovno k temu izzival in . naravnost pozival k polemiki. Kljub te¬ mu nismo odgovarjali: Zavedamo se namreč, da je vsako razpravljanje ali dokazovanje gospodom okrog Paveličeve ustaške “Ilrvatske” nemogoče, ali bolje rečeno, brezplodno. Njihova miselnost in naša sta tako različni, da se enostavno ne razumemo. Oni so se tko navzeli to¬ talitarne miselnosti, načina totalitarne¬ ga govorjenja in pisanja, da sploh ne morejo zapustiti kompleksa gre žen j, na¬ padov, udrihanj in po‘dobnih sredstev to¬ talitarnega uveljavljanja. Tudi napada¬ jo svoje sosede, razen Italijanov in Nemcev. Mi pa govorimo in pišemo je¬ zik demokratov, hočemo živeti v m’ru s svojimi sesedi in v dobrih odnosih s Hr¬ vati in Srbi; nikogar ne napadamo in n komur ne grozimo. Smo si resnično različni. V štev. z dne 26. junija je na prvi stra¬ ni navedenega lista izšel skoraj celo¬ stranski članek pod bombastičnim na- V inko Žakelj pa sta prihitela iz Holan¬ dije in Belgije vsak z dobro stotino ro¬ jakov z narodnimi nošami in zastavami. Slovesna zahvalnica je zaključila do¬ poldansko slovesnost v cerkvi. Slavje v dvorani Tokoj po maši so se rojaki zbrali v dvorani Duhovniškega doma. Okror nad¬ pastirja - zlatomaška so tudi tu bili slo- ALTISTKA FRANJA GOLOBOVA bo pela v torek 27. avgusta ob osmi uri zvečer na 9. rednem koncertu Asocia- cion Amigos de la Musiča v gledališču Gran Metropolitan, Corrientes 1343. Na sporedu sta: Bachova kantata štev. 11 — Himmelfahrts Oratorium “Lobet Gott in seinen Reichen” ter delo angleškega skladatelja Henry Purcella iz leta 1692 “Ode por St. Cecilia’s day”, ki bo izva¬ jano prvič v Južni Ameriki. Obe deli, ki bosta podani v originalu, bodo izva¬ jali solisti ter zbor in sinforieni orkester Amigos de la Musiča. Poleg slovenske umetnice sodelujejo kot solisti: Italijan¬ ski tenor Sante Rcsolen ter člani gleda- slovom. “Ako ubiju mene — neče ubiti moj duh”. Kot pisec članka je naveden Stipe Matijevič, kateri je označen kot “narodni zastupnik i član glavnog odbo¬ ra HRSS”. V tem članku navaja več zgodovinsko netočnih stvari v zvezi s takozvano amputacijo, ki naj bi jo na¬ meraval pok. kralj Aleksander. Dr. An¬ tonu Korošcu pa pripisuje take izjave in namene proti Hrvatom, da vsak, kdor to prebere in pozna našo zgodovino pre¬ mišljuje ali pri piscu prevladuje zloba ali neumnost. Da je to res, podajamo te stavke v slovenskem prevodu. Stipe Matijevič v članku najprej go¬ vori o atentatu na Štefana Radiča in njegove tovariše v beograjskem parla¬ mentu dne 20. junija 1928, omenja do¬ godke, ki so sledili ter pride do tkzv. am¬ putacije, ki da jo je prip avljal pok. kralj Aleksander. Omenja izjavo, ki da jo je dal pok. dr. Gregor Žerjav v Za¬ grebu na sestanku poslancev KDK po pogrebu Štefana Radiča. Pravi, da je te¬ daj dr. Žerjav izjavil, da ga je v Beo¬ gradu pozval v dvor kralj Aleksander ter da mu je dejal naslednje: “Trdno sem se odločil, da obračunala s Hrvati. Vi Slovenci mi boste pri tem pomagali. Dr. Anton Korošec mi je že obljubil vso svojo po J pcro in pomeč. Sedaj potrebuj;m še Vaš pristanek in Vašo pomoč. Jaz bom Vam Slovencem pomagal in Vas bom dobro nagradil”. Po Stipe Matijeviču 'e dr. Žerjav na¬ daljeval svojo izjavo takole: “Načrt, ki mi ga je sporočil Karadjor- djevič je tako strašen in tako satanski, da Vam ga re morem sporočiti. Jaz sem se zdrzni 1 , ko sem čul to Aleksandrovo namero. Pobledel sem kot krpa in preo¬ stalo mi je samo toliko moči, da sem Aleksandru mogel odgovoriti, da ne pri¬ stanem in da ne bom sodeloval pri tem zločinskem načrtu proti hrvatskemu na¬ rodu, ki je skozi dolgo zgodovino bil sa¬ mo dober napram Slovencem. Aleksan¬ der, očividno presenečen zaradi mo'ega lišča Colon liga Chelavin, sopran; Noe- | od S ovora > je postal nervozen in je ža¬ rni Souza, alt; Angel Mattielo, bariton. Dirigiral bo kot gost Victor Tevah. Kon- venski duhovnik .: g. dr. Jagodic, g. j cert bo delno prenašala radijska postaja Kunstelj, Slapšak, g. šeškar, g. Zdešar, , Excelsior. vpil kot podivjan, da sem jaz hudo bolan na želoden in da mi od tega prihajajo slabosti, ki jih on ne more razumeti. Na (Nadaljevanje na 3. strani) ARGENTINA V Buenos Airesu je prejšnji petek predsednik general Pedro E. Aramburu odprl prvo medameriško gospodarsko konferenco, kateri prisostvujejo člani delegacij vseh ameriških držav, razen Venezuele. Ta na konferenco ni poslala svojega zastopstva, ker je Argentina nedavno z njo prekinila diplomatske sti¬ ke zaradi podpore, ki jo uživa Peron, v tej deželi. V svojem pozdravnem nagovoru je ge¬ neral Aramburu izražal veselje, da se ta konferenca vrši v Bs. Airesu. Nagla- šal je upanje, ki ga v to konferenco po¬ lagajo posamezne ameriške države. A- merika ima vsega, toda veliko brezmej¬ nih bogastev ;'e še neizrab jenih zaradi raznih vzrokov. Prepričan je, da bo na konferenci zmagala skupna želja teh držav po večji materialni edinosti in skupnosti interesov. Amerika bo posta¬ la resnična duhovna trdnjava demokra¬ cije tedaj, ko bodo vlade posameznih držav svoja gospodar: ka vprašanja re¬ ševala tako, kakor da bi bila skupna vprašanja vseh teh držav in pod vidi¬ kom skupne obrambe ameriške poloble. Svoja izvajanja je zaključil s svojo u- gotovitvijo že na panamski konferenci predsednikov, da Argentina pričakuje od te konference poživitev volje, da bi živela demokratsko živjenje v vzdušju svobode, v kateri je sreča ljudstva cilj, dostojanstvo pot, sveta načela vsakega naroda pa izhodiščna točka vsega dela. Predsednikova izvajanja so vsi dele¬ gati posameznih ameriških republik sprejeli v odobravanjem. Za predsednika prve medameriške go¬ spodarske konference je bil izvoljen ar¬ gentinski minister dr. Adalbert Krie- ger Vasena. Predsednik general Aramburu je v so¬ boto obiskal svoje rojstno mesto Rio Cuarto v provinci Cordoba, kjer ž.vi še njegova mati Leocadia Cilveti de Aramburu in njegove sestre. V tem me¬ stu je odkril spomenik Osvoboditelu ge¬ neralu San Martinu. Domače ljudstvo je svojemu rojaku predsedniku republi¬ ke priredilo navdušene ovacije. Predsednik general Aramburu je v Rio Cuarto časnikarjem dejal, da je za¬ dovoljen z razvojem polifčnega položa¬ ja v republiki. Prepričan je, da bo usta¬ vodajna skupščina utrdila demokratski način življenja. V mestu Rosario je prejšnje dni zase¬ dalo vodstvo argentinske krščansko de- kratske stranke. Razpravljali so o vs.eh vprašanjih, ki so v zvezi s polit, položa¬ jem v republiki po zadnjih volitvah v u- stavodajno skupščino. Sklenili so, da se bo vodstvo stranke sestalo znova v prvih dneh meseca novembra v mestu Santa Fe. Teda' bo sprejelo volilni proglas za predsedniške volitve ter določilo tudi kandidata za predsednika in podpredsed¬ nika. V svojem poročilu je predsednik stranke de Lev/is naglašal, da krščansko demokratska stranka ni verska stranka. Tudi ni zavzela tako ostrega opozicio- nalnega stališča napram vladi kot dru¬ ga kat. polit, skupina Union Federal ali pristaši prejšnjega režima, ker se zave¬ da, da je to edina pot, da se republika povrne v ustavno stanje. Razni nespora¬ zumi med vojaškimi osebnostmi ne sme¬ jo po izjavi predsedn ka te stranke prei¬ ti svojih meja in motiti demokratskega političnega razvoja. V pristaniškem delu Buenos Airesa bodo zgradili letališče za helikopterje. V provinci La Rioja so v zadnjem ča¬ su odkrili nad 20 mest z ležišči urani a. V mestu Ciudadela so v župni cerkvi v kripti položili k zadnjemu počitku po¬ smrtne ostanke prvega ciudadelskega župnika Avguština B. Elizalde-ja, ki umrl lansko leto ter bil doslej pokopan na pokopališču v San Justo. Pok. Elizal- de je bil v Ciudadeli to, kar je bil pri nas dr. Krek. Užival je splošno priljub- jenost. Prenosu n egovih posmrnih o- stankov v ciudadelsko župnijsko cerkev, ki jo je zgradil on sam, so prisostvovale velike množice ljudstva. Sodelovala je tudi vojska. Naš stalni dopisnik iz Londona Boris Grčar je tudi reden sotrudnik glasila mladih krščanskih demokratov Nouvel Horizon, ki pod uredništvom Naceta Čretnika izhaja v Parizu. V tej reviji je pred nedavnim objavil članek pod naslovom Krščanska demokracija v luči zgodovinarja filozofa, s katerim je Gr¬ čar ocenil nedavno izišlo knjigo Angle¬ ža Michaela Fogarty-a “Christian De- mocracy in Western Europe 1820-1953". Ta članek Borisa Grčarja je objavil v celoti buenosaireški katoliški dnevnik “El Pueblo” dne 1. avgusta na strani 5 in 15, z navedbo, da je do članka prišel preko informativne službe Nouvel Ho- Buenos Aires. 22. VRL 1957 SVOBODNA SLOVENITA Stran 3. tJlcvice Lt Na Uncu so imeli proslavo stoletnice obstoja tamošnje ljudske šole. Izvršni svet LRS je sprejel osnutek zakona o univerzah. Pripravil ga je u- univerzitetni svet. Osnutek predvideva razdelitev sed. tehniške fakultete na ljubljanski univerzi v tri samostojne fa¬ kultete in sicer v fakulteto za arhitek¬ turo, gradbeništvo in geodezijo, v fakul¬ teto za elektrotehniko in strojništvo in v fakulteto za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. V osnutku je na¬ dalje določba, da mora vsaka fakulteta določiti obvezno študijsko prakso štu¬ dentov pri državnih organih, zavodih in gospodarskih organizacijah. Prav tako osnutek podrobno obravnava vprašanje trajanja študija na fakultetah. Študij traja 8 semestrov, na medicinski in sto¬ matološki fakulteti pa 10. Po tem osnut¬ ku bodo materielne ugodnosti uživali samo tisti študentje, ki bodo redno štu¬ dirali in napredovali. Določeno je na¬ dalje, da se priznava status študenta le tistem, ki obveznosti študenta opravlja pravočasno in ki ob koncu zadnjega se¬ mestra diplomira. Status študenta izgu¬ bi študent, ki se ne vpiše v višji seme¬ ster. Nihče se v isti semester ne more dvakrat vpisati. Te določbe so v glav¬ nem zaradi tega, da omeje materielne ugodnosti tistim študentom, ki redno ne študirajo, ker bodo študentje, četudi iz¬ gube status študenta z dovoljenjem vseučiliških oblasti še vedno lahko o- pravljali izpite ter se udeleževali semi¬ narjev. SOVRAŠTVO BOM NAREDIL... (Nadaljevanje z 2. strani) to sem mu odgovoril, da mene ne ovira¬ jo bolečine, ki prihajajo od mojega bol¬ nega želcdca, ovirale bi me pa edno bo¬ lečine, če bi prihajale iz obolelih mož- gan, kakor je to slučaj pri njem. Na te besede je postal Aleksander zelo uža¬ ljen, zapodil se 'e proti meni kot pobe¬ sneli merjasec, zgrabil me za prša ter potiskal do vrat preko katerih me je vr¬ gel ven.” Tako pravi med drugim Stipe Matije¬ vič. Dejstvo je, da ogromna večina bral¬ cev Svobodne Slovenije ustaškega lista ne bere. So le nekateri maloštevilni, ki zasledujejo vse vrste pisanj med izse¬ ljenci. Od teh smo dobili pisma z ozirom na gom i članek. Nekateri želijo, da na vsak način na taka pisanja odgovorimo. Drugi pravijo, da se ne izplača odgovar¬ jati, ker je večina resnih izseljencev ne¬ hala brati, kar p'šejo “Hrvatska” in po¬ dobni listi. Naslednji zopet zahtevajo, da javno obsodimo vsakega Slovenca, ki bi kjerkoli ali kakorkoli sodeloval z dr. Paveličem ali tistimi Hrvati ustaši, ki so odgovorni za tako pisanje in zlona¬ merno sejanje sovraštva med slovenskim in hrvatskim narodom. Ne zato, da odgovarjamo “Hrvatski”, ampak da porabimo to priložnost, da dokumentarno prikažemo našim bralcem nekatere zgodovinske dogodke naše preteklosti, bomo v eni prihodnjih šte¬ vilk začeli objavljati opis dogodkov iz dobe, ko se je govorilo in pisalo o am¬ putaciji. Na letošnjem kongresu Združenja za¬ ložnikov so 'Sfeotavljali, da je bilo ob koncu lanskega leta v Jugoslaviji 41 založniških podjetij, ki so v letu 1956 izdala približno 5.000 del domačih in 500 del tujih avtorjev. Omenjali so tudi problem razpečavanja knjig, ki je še vedno aktualen, saj je imelo ob koncu lanskega leta omenjenih 41 založniških podjetij v svojih skladiščih neprodanih knjig za približno 3 milijarda din. Vseh knjigarn je pa v državi samo 620, kar je zelo malo. V LanOvci vasi pri Vidmu na Drav- skeiri polju je požar uničil 7 posestni¬ kom hišna in gospodarska poslopja. Gimnazija na Poljanski cesti v Ljub¬ ljani je slavila 50 letnico obstoja. Zgra¬ dili so jo v letih 1907/1908 ter je tedaj stala 470.073 kron in 82 vinarjev. Njen prvi ravnatelj je bil Wiesthaler. Sprva je bila gimnazija samo za dijake. Prva dekleta so prišla na zavod leta 1918 in sicer jih je bilo 41. To število se do le¬ ta 1924 bistveno ni spreminjalo, pač pa leta 1930. Dekleta na gimnaziji so do¬ bila večino, naslednje leto jih je pa bi¬ lo celo dvakrat toliko kot fantov. Leta 1937 so zavod spremenili v žensko gim¬ nazijo. Na tej gimnaziji sta začela pred vojno rovariti tudi komunistična propa¬ gandista pok. Kidrič in Tomšič. Kot ravnatelj pa je bil na tem zavodu tudi pok. ravnatelj Bogumil Remec. Postajno poslopje v Dobovi je bilo med vojno zaradi bombardiranja popol¬ noma porušeno. Po vojni je bilo v lese¬ nih barakah. Po dvanajstih letih po koncu II. svetovne vojne so odobrili kre¬ dite za zgraditev novega postajnega po¬ slopja. Po zgraditvi nove železnice Sav¬ ski Marof-Kumrovec je bližnja Dobova postala važno žel. križišče. Trolejbusno progo nameravajo iz Ljubljane podaljšati do Črnuč. Londonsko gledališče \Vorshop je po¬ vabilo slov. režiserja Franceta Jamnika, da pripravi za konec let. leta v ome¬ njenem gledališču eno izmed slovenskih dramskih del. Avstrijska galerija na Dunaju je na prošnjo ljubljanske galerije odstopila slednji kot darilo dragoceno sliko kla¬ sicističnega mojstra Franca Kavčiča “Salomonova sodba”. Slikar Franc Kav¬ čič je bil rojen leta 1762 v Gorici. Nje¬ govo življenje je bilo zelo razgibano. V Italiji je prebil 17 let. V Rimu je tedaj j prišel v stike med drugim tudi z Goet¬ hejem, pozneje je pa 29 let deloval kot profesor na dunajski umetnostni akade¬ miji. Zadnjih 12 let pred smrtjo 1. 1828 je bil celo ravnatelj te akademije. Za Francozom Davidom, Italijanom Ca- muncinijem in Angležem Walterjem je veljal kot eden največjih takratnih moj¬ strov klasicizma. Ustvaril je veliko del, Ljubljanska akademija do pred 30 leti ni imela nobenega. Tedaj pa je na o- sebno pobudo in stroške takratnega predsednika Windischarja prišla v po¬ sest 85 Kavčičevih risb in velikih kar¬ tonov za oljne kompozicije. SLOVENCI V BUENOS AIRES Lepa slovenska Marijanska pobožnost v Lourdesu Slovenci na področju Velikega Bue¬ nos Airesa so tudi letos počastili Mari¬ jino Brezmadežno Srce s procesijo in po¬ poldansko mašo, ki je bila v veličastni cerkvi lurške Gcspe v Lourdesu v nede¬ ljo dne 18. avgusta popoldne. Pobožnost se je začela ob pol štirih pred lurško votlino, kjer je molil rožni venec g. žtipmk Gregor Mali. Nato se je izpred te votline razvila lepa procesija v glavno, še redokončano cerkev, odko- derrse je pomikala v spodnjo cerkev. V procesiji je stopalo nad tisoč slovenskih rojakov. Lepo so bila zastopana sloven¬ ska dekleta v narodnih nošah. Postaven slovenski fant v narodni noši je nosil pred to skupino tudi slovensko zartavo. Med procesijo so rojaki navdušeno pre¬ pevali slovenske Marijine pesmi. Ko se je procesija zlila v spodijo cer¬ kev, so jo slovenski verniki napolnili do zadnjega prostora. Po odpeti Marijini pesmi je imel kratko pridigo o Materi božji g. župnik Gregor Mali. Rojakom je polagal na srce naj se do svoje ne¬ beške Matere obračajo z vsem zaupa¬ njem v vseh okolnostih živlejnja ter jo naj pros ; jo za varstvo. Ko je pridigo končal, je prišel na Ma¬ rijansko pobožnost Slovencev moronski škof Msgr. M'guel Raspanti. N'egov vstop v Marijino svetišče so Slovenci pozdravili z Marijino pesmijo. Škof je imel flato mašo, med katero je bilo ubra¬ no ljudsko petje. Po maši je imel škof Msgr. Raspanti ARGENTINI tudi pridigo. Slovence je pohvalil za do¬ ber vzgled, ki ga s svojim verskim živ¬ ljenjem dajejo domačinom. Omenjal je njihovo trpljenje, odhod iz domovine ter njihovo delo v novi deželi. Poudarja, da jim želi povedati tisto besedo, ki jo je tudi Jezus izustil s križa svojemu naj¬ ljubšemu učencu, t. j. “Gle', tvoja ma¬ ti”. Tudi šk f Slovencem pcnavlja to be¬ sedo: Glejte svojo Mater — Cerkev-Ma- rijo. Prosi jih, naj se vedno oklepajo z vso vdanostjo svoje nebeške matere v vseh težavah vsakdan : ega življenja, pa tudi v veselih in srečnih dneh. Mogočna pesem “Povsod Boga”, ki so jo peli vsi zbrani slovenski verniki, je zcdljučila lepo slovensko Marijansko po¬ božnost. Pevski zbor Gallus je preteklo nedeljo pel pri slovesni maši ,v zavodu Sester Vnebovzetja (Hermanas del Asuncion). Te sestre se posvečajo brezplačni negi bolnikov izključno iz delavskih družin in imajo svoj samostan v ulici Junta 3337, v okraju Flores. To nedeljo so prazno¬ vali tam svcje “žegranje” in za to prili¬ ko povabile naše pevce. Številni verniki, k: so se udeležili sv. maše, so bili s pet¬ jem izredno zadovoljni. Po maš' sta pevce povabila pod svojo gostoljubno streho g. Lojze Dolinar in njegova go¬ spa Barbara, kjer so v pri'etnem raz¬ položenju, ob bogato obloženi mizi, med petjen in šalami preživeli prav prijetno dopoldne. OSEBNE NOVICE Družino ka sreča. V družini g. Mari¬ jana Pograjca in njegove žene ge Vi¬ de, roj. šega v Moronu se je rodila hčerka. Srečni družini naše čestitke. t JANEZ SKVARČA Neizprosna smrt je znova posegla v vrste slov. ncvih naseljencev v Argen¬ tini ter poklicala pred božjo sodbo Ja¬ neza Skvarčo, dobrega moža In družin¬ skega očeta ter zavednega Slovenca. Rajni Janez Skvarča se je rodil 9.VT. 1887 v Praprotnem Brdu pri Rovtah. Dne 2. septembra 1912 si je ustvaril lastno družino v Rovtah z Marijo Ma¬ lavašič. V srečnem zakonu se mu je v Št. Joštu, kjer je rajni imel gostilno, rodilo 12 otrok, od katerih jih je 7 še živih, pet pa jih je umrlo. Mirko še pred drugo svetovno vojno, štirje — Ivan, Stanko, Jože in Franc pa so padli kot žrtve komunističnega zločinstva in na¬ silja. V Št. Joštu je rajni Janez Skvarča ži¬ vel do leta 1945, takrat se je pa z vso druž no podal v tuji svet. Begunska le¬ ta je preživel v Italiji, odkoder je leta 1948 emigriral v Argentino. Čeprav si je tu kar lepo uredil novo življenje, je njegovo srce vedno hrepenelo po starem domu. Na vso moč je želel še enkrat vi¬ deti dcmače kraje. Pred pol leta ga je zadel hud udarec. Umrla mu je žena, njegova zvesta živ- ljenka druž ca in pomočnica pri vsem de¬ lu. že pred njeno smrtjo je bolehal, to¬ da po ženini smrti je začel vedno bolj hirati. Bil je dalj časa tudi v nemški bolnišnici. Pa mu zdravniki z vso medi¬ cinsko vedo niso mogli povrniti zdrav¬ ja. Dne 14. avgusta 1957 zjutraj je umrl na svojem domu v naselju Los Pe- rales na področju Vel. Bs. Airesa. V njem so ga tudi položili na mrtvaški o- der, kamor so ga hodili kropit rojaki ves ta dan in na praznik Marijinega Vne¬ bovzetja dne 15. avgusta do pogreba. Rajnega Skvarčo je na njegovi zad¬ nji poti spremljalo nad 300 slovenskih rojakov. V župni cerkvi v San Justo je izmolil molitve za rajnega in odpel Re¬ ši me g. župnik Gregor Mali ob asisten¬ ci g. Janeza Mernika. Na pokopališču pa Miserere še ob asistenci spirituala slov. bogoslovja v Adrogueju g. dr. Fi¬ lipa Žaklja ter bogoslovcev. Vsak teden ena PADLA JE, PADLA SLANICA... Padla je, padla slanica, zvenela moja rožica. Žalost je, žalost v rce šla, dekle je vzela druzega. Padla je, padla slanica, zvenela moja rožica. Pomlad bo cvetna prišla, žalost bo znova v srce šla. G. župnik Gregor Mali se je cd pok, Janeza Skvarča tudi posl3vil pred od¬ prtim grobom s krajšim nagovorom, v katerem je poveličeval pokojnikovo vzorno družinsko in versko življenje. Za njim je pa spregovoril tople poslovilne besede pokojniku v slovo še g. Rudolf Smersu ter se mu zahvalil za vse delo, ki ga je rajni opravil doma v katoliški prosvetni in politični organizaciji ter za delo v slovenski protikomunistični skup¬ nosti v Argentini. Naj pcčiva v miru, njegovim otrokom pa ob hudem življenskem udarcu izre¬ kamo iskreno sožalje! Poroka. V soboto dne 10. avgusta sta stopila pred oltar v župni cerkvi sv. Ka¬ jetana v Liniersu v Buenos Airesu g. Martin Kelc in gdč. Majda Brandsteter. Mladi par je poročil g. Albin Avguštin, za priči sta mu pa bila: nevesti g. Jo¬ že Avguštin, ženinu pa g. Ivan Čuček. Novoporočencem ob vstopu v novo živ¬ ljenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. t POLDE HAFNER V Škofji Loki je umrl Polde Hafner, bivši gcstiničar in lesni trgovec, oče prof. S tar kota Hafner'a v Villr Balles- teru in stric dr. Tireta Debeljaka. Po¬ kojni je bil markantna osebnost v Škof¬ ji Loki. Kdo ni poznal “Feškovega Pol¬ deta?” 62 let je neprekinjeno pel v pevskem zboru dveh cerkva, pri kapucinarjih in v farni cerkvi, tako da je prav do zad¬ njih visokih let — doživel je 84 let — pel vsako nedeljo pri treh svetih mašah. Šele v zadnjem letu se je omejil na eno samo: pri kapucinarjih. Bil je vesele na¬ rave, in je v mladih letih spadal v pri¬ jateljsko družbo slikarja Groharja. Bil je dolgoletni občinski odbornik SLS in ugleden trgovec z lesom. Velika po¬ vodenj leta 1926 v Hrastnici mu j n ob¬ nesla hlodov v vrednosti stofsočev, kar je povzročilo njegov gospodarski polom. Odslej je živel kot zasebnik. Po smrti njegove žene mu je gospodinjila njego¬ va svakinja Tončka Koprivec, dolgolet¬ na gospodinja bratu, pokojnemu župni¬ ku Petru Koprivcu v Breznici. Mesec pred njim, v juniju letos, je tudi ona umrla pri njem v starosti 80 let. Tako umirajo stari Ločani, ki bodo pustili za sabo dober spomin tudi med ljudmi, ne samo pri svojih potomcih. Pokojni Pol¬ de zapušča dva sina prof. Staneta v Buenos Airesu, ter Poldeta v Ljubljani, kakor tudi hčer Marinko, vdovo Šega, u- čiteljico v Škofji Loki. Umri je s tolaži¬ li svete vere in je imel lep pogreb. 15 dečkov in deklic je nosilo vence in šop¬ ke pred krsto in pevci so mu zapeli tri pesmi v slovo. Kapucinski gvardijan se je posebej poslovil od njega kot 62 let delujočega pevca v njihovi cerkvi. Naj počiva v miru. Njegovim sorodnikom na- zumeti! (Nadaljevanje sledi) “Izkušnja uči, da najbolj samemu se¬ bi pomaga, kdor pri PROMETU de¬ nar nalaga. PROMET SRL — Cap. 100.000.— m$n (edina družabnika bra¬ ta Krištof) — 25 de Mayo 533/3" — Buenos Aires — T. E. 31-6435.” PRIMOŽ BRDNIK (11) JAPONSKA - DEŽELA PARADOKSOV Lahko si predstavljaš, da je v takih razmerah in pri takšni mentaliteti delo v pisarnah za Zahodnjake prava preiz¬ kušnja potrpljenja. Najhujše je, da ni¬ koli ne veš, če so Te razumeli: na vsa- j ko vprašanje Ti dajo odgovor “da”. Za- | to jih ne smeš nikoli negativno vpraša¬ ti, n. pr.: “Ali tega niste naredili?” Od¬ govoril Ti bo “da”, namesto “ne”. Temu je kriv v veliki meri tudi njihov jezik, ki je popolnoma netočen in neza¬ nesljiv. Znano je, da je med svetovnimi jeziki francoščina najbolj točen jezik, v katerem ne moreš delati dvoumnih stav¬ kov. Zato jo še danes uporabljajo v di¬ plomaciji. Prav obratno je z japonščino. Tu ni ničesar točnega. “Da” ne pomeni pritrditev v našem smislu, ampak nekaj podobnega kot “morebiti”, “menda”. Vse skupaj je veliko ugibanje in prevo¬ di iz japonščine pomenijo lahko popol¬ noma različne stvari. To v veliki meri zato, ker njihovi pismenski znaki — to niso črke po našem — običajno pome¬ nijo tri ali štiri pop činoma nasprotujoče si stvari. Pa o tem kdaj pozneje! * V * Nedavno sem srečal starega ameri¬ škega profesorja, ki je že mnogo let tu. Ko sva govorila o japonski psihologiji, mi je dejal: “To je vse skupaj en sam ogromen otroški vrtec!” Takšen vtis res tudi dobiš, ko jih opazuješ pri delu na ulici: vse se igra, kot otroci. Ljubezni¬ vi so in smejejo se radi — v tem pogle¬ du so popolnoma nasprotni od Argentin¬ cev. Govorijo na dolgo in široko in te¬ lefonski pogovor na velike razdalje, ki bi ga mi odpravili v treh stavkih, traja 10 minut. Nikoli ne veš, kje uradni po¬ govor neha in kje zasebni začne, vse je mešanica. To ne samo v japonščini, tudi v tujih jezikih. Nekaj posebnega so njihovi festiva¬ li. Na tisoče jih imajo in nekateri sega¬ jo že 1500 let nazaj v zgodovino. Nosijo zastave, oblečeni so v zgodovinske noš¬ nje, pojejo, pletejo, volijo “.epctne kra¬ ljice” (ta posebnost je prišla iz Ameri¬ ke, le da je tam pravi reklamni “racket”, tu pa življenjsko resna zadeva), nosijo lampijončke in hodijo v svetišča kot pri nas na sejme. V tej zvezi bi Ti rad popisal festival “O-bon”, ki smo ga imeli po vsem Ja¬ ponskem od 13. do 16. jul ja. To ime iz¬ haja iz sanskrita (Urabana) in leta 658 po Kr. so ga prvič prinesli iz Indi¬ je in Kitajske. Ta festival je podoben prazniku naših Vseh svetih, le da je tu vesel praznik. Budisti namreč verujejo, da ni razlike med posvetnim in zanam- skim življenjem — in v oddaljenejših vaseh ljudje še danes bolj živijo po sta¬ rih tradicijah na “oni strani” kot pa tu. -. 'z',:"!.". Po tem verovanju prihajajo umrli vsa¬ ko leto med 13. in 16. jul jem na “obisk” svojih rodbin. V hišah postavijo poseb¬ ne oltarje in pripravijo posebno dobro hrano za “goste”. Zvečer 13. julija gre¬ do z bakljami na pokopališča, kjer “sre¬ čajo” svoje prednike. Od tam naprej se obnašajo, kakcr da bi umrli bili med njimi: peljejo jih za roko preko riževih polj in se z njimi pogovarjajo. Večkrat naredijo med seboj take opazke: “Ne hiti vendar, saj vidiš, da teta ne more tako hitro hoditi!” Ali pa: “Pazi, babi¬ ca, da ne stopiš v to mlako!” Ko pridejo domov, se z mrtvimi po¬ govarjajo in jim pripovedujejo vse no¬ vice od lanskega obiska da je, predsta¬ vijo jm novorojene otrcke in ponu’s ’0 jim najboljše jedi. Tako jih imajo tri dni v hiši in 16. julija jih “spremijo” nazaj na pokopališče. Nato pa gredo na plesišče in se zabavajo običajno teden dni vsak večer. Takih in podobnih festivalov imajo vse polno. Nam se seyeda zdijo presne¬ to čudni — zlasti tisto o pogovarjanju s preminulimi — Japonci pa j h imajo kot del svoje vere in tradicij. Tako n. pr. so prepričani, da duša pokojnika zapu¬ sti posvetno življenje šele čez sedem krat sedem dni, t. j. na 49. dan. Zato lahko pokojnika pokoplje'o šele čez 49 dni, nikoli ne pozneje. Seveda so danes z modernimi higijenskimi predpisi to od¬ pravili. Zato pa je festival O-bon ostal kot eden izmed n.ajvečjih in najbolj ve- sel h praznikov. Pred vsako hišo prižge¬ jo O-Mukae-bi, t. j. “dobrodošli-ogenj”, ki kaže pot duši prednikov. Slamo za¬ žgejo na lončenih posodah pred vrati jn če se s tem ognjem opečeš, te tisti del te’esa vse leto ne bo bolel (ne vem, kaj naredijo, da ne dcbijo glavobol). Drugi velik praznik je Chugen (“sred¬ nji začetek”), ki ga 'imajo 15. julija. Prav za prav imajo tri “začetke”, 15. januarja, 15. julija in 15. oktobra. Prvi Gen praznujejo tako, da jedo mešanico riža in rdečega fižola — kar pomeni, da ne boš zbolel to leto. Otrokom pravijo, da jim bo kralj Yama iztrgal jezik, če se bodo le enkrat zlagali. “Srednji začetek” nekako odgovarja našemu božiču. Uradniki in delavci do¬ bijo dober “aguinaldo” (običajno dvome¬ sečna plača), ki ga pa seveda takoj za¬ pravijo v trgovinah. Po starem običaju mcrajo drug drugemu prinesti darila. Pri tem Ti moram povedati, da so Ja¬ ponci pravi mojstri v lepem zavijanju daril. To je prava ceremonija in po toč¬ no določenih starinskih predpisih Ti v trgovinah zavijejo kupljeno robo. Seve¬ da Ti gre na živce, kajti kos mila si ku¬ pil v pel minute, potem pa čakaš četrt ure, da se igrajo z zavijanjem. Vprašanje daril je poglavje zase. Če v pisarni n. pr. uradniku umre oče, mu ostali uradniki običajno zberejo darilo za pogreb, čez nekaj dni pozneje pa je obdarovanec dolžan (sicer “izgubi čast”) prinesti vsakomur še večje in draž’e darilo. Tako je ob vsaki priliki in zlasti Zahodnjaki pegostoma prihajajo v težek položaj, kajti Japonci j'm prina¬ šajo popolnoma nerabne stvari v dar, sami pa ne vedo, kako bi se oddolžili. Pri tem se spominjam, kako sem bil pred mnogimi leti v neki srbski vasi juž¬ no od Beograda pcvabljen pri poroki. Namesto, da bi ženin in nevesta spre¬ jemala darila, sta morala obdarovati vse goste — in tam je bila cela vas! — in še streči sta mora’a gostom pri mizah, ne da bi jima kdo pomagal. “Tretjega začetka” pa Japonci ne po¬ znajo: to je čisto kitajska zadeva. Končno Ti moram še omeniti, da Ja¬ ponec ne sme javno pokazati svojega razpoloženja. Vse mora biti veselo in ka¬ zati žalost ni dostojno. Tako se zgodi, da pride uradnik ves nasmejan k Tebi in Ti pove, da mu je umrla mati. če bi kazal žalost, je prepričan, da bi Te u- žalostil. čuden svet in težko ga je ra¬ zumeti! (Nadaljevanje sledi) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 22, VIII. 1957 - No. 34 LANUS Prisrčna o treska prireditev v Lanusu Lanuški otroci pod vodstvom učitelji¬ ce gdč. Zdenke Virant so nas spet pri¬ jetno presenetili. To pot ne le s to ali ono pesmico ali prizcrčkom, ampak kar s poldrugournim programom, ki so nam ga podali v nedeljo, 11. avgusta popol¬ dne v Društvenem domu v Slovenski va¬ si v Lanusu. Kakih 80 otrok, med njimi za oporo nekaj že starejših deklic, je poročevalec naštel za odru, ko se ;'e odgrnil zastor. Popolnoma zasedena dvorana se je zazr¬ la v praznično razpoložene obrazčke, po¬ tem pa prisluhnila vedno blagodejnemu otroškemu petju. ‘Sem šolarček mlad”, “Dobro jutro, fantje” in “Po te, drobne ptičke” so bile pesmi, ki so nam jih za začetek zapeli iz polnih grl, a tudi z mar¬ sikaterimi finesami interpretacije, na katere vedno bolj pazi njih dirigentka gdč. Virantova. Nato je nastopila sku¬ pina kakih desetih otrok, ki so izvajali prizorček “Kukuc”; Mojca Zabukovčeva je imela glavno besedo in ;e pokazala siguren nastop. Sledil je nastop: Igralska družina. Večja skupina fanti¬ čev in dekličev nam je z njim povzroči¬ la lepo mero smeha pod vodstvom “di¬ rektorja” v cilindru, ki ga je dobro podal Kalan Nejko. Spet se je poja¬ vil pred nami polnoštevilno zasede¬ ni otroški zbor, ki je zapel še tri pe¬ smice: “Slišala sem ptičko pet”, “Bež'mo, SLOVENSKI PEVSKI ZBOR GALLUS 15. septembra KONCERT SLOVENSKE UMETNE IN NARODNE PESMI v dvorani kolegija San Jose Azcuenaga 160 tecimo” in vedno lepo “Sonček čez hrib¬ ček gre”. Več.i del programa je izpolni¬ la “Šola v nebesih” v treh slikah. (Kate¬ rega pisatelja?) Pri njej so poleg šte¬ vilne otročadi, ki je predstavljala v ne¬ besa došle šolarje in pa angelce, sodelo- y vali tudi že večji fantje in dekleta, t; ko Burja Tone, ki je dobro predstavil sv. Petra kot dobričino, in Anica Suhadol- nikova, ki je igrala v svojega malčka sle¬ po zaverovano mamico; oba ta dva kaže¬ ta veliko lahkoto vživljenja v vlogo in naravno podajanje, da jima le kdo tega ne pokvari. Sluga Janovega Cirila je iz- gledal malo preveč navihan za nebeščana, tako da smo ves čas pričakovali, kdaj bo sv. Petru katero zagodel, pa je ni, ampak je bil kar soliden nebeščan. Tu¬ di drugi trije, ki so predstavljali Boga Očeta, sestro sv. Petra in učitelja, so bili na mestu. O drobižu, ki ga je bil ves čas po n oder, bi rekli, da se je v nebe¬ ški šoli pač bolje pcčutil kot v zemski. K vsem nastopom otrok bi si drznili iz¬ raziti trditev, da bo njih igranje veli¬ ko pridobilo, ako _im bodo “režiserji” dali več naravnosti in razgibanosti ne le v besedah, ampak pred vsem v zadrža- ; nju. Dopovedati jim je tudi treba, naj se j v igri ne zamislijo in ne zagledajo v dvo¬ rano ,ampak bolj vsak v svojo vlogo, v soigranje tovarišev in v igro v celoti. Zelo smo b li veseli te prireditve lanu- ških najmlajših! Ne le, ker je bilo res ! prijetno prisostvovati, tudi ne, ker je bil čisti dobiček (nad 600.— pesov) do¬ ločen v prid Domu, ampak pred vsem zato, ker smo prepričani, da se s takimi prireditvami naši otroci, tisti, ki nasto¬ pajo, in tisti, ki gledajo, najučinkovite¬ je navežejo na slovensko skupnost in materinski jezik, katerega se pri vajah kar mimogrede nauče pravilno govoriti (na kar naj se bclj in bolj pazi) in ka¬ teri je za vero v tujini naš največji za- k'ad. želeti bi bilo samo eno: da bi po¬ iskali ali pa napisali čim več takega o- troškega prireditvenega gradiva, iz kate¬ rega dihajo posebnosti slovenskega na¬ roda, n ega krajev, običajev, ljudi, zgo¬ dovine in še sedanje problematike, da bo tako trud vzgoj teljev še bogatejše, vsestranske sadove rodil. Naglasiti je treba, da je domala vse delo priprave in vodstva prireditve slo¬ nelo na ramenih gdč. Zdenke Virantove, kateri so Lanuščani tako hvaležni za 1 ■ - njeno požrtvovalno delo z njih otroki, in I to naj ji bo v največje zadoščenje poleg I lepih sadov samih, ki jih doseže pri mla- diniy^ SLOVENCI PO SVETU U. S. A. Stanko Masič 70 letnik V Čikagu je 4. avgusta t. 1. praznoval 70 letnico svo¬ jega življenja g. Stanko Masič. Jubi¬ lant je Ljubljančan. Rodil se je 4. avg. 1887. Gimnazijo je obiskoval v Ljublja¬ ni, pravo pa študiral na Duna u. Bil je član SKAD Danica. Pred prvo svet. voj¬ no je dobil službo pri kranjskem dežel¬ nem cdboru, vojna leta je pa prebil na fronti v Romuniji. Po vojni je nastopil službo pri agrarnih operacijah. Pod PPŽ režimom je bil upokojen. Po reak- tivaciji ga je dr. Korošec kot notranji minister poklical v Beograd v notranje ministrstvo in mu zaupal personalni re¬ ferat. Leta 1936 je nastopil službo sod¬ nika pri Upravnem sodišču v Celju. Le¬ ta 1941 ga je vojna zajela v Dalmaciji, kjer so ga ujeli Italijani in odpeljali v Bari, odkoder se je vrnil v Ljubljano, kjer e napos’ed dobil zaposlitev pri Po¬ krajinski upravi. Begunska leta je pre¬ živel na K c roškem in v Italiji, odkoder je leta 1961 emigral v Severno Ameri¬ ko, G. Stanko Masič je bil od svojih dija¬ ških let dalje vnet delavec v kat. pro¬ svetni organizaciji v Ljubljani, v aka¬ demski društvih ter v kat. akad. stare¬ šinstvu. Politično se je udejstvoval v Slov. 1 udsKi stranici, z, ato ga je nasproti ni režim tudi predčasn o upokojil ter je v 'fecLTerih jubilant nekaj časa tudi de- ’al pri Slovencu, — • Jubilant je svojo 70 letnico praznoyal v čikagu sam v družbi dobrih slovenskih ljudi, dema so se ga pa s toplo ljubezni¬ jo spominjali njegova žena ga Ivanka z obema hčerkama. G. Stanku Masiču tudi Svobodna Slo¬ venija k 70 letnemu življenskemu jubi¬ leju iskreno čestita ter mu želi še dol¬ go let življenja v zdravju in moči! "EUROPAK* CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skledišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blcgom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires "ALPINAMIX” (Lastnik Dr. Jože Dobovšek) nudi rojakom poleg svojih ugodnih tovarniških cen še poseben popust in obročno plačilo brez stroškov. LICUADORE - 3 brzine $ 650 - ? 950 LUSTRADORE - najmodernejši mo¬ del $ 1.590,— Vse z enoletno garancijo. Informa¬ cije in naročila tudi telefonično: 68-9629. Larrazabal 3799 - Villa Lugano Capital JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires OBVESTILA Koncert kvarteta Finkovih. Osmi ve¬ čer Slov. kult. akcije v soboto, 24. avgu¬ sta v Kolegiju Santa Rosa (B. Mitre 1665 — tam, kjer so izvapl; Rozmanovo “Roko za steno”) bo pejnijčen komorni glasbi. V prvem dplu bo RMitonist Bw- dar Fink izvajal šk}adbd|?M. Wolfa, J. Brahmsa, M. BalaSureva m BI. Musdrg- skega, tercet -sester Finkovih pa 4 dela Palestrine, motet J. S. Bacha, A. Geiži- niča Jutranji psalm (tekst V. Kosa) in Lajovčevo Pesem. Drugi del uvedejo sa¬ mospevi A. Lajovica in G. Kreka (Bo¬ židar Fir.k) ter A. Geržinča Pomladnim* * zvezdam (na besedilo V. Beličiča) in La¬ jovčevo Režo mogoto (Marija Geržini- čeva). V izvedbi kvarteta Finkovih bo¬ mo culi krstno izvedbo 'Gerž ničevega 13. soneta iz Balantičevega sonetnega venca, nato pa skladbe J. Prochazke, E. Adamiča in J. Haydna. Opozarjamo na razlago programa v “Glasu”. Cerkveni pevski zbor v slovenski vasi v Lanusu bo skupite z mladinskim pev¬ skim zborom priredil v nedeljo 1. sep¬ tembra ob štirih popoldne v društveiem domu koncert narodmh pesmi. Vabljeni. Opozarjamo na koncert, ki ga priprav¬ lja “Gallus” za nedeljo 15. septembra v dvorani kolegija San Jos§; Koncert obe¬ ta biti spet nov dogodek v našem kul¬ turnem življenju in zanimanje zanj je upravičeno velike. V kratkem prične predprodaja vstopnic. Zbor je prav sedaj sredi najživahnej- šega dela, saj pripravlja poleg koncer¬ ta, ki bo 16. sep + embra, še drugi nastop za nedeljo 8. septembra, ko bo odnel ža zaključeni krog argentinske publike po¬ seben koncertni program (tujih in slo¬ venskih avtorjev), za katerega je bil kontratiran. Ne dvomimo, da bosta oba koncerta odlično usrela in vsem pevcem in pevkam iskreno čestitamo k toliki de¬ lavnosti in uveljavljanju. Prihodnji družabni večer Slovenskega planinskega društva bo dne 12. oktobra t. 1. v dvorani Gasilskega doma v Ramos Mejia. Lep večer se obeta vsem prijateljem slovenske narodne pesmi v soboto 7. in v nedeljo 8. septembra. Moški zbor ra- moškega pevskega zbora nam bo podal ESLOVENIA LIBRE Edilor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administracion: Ramdn Falcon 4158, Buenos Aires Argentina sedem najlepših slov. narodnih pesmi, na odru bomo pa videli šaljivo opereto “Čevljar in vrag”. Vsem prijateljem na¬ rodne pesmi in ramoškega zbora že se¬ daj kličemo: Na svidenje! Redni mesečni sestanek Slov. fantov¬ ske zveze bo v nedeljo 1. septembra po mladinski maši na Ramon Falconu. O gospodarski pripravi na zakon bo govo¬ ril g. Marko Kremžar. Vsi fantje vablje¬ ni. Ml a jši člani in naraščajniki Slov. fant. zveze vabljeni na Pristavo v nedeljo 26. avgusta ob treh popoldne. Športnim va¬ jam bo sledil kratek in zanimiv sesta¬ nek. Odbor. Vse akademike vabimo na predavanje g. dr. Ignacija Lenčka o akademiku in Cerkvi. Predavanje bo v soboto, 31 avgu¬ sta ob 19. uri v Slovenski hiši. Odbor. Popravi: V poročili o poroki g. Fran¬ ceta Štui^na in gdč. Saše Klemenčič v zadnji številki, so v tiskarni napravili napako. Ženinu je bil za pričo g. Mari¬ jan Lavrič in ne Mavrič. Pri poročilu o novem trgovskem pod¬ jetju v Slovenski vasi v Lanusu je po pomoti izpadlo ime lastnika trgovine Jože Zupančič. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je 4. avgusta 1967 umrl v Škofji Loki v starosti 84 let naš dragi oče, stari oče, tast in stric ■ ! gospod Leopold Hafner K zadnjemu počitku so ga položili dne 6. avgusta 1957 na farnem po¬ kopališču v Škofji Loki. ^_ > _in -l ^J^Lsin^va, Marinka šega, roj. Hafner, hčerka; f : roj. Hartman, snaha; Peter, Janez, Tomaž, vnuki; dri Tme Debeljak, nečak in ostalo sorodstvo. Buert0 Aires, Škofja Loka, LjvjjUana. Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je v Gospodu zaspal dne 14. avgusta po dolgi bolezni v Buenos Airesu komaj pol leta za svojo ženo — našo mamo, naš dobri oče gospod Ivan SUvarea K zadnjemu počitku smo ga položili na praznik Marijinega Vnebo¬ vzetja dne 15. avgusta 1957 na pokopališču v San Justu. Naj počiva v miru! Za njim žalujejo: Otroci: Marija, Manca, Terezija, Nada, Alojzij, Marijan, Marko in Jože ter sorodniki v Buenos Airesu: Cilka, Bogo Urbančič in Andrej Jelen. Buenos Aires - Praprotno Brdo. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (50) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Kaj zdihuješ, draga Croisina? Sreč¬ na bodi vendar! Ali hečeš, da se bo tvoj otrok kakor ubog pohabljenec vlekel skozi življenje? Krščen je in brez gre¬ ha. Tam zgoraj bo čakal nate kakor angel...” Mati pritiska glavo na otroško poste¬ ljo. Lahko je ženskama, kakor sta Fran¬ čiška Gozos in Germana Raval, lahko jima je to’ažiti. Sama pa ne prosi od nebes nič drugega v tem hipu, kot da bi se njen otrok skoz življenje vlekel kot pohaljenec. Samo da bi ostal živ! Prav nobene želje nima, da bi jo otrok kot angel čakal v nebes h. Divje misli i šu¬ me po glavi. Vedno znova se pojavlja v njej ista slika: Bernardka, kako potap¬ lja glavo v studenec in se umiva. Nena¬ doma prešine Bouhouhortsino srce spo¬ znanje, ki je kakor bl’sk. To potap'ja- nje in umivanje gotovo ni brezpomem¬ bna sve’a igra. Gotovo je to zelo dober recept, ki ga je Gospa po Bernardki ne¬ prenehoma priporočala množici. S krikom plane Cro‘sina Bouhouhorts pokonci. Odločena je. Otroka iztrga iz velike košare, ki ;'e namesto postelje, zavije ga v predpasnik in zbeži iz hiše. Spoznanje je tako jasno, da nima niti časa, da bi otroka zavila v toplo odejo. Jean Bouhouhorts in sosede so prepri¬ čane, da se ie Croisini od bolečnine o- mračil um in kriče drve za njo. Toda Croisina v resnici z blaznimi skoki teče po ulicah. Vse mesto je vznemirjeno. Toda nihče je ne ustavi. Naskok blazne tekačice s smrtjo postaja čedalje večji. Niti mož 'e ne more dohiteti. Velika množica pritiska za njo proti vctlini. Pred zatvornico se žena zruši na tla prepotena, brez sape, na pol mrtva. To¬ liko ima še moči, da potopi otroka do vratu v studenec. “Vzemi ga, Devica, ali mi ga vrn’,” jeclja zmederka. Še k mari nima žena, ki jo ogovarjajo. “Umerili boste otroka, Bouhouhort- sova... voda je vendar ledeno mrzla... ” “če ga ne morem rešit 1 ’, ga bcm umo¬ rila, kaj zato?” s’ka Cro ; sina vedno zno¬ va. Hočem ji otroka iztrgati. Pokaže zo¬ be in p ha. Nevarno je, da bi ji kdo pri¬ šel bTžu. Nazadnie jo 1 udie puste z mi¬ rom. Mrtvaška tišina je. Slikati je samo kratko agoničr.o grgranje otroka. Potlej tudi grgranja ni več slišati. Nenadoma reče 'ena izmed žena ob ba¬ zenu: “Sveta Devica... Otrok je kriknil...” In v resnici, za nekaj sekund je bilo sTšati tenko cviDenje kakor pri novoro¬ jenčku. I.iud'e bledi g’edajo drug druge¬ ga. Bruhouhortsova — kopel je trajala ravno četrt ure — zavije otroka spet v predpasnik, ga pritisne ra prsi in zdrvi nazaj. Ko je množica prišla do Cachota, kjer Bouhouhorts stanuje, je Croisina z raznrostriimi rokami že stala pred vrati in šepnila: “Mir vendar! Spi... Moj otrok spi...” Bouhouhcrtsin otrok je spal ves dan in vso noč. Zjutraj ;'e spil, pože’jivo kakor še nikoli, dva polna kozarca mleka. Bou¬ houhorts je potlej odšel na delo. Nekaj minut kasneje je šla Croisina po vodo k Babousovemu vodnjaku. Ko se je vrni a, je videla, da se je otrok v košari dvignil in sedel, prvič v »življenju. Rada bi krik¬ nila, pa ni mogla. Otrok se je zmagoslav¬ no smehl a 1 . Iz žene se je utrgalo samo nekaj kratkih, hripavih glasov, ihtečih od blaženosti. Prvo ozdravljenje, prvi ču¬ dež. V Lurdu. * ^ * Že nekaj ur pozneje je valovila po ozki Rue des Fetites Fossees stoglava množca. Ob postelji Bouhouhourtsire- ga otroka sta stala dva zdravn ka. Dok¬ tor Dozous je pripeljal doktorja Lac- rampa. Doktor Peyrus, ki je otroka dalj časa zdravil, je bil odsoten. Znano je, da ;e Lacrampova družina ena najsta¬ rejših v Lurdu. Zdravnik tega imena, bogat mož, je ordiniral le včasih. Dok¬ tor Dozous je prinesel s seboj zdravni¬ ški protokol. Ko sta oba gospoda otroka natančno preiskala, je mestni zdravnik odprl protokol in bral: “Justin Marija Adolar Duconte Bou¬ houhorts, rojen v februarju 1856, stanje rahitično. V marcu 1856 težak črevesni katar. 25. avgusta visoka vročina, mo¬ čan spasmen, refleksi vidni. Drugi dan: refleksi zginejo, temperatura nor¬ malna. Meningitis tubercu’otica ? Na¬ predujoča ohromelost, spodnjih okon¬ čin. Exitus se pričakuje vsako uro. Pot¬ lej dalj časa nobenih pripomb. Diagno¬ za niha med meningitisom in poliomy- elitisom. Ohromelost nog popolna...” Dozous spusti važno knjigo: “Vidite, dragi ko’ega, da so moji za¬ piski precej točni, ko vendar obvestim o vseh zanimivih slučajih svoje kore- spondente v Parizu.” V Bouhouhortsovi sobi je zbranih o- krog petnajst sosedov, ki z razprtimi oč¬ mi spoštljivo stoje v krogu. Zdravnika pa nimata k mari preprostega ljudstva temveč molita v sveti latinščini in gr¬ ščini oficij znanosti, ki v preprostih lju¬ deh ne vzbuja nič manj svetega strahu, kakor cerkvena služba božja. “Zadnjič sem preiskal tega otroka pred tremi dnevi,” pojasni Dozous. “To¬ talna paraliza stegna je bila nespreme¬ njena. Sami, kolega, ste mogli opaziti atrofije in kontrakture. Med tem pa je moralo brez dvoma zrasti novo živčevje. Otipati je mogoče novo mišično sub¬ stanco. Poskusite še enkrat...” “če je bila vaša diagnoza pravilna, kolega,” meni Lacrampe, “je živčevje neumno imenovati. Od kod naj pride, če so bil ; živci motoričnega sistema uniče¬ ni? Ali ne more+e pritrd'ti, da ;e možna samo rahitična okrne’ost?” “Popolnoma nemogoče, kolega. Moja diagnoza je bila pravilna.” Doktor Lacrampe skomizgne z rame¬ ni. “Potlej stojimo pred medicinskim mi¬ sterijem. Ledenomrzla kopel ustvari iz nič živčno materijo. Ali to’iko pričaku¬ jete od mrzle vode, dragi Dozous?” Obraz mestnega zdravnika, se je raz¬ potegnil v Ironični trdnosti: “Zamaščenim, ki se ne počurijo dobro, predpišem zdravljenje z mrzlimi kopel¬ mi. Asketični recept, ki popravi prena- sičenost in lenivost.” “Ali verujete v čudežen proces, na zdravi’ni vpliv strahu, kolega?” “Preveč me vprašate, kolega.” “Potlej nam ne preostane drugega, kakor da priznamo, da je v massabiell- ski vodi raztopljeno neznano, toda mo¬ gočno zdravilo za živce... Doktor Dozous seže po klobuku in ro¬ kavicah. “Na vsak način bom še danes obvestil Charcota in Voisina o slučaju Bcuhou- hortsovega otroka.” “Raje ne, kolega,” se prestraši La- crarnpe.” Ta božanstva bi znala namreč izbruhniti v homerski smeh zavoljo me¬ dicinske znanosti v Lurdu. To bi bilo za nas neprijetno.” “Neprijetno za nas je,” reče Dczous suho. “Tudi jaz sam ne verujem, kar ne vidim...” Petindvajseto poglavje Z ognjem ee igraš, o Bernardka! Podprefekt Duboe 'e prišel osebno v Lurd, da bi dal zadnje odredbe za četrtek, s katerim se zaključi slavno dvotedensko prikazovanje. Oblasti do¬ življajo ure težke zaskrbljenosti. Ozdrav¬ ljenje Bouhouhortsovega otroka bi zna¬ lo dotok ljudi podvo'iti a’i potrojiti. Orožniške brigade iz Saint Pe de Bigo- rra, iz Auguna, iz Laurunsa, iz Eaux Bonnesa, iz Begneres de Bigorra, iz Pie- rrefitte — Nestalasa in iz Luža, da imenujemo samo večje kraje, so sporoči¬ le, da se že za sredo ponoči pripravljajo velike množice za romane v Lurd. Vzdrževanje reda je posta’o sedaj res pravi tehnični problem. Pod predsed¬ stvom Duboea je bila več posvetovanj na županstvu. Pritegnili so tudi vo a- škega komandanta mesteca. Sklenili so, da na imenovani dan zbero edrniee, da bodo v pripravljenosti, če bi b'i’a po¬ trebna vojaška prisotnost. Z oz ; rom na ukaz barona Massya, naj ne bodo edini- ce opravljene kakor za vojaški poh"d, temveč naj nosijo paradno uniformo. Nihče ni pomisl i, da s tem Gospa fran¬ cosko armado prvič poziva na boj.