NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 28 - LETO Sa - CELJE, 15. 7.1999 - CENA 280 SIT -19 HRK
FANTOM LOMASTI PO DOLINI
Nepredvldl]ivi lučki medved, ki ga človeško oko še ni zaznalo. Je poleg
številnih ovac ubil tudi kravo. Stran 18.
Hudo neurje
na Celjskem
Katastrofalne poplave in plazovi so najbolj prizadeli Kozjansko. Stran 2.
USTAVNA AU
POSLANSKA KRIZA?
Dvokrožni večinski volilni sistem doslej dvakrat padel. Bo sledil nov
referendum? Aktualna tema na strani 4.
Prvi davčni
H m ^^ ^^	Po uvedbi DDV večina živil po starih
m M K M	cenah. Besni prodajalci avtomobilov.
■ prizadete zdravstvene organizacije. Stran 10.
VŽIGALICA
POSEBNIH DUŠ
Varovanci zavoda za usposabljanje in njihovi učitelji so izdali zgoščenko
pojočih pravljic. Stran 17.
Voda, bajalica in jazz
Uspešni očetje in sinovi v Kroniki s Celjskega na strani 48.
PLIN DO
FINALA
Včeraj se Je pričelo Kadetsko evropsko prvenstvo
v košarki. Predtekmovanja v Celju in na Polzeli,
finale Vtaškem. Stran 20.
'S
Denar, sveta vladar
Kakorkoli obrnemo, vse se konča pri denarju. Ca bo dovolj za odpravo
posledic zadnjega neurja, ki je prizadelo naše območje, kaj Je prinesel
davek na dodano vrednost, za kaj Je In za kaj ni denarja, koliko ga bodo
porabili poslanci za razprave o volilnem sistemu... in tako daUe brez
konca In kraja. Upajmo, da dečka na fotografUl zanima samo to, če bo
clobll denar za sladoled.
2
DOGODKI
Huda ura na Celjskem
Katastrofalne poplave in plazovi so najbolj prizadeli Kozjansko - Meteorna voda zalila stanovanjske hiše in poslovne
objekte - Neprevozne številne ceste
Celjsko območje je minulo
soboto zvečer in nato še v
nedeljo popoldan zajelo
neurje z močnim deževjem,
ki je prizadelo skoraj vse
občine v celjski regiji, naj-
huje pa je bilo v občinah
Kozje, Podčetrtek in Bistrica
ob Sotli, Deroča voda je zali-
la kleti stanovanjskih hiš in
poslovnih prostorov ter
sprožila veliko zemeljskih
plazov, ki so ovirali ali celo
onemogočili cestni promet.
Po prvih ocenah je gmotna
škoda velika.
Najhuje je bilo v soboto
okoli 19. ure v občini Kozje,
kjer je polurno neurje povzro-
čilo za okoli milijardo tolar-
jev škode. Narasla voda iz hu-
dournika Bister graben je po-
plavila trg Kozjega, tako da so
bili v vodi stanovanjski objek-
ti, gostišče in trgovina Švajger,
lekarna, optika, trgovina z av-
tomobilskimi deli in cvetli-
čarna. Od omenjenih objek-
tov je največjo škodo utrpela
lekarna, ki je v kletnih prosto-
rih zdravstvenega doma, saj je
meter visoka voda poplavila
precej lekarniškega materia-
la. Zaradi sanacijskih del so
lekarno, začasno preselili v
prostore tamkajšnje osnovne
šole, kjer bo poslovala do na-
daljnjega.
Deroča voda je sprožila tudi
ogromno plazov in naredila
naplavine drevja in kamenja
na cestiščih, trgala asfalt s ce-
stišč, izprala ves gramoz z ma-
kadamskih cest in povzročila
nastanek globokih brezen in
vdolbin. Cesta Kozje-Veternik
je bila do ponedeljka nepre-
vozna, plazovi pa so ovirali
promet tudi na cestah Podčetr-
tek-Bistrica ob Sotli, Kozje-
Prevorje in Kozje-Podsreda.
Posledice poplav in plazov so
pomagali odstranjevati tam-
kajšnji gasilci, štab civilne
zaščite in delavci cestnega
podjetja.
Neurje je divjalo tudi v ob-
čini Bistrica ob Sotli, kjer je
po besedah župana občine Jo-
žeta Pregrada meteorna voda
zahla kar dvajset hiš, sprožila
številne plazove in uničevala
cestno infrastrukturo. Neka-
teri zaselki so bili popolnoma
odrezani od sveta. Tudi tam so
najhujše poškodbe utrpele
makadamske ceste, s katerih
je odplavilo ves gramoz. Ne-
katere od teh še kmalu ne
bodo prevozne. "Ridi v tej ob-
čini je bilo to že tretje neurje
letos in po prvih ocenah naj bi
naredilo za okoU 150 milijo-
nov tolarjev škode.
Tudi v južnem delu občine
Podčetrtek'je nastalo največ
škode na cestiščih, predvsem
na lokalnih cestah, ki so jih
zasuli plazovi ali izpral dež.
Poplavljene so bile tudi kleti
stanovanjskih hiš in nekatere
kmetijske površine. Stroške
sanacije ocenjujejo na 4 do 5
milijonov tolarjev.
V ponedeljek se je podala na
ogled prizadetega terena tudi
šentjurska komisija, saj je
prejela veliko klicev občanov
o utrpeh škodi. Posebej priza-
det je južni del občine. Plani-
na, Prevorje in Loka, ter sever-
ni predeli, ki mejijo na konjiš-
ko občino. Uidi tam so plazo-
vi in odnos gramoza z maka-
damskih cest, ki jih je tam še
kar precej, ovirali promet.
Nekatere krajevne ceste in
javne poti so bile na Kozjan-
skem še na začetku tedna ne-
prevozne.
Neurje ffudi V
nedeljo
v nedeljo je močno popol-
dansko neurje zajelo še drugi
del celjske regije. Pustošilo je
po občinah Laško, Celje, Što-
re in Slovenske Konjice. Po-
poldan je voda zalila kletne
prostore Policijske postaje
Laško, samopostrežno trgo-
vino v Debru in klet stano-
vanjskega bloka v Badovinče-
vi ulici. Hudourniško vodo so
pomagali odstranjevati laški
gasilci. Zaradi razmočenega
cestišča so se na lokalni cesti
Trnovo-Bukovca skozi spro-
žili na dolžini dvajsetih me-
trov kar trije zemeljski plazo-
vi, ki so pet stanovanjskih hiš
odrezali od sveta. Poškodo-
vane so tudi lokalne ceste,
vendar potoki tam niso prese-
gli struge. Kljub vsemu je na-
stalo za 50-70 milijonov ško-
de.
V občinah Slovenske Konji-
ce in Vitanje je bilo poškodo-
vanih več lokalnih cest. Največ
škode je voda povzročila, zara-
di nestrokovnih posegov v na-
ravo in urejanje cest. Po prvih
ocenah je bilo v občini Sloven-
ske Konjice za 13 milijonov
tolarjev škode. Največjo škodo
je povzročil naliv v nedeljo ob
polnoči, ko je v pol ure padlo
30 kubičnih metrov vode na
kvadratni meter. Takrat so bile
najbolj poškodovane ceste na
Konjiški gori med Zrečami in
Brdom. Poplavljenih pa je bil
tudi nekaj stanovanjskih oh
jektov na Šolski ulici in Žičl
cesti. Padavine so poslabšal
tudi stanje nekaterih plazov, \
so nastali v prejšnjem neurji
zdrsnilo pa je tudi nekaj novit
Sanacijo so pričeli takoj, v un
janje razmer so vključili Kc
munalno podjetje. Cestno poc
jetje, delavce iz javnih del te
dijake in študente, ki so n
počitniškem delu.
V občini Zreče so hudourni
ki povzročili večje nanos
drevja, zemlje in peska na ce
stišča, zaradi česar je bilo ne
kaj cest zaprtih. Največ škod
je bilo na cestah na Pohorji
Zaprte so bile ceste Gorenje
Padeški vrh. Gorenj e-Planinž
cesta Zreče-Skomarje je bil
pri Ošlaku zaprta zaradi plč
zu, zaradi plazov pa je bil
zaprta tudi cesta Črešnar. N
področju Stranic je potok P(
snica žalil tri stanovanjske ol
jekte in trgovino, poškodovi
nih pa je bilo tudi več cest.
Tlidi Celju je meteorna voei
povzročila nekaj preglavic, k
je zalila kletne prostore štirii
stanovanjskim hišam v Zagrč
du. Zaradi zemeljskega plaz
pa je bil promet oviran na ces
Šentjur-Štore v Prožinski vasi
Ker je bilo to že tretje letoi
nje hudo neurje z vehko gmoi
no škodo na Kozjanskem, b
za odpravo škode potrebna f
nančna pomoč države. Že
ponedeljek je obiskala priz<
deti občini Kozje in Bistric
ob Sotli predsednica državn
komisije iz sektorja trajni
sanacij Sonja Beseničar s kc
misijo. Po posvetu z župani s
opravili ogled na terenu. Prf
bivaki prizadetih območ
upajo na tolikšno finčno pc
moč države, da bodo lahk
spet normalno živeli. Kolik
sredstev bodo v resnici uspe
iztržiti iz državnega proračt
ne, pa je po besedah ministr
dr. Pavla Gantarja odvisn;
predvsem od kvaUtete sanacij
skih programov.
' ^ ALEKSANDRA MAČEl
Sobotno neurje je v celoti razdejalo lokalno cesto Kozje-Vetemik.
V Krivici je 60-metrski plaz od sveta odrezal družine Užmah
Jug, Šturbej in Jazbec od sveta. Odstranili ga bodo šele, ko s
bo trajneje izboljšalo vreme.
Predsednik med vojaki
Predsednik države in vrhovni poveljnik Slovenske vojske Milan Kučan je v četrtek
obiskal poveljstva in enote 3. operativnega območja SV. Dopoldne se je mudil v Celju in
Slovenskih Konjicah, nato pa še v Slovenski Bistrici.
Na poveljstvu 3. operativnega območja na Maistrovi ulici v Celju sta predsednika sprejela
poveljnik brigadir Alojz Završnik in načelnik Generalštaba SV generalpodpolkovnik mag.
Iztok Podbregar. S poveljnikom 38. PVTP polkovnikom Štefanom Šemrovom in poveljnikom
72. brigade polkovnikom Francem Ošljakom so ga seznanili z bojno pripravljenostjo enot,
kakovostjo usposabljanja vojakov na služenju vojaškega roka, kakovostjo in vzdrževanostjo bojne
tehnike ter z opravljanjem nalog stalne sestave. Za kratek čas se je nato predsednik ustavil še v
Slovenskih Konjicah, na poveljstvu 38. PVTP, v vojašnici v Slovenski Bistrici pa so ob tej priložnosti
pripraviU taktično-tehnični zbor 760. artilerijskega bataljona 72. brigade.	TC, Foto: GK
V Šmarju še podžupanja
Občinski svet Šmarja pri Jelšah je prejšnji teden z večino
glasov izbral za drugega podžupana Angelo Mlaker iz
Grobelnega (LDS).
Podžupanja opravlja svetniško funkcijo drugi mandat ter je
bila v preteldih letih med drugim predsednica KS Šentvid pri
Grobelnem. V tem mandatu so za prvega podžupana Šmarja
pri Jelšah izbrali Stanka Javomika (SLS) iz Šentvida pri
Grobelnem, ki ga je predlagal župan Jože Čakš (SKD).
Zaradi vztrajanja nekaterih svetnikov ima občina z blizu 10
tisoč prebivalci zdaj dva podžupana. Imenovanje drugega
podžupana se je zavleklo, saj je moral občinski svet pred tem
spremeniti občinski statut, v katerem ni bila predvidena
takšna možnost.	BJ
Piiezliausen vrača obisk
Od danes do nedelje bodo Laščani gostili župana in
svetnike nemškega mesta Pliezhausen in jim s tem vrnili
gostoljubje, ki so ga bili ob lanskem obisku v Nemčiji
deležni laški svetniki.
Laško in Pliezhausen veže dolgoletno prijateljstvo, ki se je
pričelo z izmenjavo godb na pihala, do danes pa je preraslo v
vsestransko sodelovanje. Gostje iz Pliezhausna bodo v Laško
pripotovali danes popoldne. Jutri zjutraj se bodo najprej sestali
z občinskimi svetniki in predsedniki strank v občini, s katerimi
se bodo pogovarjali o EU in lokalnih skupnostih ter izmenjali
izkušnje o delovanju občinskega sveta, nato pa si bodo ogledali
nekatere kulturne znamenitosti v Laškem. V soboto se bodo
odpravili na izlet po občini. Obiskali bodo Rečico, Marija
Gradec, Rimske Toplice in Jurklošter, popoldne pa bodo
preživeli z ribiči na Marofu. Župan in svetniki iz Pliezhausna
bodo iz Laškega odpotovali v nedeljo dopoldne.	JI
DOGODKI
3
Poziv Aibancev ic sožitju
Albanci, živeči v Sloveni-
ji, so se v nedeljo, 11. julija,
srečali v okrepčevalnici
Ibraimi v Celju. Prišlo je
kakšnih 120 Albancev iz vse
Slovenije, posebni gostje pa
so bili veleposlanik Repub-
like Albanije v Sloveniji Va-
tutin Bala, predsednik al-
banske skupnosti za Make-
donijo Isak Ramadani in
predstavnika humanitarne
organizacije Mati Tereza
predsednik Martin Hlastan
in podpredsednik Qazim
Xani.
■■ ■ ■ . ■ ■ ■ ■ ■ '
Srečanje je organiziral last-
nik okrepčevalnice Ibraimi
Rizvani v duhu proslave miru
na Kosovu. Toda, kot je v
uvodnem govoru poudaril
celjski kirurg mag. Engjell
Vučaj, dr.med: »Vojna na Ko-
sovu je končana, čeprav težav
še ni konec. Izgredi med Al-
banci in Srbi so še vedno moč-
no prisotni, čeprav upam, da
bo tega stoletnega sovraštva
nekoč konec.« Veleposlanik
Bala je v svojem govoru po-
zval Albance k medsebojnem
sožitju in k sožitju z drugimi
narodi. Poudaril je tudi po-
men pomoči mednarodnih or-
ganizacij, Zahodne Evrope,
ZDA in Slovenije. Predsednik
organizacije Mati Tereza, pa-
, stor Martin Hlastan pa je v
j, svojem govoru izpostavil na-
, slednjo misel: »Srečal sem se s
trpljenjem teh ljudi in jim ne-
' sebično pomagal. In prepričan
sem, da bodo nekoč pomagali
tudi Albanci, če se kje na sve-
tu pojavi drugo Kosovo.«
V Celju živi danes okoli 800
Albancev, kar je po oceni or-
ganizatorja srečanja manj kot
pred leti, mnogi so se namreč
vrnili na Kosovo pomagat so-
rodnikom. Kot sta zagotovila
Rizvani in Vučaj, so se Albanci
v Sloveniji dobro vživeli in se
ne srečujejo s posebnimi teža-
vami. Nedeljsko srečanje je bi-
lo prvo te vrste, veleposlanik
Bala pa bi si želel, da bi se
takšno srečanje ponovilo vsa-
ko leto.
NATAŠA PEUNIK
Pomembnejši gostje na srečanju Albancev pred Okrepčevalnico Ibraimi. V sredini stoji
veleposlanik Republike Albanije Vatutin Bala.
Borci na Ponikvi
Odbor skupnosti borcev III. brigade Vojske državne varno-
sti (VDV) iz Trbovelj bo skupaj z udeleženci NOB iz Ponikve
praznoval 55-letnico ustanovitve te brigade.
Na Ponikvi nad Žalcem v Zadružnem domu bo 17. julija ob
10. uri koncert godbe na pihala iz Liboj, uro kasneje pa bodo
priredih kulturni program v sodelovanju s člani Kulturnega
društva Ponikva nad Žalcem. V okviru krajevnega praznika
bo popoldan še gasilska veselica.	A.M.
Dan za zirijo
Bo Velenje septembra prejelo naziv urejeno evropsko
mesto?
Mednarodna žirija, ki v
poletnih mesecih ocenjuje
urejenost evropskih mest in
vasi, vključenih v projekt
Entente Florale, se je v torek,
13. julija, mudila v Velenju,
Enajstčlanska žirija si je me-
sto, ki prav letos praznuje
štiridesetletnico, v osmih
urah podrobno ogledala,
kakšno mnenje si je ustvari-
la o urejenosti, pa bo znano
septembra.
Mesto, ki doseže določeno
število točk, dobi plaketo in
naziv evropsko urejeno me-
sto. Člani žirije so se na ogled
Velenja odpeljali s cestnim tu-
rističnim vlakom, večji del po-
ti pa so prepešačili. Bili so v
Vili Herberstein, zaselku Ša-
lek, ogledali so si Glasbeno
šolo Frana Koruna Koželjske-
ga, zasebni Gasilski muzej Va-
lencij, konjeniški center, loka-
cijo načrtovanega Sončnega
parka in mestno odlagališče
odpadkov. Ob jezeru so bili v
vrtičkarskem naselju, imeno-
vanem Kunta-Kinte, in v Turi-
stično rekreacijskem centru
Jezero. Obiskali so Inštitut za
ekološke raziskave Erico in
multimedijski Muzej premo-
govništva Slovenije ter ocenili
urejenost okolja podjetja Go-
renje.
Novi turistični katalog Ve-
lenja in Šaleške doline, ki so
ga predstavili 12. julija, vse-
buje celovito turistično po-
nudbo, ki med drugim napo-
veduje skupno promocijo tu-
rističnih projektov v šaleš-
kih krajih. Predstavili so tu-
di novo mestno turistično
karto, v kateri so po novem
označena primestna območ-
ja in območje Turistično re-
kreacijskega centra Jezero.
Po besedah Alojza Hudari-
na, direktorja Turistično infor-
macijskega centra Velenje, so
morali žirijo seznaniti s stari-
mi projekti, ki se nanašajo na
urejanje okolja, kot tudi z no-
vimi načrti. »Velenjčani so se v
ureditev mesta aktivno vklju-
čili in dokazali smo, da zmo-
remo več kot kdaj prej, vendar
v bodoče ne smemo popustiti.
Mesta nismo uredili le za pri-
hod komisije,« je menil Huda-
rin. Ta dan so na Cankarjevi
ulici v središču mesta ustvar-
jali slikarji, na otroškem igriš-
ču je bil praznik za otroke in
pripravili so še več manjših
prireditev, ki so popestrile
utrip. Na velenjskem gradu,
kjer je bil zvečer koncert sku-
pine Šukar, si je žirija ogledala
muzejsko zbirko, s slovenski-
mi narodnimi jedrni pa so ji
postregli v grajski restavraciji.
K.L.
Zaposlenost po starem
V Območni enoti Velenje ne pričakujejo večjega zaposlovanja kot lani - V Mozirju in
Velenju letos blizu 400 presežnih delavcev
' Po rezultatih ankete, ki jo
^ jp med 670 šaleškimi, zgor-
ijesavinjskimi in koroškimi
: podjetji opravila velenjska
^ območna enota Zavoda RS za
t zaposlovanje, bo zaposle-
Jnost na območju šestih
i\ Upravnih enot, med njimi sta
e Velenje in Mozirje, v pov-
bPrečju ostala na enaki ravni
h kot prejšnje leto. Za letos so
: delodajalci previdno napo-
Pedali 712 presežnih delav-
^cev, od tega v Velenju 218 in
v Mozirju 140.
V območni enoti zavoda
i predvidevajo, da so te napo-
-^edi podcenjene in da bo
i^seh presežnih delavcev na
°bmočju šestih upravnih
približno tisoč, koliko
je bilo tudi lani. Na anke-
vanjo so vključili 670 pod-
jetij, organizacij in samostoj-
nih podjetnikov, je odgovori-
lo 417 anketiranih. Odzvala
se niso nekatera podjetja, v
katerih imajo likvidnostne te-
žave in izvajajo programe fi-
nančne in kadrovske reorga-
nizacije, denimo šoštanjska
usnjarna in gornjegrajska
Smreka, kar pomeni, da bo v
odkrito brezposelnost letos
predvidoma prešlo več pre-
sežnih delavcev, kot je moč
razbrati iz rezultatov raziska-
ve. Sicer pa v območni enoti
pričakujejo letos minimalno
zmanjšanje brezposelnosti
ob ukrepih aktivne politike
zaposlovanja. Konec maja je
bilo v Območni enoti Velenje
prijavljenih 7.416 brezposel-
nih, kar je 3,8 odstotka manj
kot decembra lani. Porast za-
poslenosti, znašal naj bi 1,4
odstotka, napovedujejo le v
velenjski upravni enoti, v mo-
zirski pa naj bi zaposlenost
letos upadla približno za od-
stotek. Po zadnjih podatkih je
bilo v Velenju 2.711 brezpo-
selnih, v Mozirju pa 1.034.
Ugodno je razmerje, ugo-
tavljajo v zavodu, med predvi-
denimi zaposlitvami priprav-
nikov in delavcev z izkušnja-
mi. Med novo zaposlenimi de-
lavci naj bi bilo namreč 16,5
odstotka mladih, ki si delovne
izkušnje šele nabirajo. Praksa
kaže, da delodajalci raje zapo-
slujejo že usposobljene delav-
ce, ki lahko takoj pričnejo z
opravljanjem konkretnih za-
dolžitev, medtem ko morajo
začetnike postopoma uvajati,
vendar pa so zaposlitve pri-
pravnikov bolj načrtovane in
podpirajo dolgoročnejšo vizi-
jo razvoja podjetij.
K. LEKIČ
PO SVETU
Nezadovoljstvo
med Srbi narašča
Srbska opozicija nadaljuje
proteste proti režimu predsed-
nika Miloševiča. Njegov od-
stop vse glasneje zahtevajo tu-
di številne mestne občine in
srbska pravoslavna cerkev.
Demonstranti, na ulicah in
trgih vseh večjih srbskih mest
jih je vsak dan več, množično
podpisujejo peticijo za Miloševi-
čevo odstavitev. Proti režimu se
je znova izrekla tudi srbska pra-
voslavna cerkev. Nezadovoljs-
tvo narašča tudi med rezervisti,
ki napovedujejo nove proteste,
če jim država ne bo izplačala
obljubljenih dnevnic za Kosovo.
Zaradi vse glasnejših zahtev ne-
zadovoljnih državljanov je ob-
last postala nervozna. Ker ji več
ne pomagajo obtožbe na račun
opozicije, se zdaj opira na poli-
cijo, ki ji je še vedno zvesta. S
Srbije namreč poročajo o vse
več aretacijah lokalnih opozicij-
skih voditeljev in organizatorjev
protestov. Policisti so prepove-
dali zbiranje podpisov za od-
stop jugoslovanskega vodstva, v
Valjevu pa so se celo spopadli z
demonstranti.
Vse vec incidentov
Pripadnikom mednarodnih
mirovnih sil na Kosovu vse več
težav povzročajo oboroženi
Albanci, ki iz maščevanja ro-
pajo in uničujejo srbsko, pa
tu^ romsko premoženje.
V Prizrenu je bilo v zadnjih
nekaj dneh požganih več kot 25
srbskih hiš. Nemški vojaki Kfor-
ja so že aretirali devet oseb,
osumljenih podtikanja požarov.
Ameriški vojaki pa so v Gnjila-
nih med patruljo naleteli na ubi-
ta srbska civilista in oborožene
Albance, ki so ropali. O ropanju
in požigih srbskih hiš poročajo
iz skoraj vseh večjih kosovskih
krajev. Pripadniki Kforja na dan
odkrijejo tudi vse več trupel srb-
skih civilistov. V Kosovski Mi-
trovici so se celo vneli spopadi
med tamkajšnjimi Srbi in skupi-
no mladih Albancev. Srbi so s
kamenjem in palicami poskuša-
li pregnati Albance, ki so se
zbirali" na mostu in zahtevali
neoviran dostop v del mesta,
kjer živijo Srbi. Francoski pri-
padniki Kforja so hitro posredo-
vali in aretirali več ljudi.
Demonstracije V
Iranu
Več kot 15 tisoč študentov
teheranske univerze, ki so se
jim pridružili tudi drugi dr-
žavljani, že več dni zahteva
demokratične spremembe in
prenehanje policijskega nasi-
ija. Protesti so tudi v drugih
iranskih mestih. V spopadih
med policijo, verskimi skraj-
neži in študenti naj bi bilo
ubitih že več deset ljudi, naj-
manj sto Je ranjenih.
Iranska policija, ki je pod nad-
zorom konservativnih politikov,
zagrizenih nasprotnikov re-
form, je v preteklih dneh tudi
aretirala več sto ljudi, obtoženih
žalitve svetih vrednot in oblasti.
Študenti so na ulice stopili zara-
di omejevanja svobode tiska
oziroma prepovedi izhajanja
vodilnega prodemokratičnega
časnika Salam. Ogenj na olje je
prilila še policija, ki je nasilno
vdrla v študentska naselja, pri
tem je bilo ubitih več študentov.
Verski voditelj ajatola Khamnei,
ki je pod hudim pritiskom kon-
servativcev, je ravnanje policije
pa tudi študentov obsodil. Svet
za nacionalno varnost je odsta-
vil poveljnika teheranske polici-
je, ki je ukazal napad na študen-
te, obenem pa prepovedal na-
daljnje proteste. Gre za največje
demonstracije v Iranu po islam-
ski revoluciji pred dvajsetimi le-
ti. Zmerni reformistični pred-
sednik Khatami je študente po-
zval, naj ohranijo mir in naj ne
nasedajo provokacijam konser-
vativcev.
Hilldry začela
kampanjo
Prva dama ZDA je zvezno
volilno komisijo obvestila o
ustanovitvi odbora, ki bo zbi-
ral denar za volilno kampanjo.
HiUary Clinton Je tako tudi
uradno začela kandidaturo za
senatorko zvezne države New
York.
Hillary se je vpisala v zgodovi-
no kot prva žena ameriškega
predsednika, ki se poteguje za
politično funkcijo, medtem ko
je njen mož še na položaju. Prvo
damo ZDA čaka naporno leto,
saj bo najverjetneje njen tekmec
priljubljeni župan New Yorka
Rudy Giuliani, ki si je v letih
županovanja pridobil sloves od-
ločnega borca proti kriminalu.
Giuliani še ni potrdil, da bo
sodeloval v senatorski dirki.
Vendar pa republikanci razen
njega v New Yorku nimajo kan-
didata, ki bi lahko premagal
Hillary Clinton.
Vročina V ZDA
Severovzhodni del ZDA Je
zajel vročinski val. Živo srebro
se je v Nevv Vorku, Wiashingto-
nu in Bostonu povzpelo na
rekordnih 45 stopinj Celzija.
Zaradi vročinskega udara so
samo v Washingtonu pripelja-
li v bolnišnice 130 ljudi. Osem
oseb Je umrlo.
Zaradi hude vročine se je na
nekaterih cestah in mostovih
celo začel topiti asfalt. Prihaja
tudi do izpadov električne
energije, ker omrežje preobre-
menjujejo milijoni klimatskih
naprav prižganih istočasno. V
večjih mestih so odprii hladil-
ne centre, kjer se lahko ohladi-
jo vsi, ki doma nimajo klimat-
skih naprav. Vremenoslovci
napovedujejo, da naj bi tempe-
rature v kratkem padle na
»znosnih« 34 stopinj Celzija.
Las Vegas na zahodu ZDA pa
je zajelo močno neurje, naj-
hujše v zadnjih 15 letih. Na to
svetovno znano igralniško me-
sto, ki leži sredi puščave je
namreč v pičlih treh urah pad-
lo toliko dežja, kolikor ga po-
navadi pade čez vse leto. Me-
sto in okolico je v trenutku
zalila naraščajoča voda, avto-
cesta pa se je spremenila v
jezero.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
VROČA TEMA
Ustavna ali poslanska kriza?
Kako bomo volili poslance državnega zbora jeseni leto 2000? - Dvokrožni večinski volilni sistem doslej dvakrat padel - Je rešitev nov referendum?
Dobro leto, v najslabšem
primeru nekaj manj kot pol-
drugo leto nas še loči do dr-
žavnozborskih volitev. Kako
bomo jeseni leta 2000 volili
poslance? Bo zdajšnjemu 90-
članskemu državnozborske-
mu sestavu uspelo pravoča-
sno skleniti kompromis in do-
ločiti nova pravila igre za iz-
volitev naslednikov? In kako
naj bi bili le-ti izvoljeni; po
dvokrožnem večinskem ali
morda po kombiniranem vo-
lilnem sistemu? Ostaja pa še
možnost - morda celo najver-
jetnejša - da bomo državnoz-
borske poslance tudi prihod-
njo jesen volili še po starem,
torej po obstoječem proporcio-
nalnem sistemu.
^mr	'Sli
Pobude za spremembo obsto-
ječega volilnega sistema v Slo-
veniji so že kar nekaj časa v
delovni proceduri državnega
zbora. Spomnimo se samo leta
1996, ko je bilo to vprašanje
nazadnje zelo aktualno. Na po-
budo SDS so slovenski državlja-
ni v dveh mesecih zbrali preko
43.700 podpisov za razpis
predhodnega zakonodajnega
referenduma. Osnova za razpis
takšnega referenduma je zahte-
va najmanj tretjine poslancev,
državnega sveta ali 40.000 dr-
žavljanov. Socialdemokrati so
se odločili za slednjo možnost,
torej za podporo državljanov.
Za razpis referenduma so se
kasneje odločili še državni svet-
niki (za kombiniran volilni si-
stem) in poslanci (35 poslancev
s prvopodpisanim Tonetom
Anderličem (LDS) za čisti pro-
porcionalni sistem).
Ker so bila kar naenkrat tri
referendumska vprašanja, so
morali poslanci na zahtevo us-
tavnih sodnikov dopolniti za-
kon o referendumu in ljudski
inciativi, saj le-ta hkratnega od-
ločanja o različnih (izključujo-
čih) vprašanjih oziroma pred-
logih prej ni poznal. Določiti pa
je bilo treba tudi načina glaso-
vanja in ugotavljanja referen-
dumskih rezultatov, po katerih
je lahko volivec oddal svoj glas
podpore samo enemu predlo-
gu.
Referendum je bil izveden 8.
decembra 1996, udeležilo se ga
je 37,9 odstotkov volivcev ozi-
roma 583.380 od . skupno
1.537.529 slovenskih volilnih
upravičencev. Nobeden od refe-
rendumskih predlogov ni dobil
potrebne, večinske podpore -
republiška volilna komisija pa
je v osmih dneh razglasila re-
zultate, po katerih so volivci
predlogu SDS za dvokrožni ve-
činski sistem namenili 44,5 od-
stotka glasov, predlogu poslan-
cev za čisti proporcionalni si-
stem 26,2 odstotka in predlogu
državnih svetnikov za kombini-
ran sistem 14,4 odstotka glasov.
Blizu desetina glasovnic je bila
neveljavnih, volivci s pol manj
glasovnic pa so se opredelili
proti vsem trem predlogom.
Po volilnih rezultatih nobe-
den od treh predlogov ni dobil
zadostne, večinske podpore
vseh udeležencev referenduma
- a s tem se socialdemokrati
niso strinjali, zato so se na us-
tavne sodnike obrnili s pritož-
bo, da je bil referendumski re-
zultat ugotovljen napačno in je
zmagal njihov predlog za uved-
bo dvokrožnega večinskega si-
stema. Po skoraj dveh letih,
oktobra lani, so ustavni sodniki
presodili v njihov prav. Da je za
zmago posameznega predloga
dovolj, če dobi večino glasov
volivcev, ki so glasovali o tem
predlogu in ne večine glasov
vseh volivcev, ki so se udeležili
referenduma, torej.
Državnozborski poslanci naj
bi torej spoštovali voljo ljudi in
za nov volilni sistem uzakonili
dvokrožni večinski volilni si-
stem, ki ga je predlagala SDS. A
poslanci v prvi obravnavi tega
predloga niso podprli, zanj je
glasovalo le 53, za spremembe
volilne zakonodaje pa je v dr-
žavnem zboru potrebna dvo-
tretjinska večina vseh 90 po-
slancev. Socialdemokrati so z
vložitvijo novega predloga za-
kona o volitvah poskusili zno-
va, a na izredni seji državnega
zbora minuli torek je njihov
predlog v prvi obravnavi podpr-
lo le 50 poslancev. Dvokrožni
večinski volilni sistem je torej
dvakrat padel.
In kaj zdaj?
v preteklem tednu je bilo
izrečeno veliko težkih besed o
tem, kaj zdaj in kako naprej.
Zastavljenih je bilo veliko vpra-
šanj, odgovore nanje pa je težko
poenotiti na skupni imenova-
lec, takšen, ki bi dajal možnosti
za razplet. Skupni imenovalec
je morda le ta, da vsaka od
vpletenih strani ostaja pri svo-
jem.
Je država v ustavni krizi? S
kakšnimi razlogi poslanci, ki
predlaganega večinskega siste-
ma niso podprli, opravičujejo
svoje glasovanje? So res nad
voljo ljudstva, nad odločitvijo
ustavnih sodnikov?
In po drugi strani; ustavni
sodniki lahko presojajo že spre-
jete zakone in jih zavrnejo, na
kakšni osnovi naj bi zdaj po-
slancem predpisali, kako naj
glasujejo? Je volja ljudstva res
večinska?
Izjave strank oziroma pred-
stavnikov poslanskih skupin v
državnem zboru so prejšnji te-
den pokazale, da vsi ostajajo pri
svojem. Še najbolj je po kom-
promisu dišala pobuda poslan-
ca Miroslava Mozetiča (SKD)
in bivšega ustavnega sodnika
Matevža Krivica, po kateri naj
bi poslanci sprejeli ustavni za-
kon o referendumu o dveh vo-
lilnih sistemih. V primeru, da
bi ga res sprejeli (potrebna je
dvotretjinska večina vseh 90 po-
slancev), bi na referendumu dr-
žavljani sami neposredno iz-
brali volilni sistem. Mozetič in
Krivic predlagata, da bi volivci
odločali med dvema različica-
ma zakonskih besedil, med
predlogom za dvokrožni večin-
ski sistem in predlogom za
kombinirani sistem. Obveljal
bi tisti, ki bi dobil več glasov, v
Sloveniji pa bi potem lahko
rekli, da je volilno zakonodajo
resnično oblikovala volja ljudi,
utemeljujeta svojo pobudo.
Na odgovor, če bo njuna po-
buda dobila zadostno poslan-
sko podporo, bo treba seveda še
počakati. Zaenkrat pa je tako,
da SDS vztraja pri svojem in
napoveduje nenehno (ponav-
ljajoče, če bo to potrebno) vla-
ganje predloga za dvokrožni ve-
činski sistem. Predsednik stran-
ke Janez Janša pa celo napove-
duje, da se bo ob morebitnem
sprejemu ustavnega zakona, za
katerega po njegovem ni prav
nobene ustavne podlage, umak-
nil iz politike. Večinski sistem
podpirajo tudi v SLS in SKD, v
drugih strankah, ki večinskemu
sistemu niso naklonjene, pa
razmišljajo in še iščejo nove
možnosti; sprejemanju ustav-
nega zakona o referendumu o
dveh volilnih sistemih pa niso
nenaklonjeni. Generalni sekre-
tar LDS Gregor Golobič celo
meni, da bi imeli državljani v
tem primeru prvič po plebiscitu
možnost, da neposredno odlo-
čajo in odločijo o neki za drža-
vo pomembni zadevi: »Temu
predlogu tudi tisti, ki se ves čas
sklicujejo na voljo ljudi, ne
morejo nasprotovati.«
IVANA STAMEJČIČ
O tem, kakšen volilni sistem naj ima Slovenija in kako
razrešiti zdajšnji Gordijski vozel, niso deljena mnenja samo
v slovenski politiki, različna tolmačenja je slišati tudi v
stroki. Kljub številnim polemikam in različnim mnenjem pa
je morda iz celotne razprave le mogoče izluščiti zrno, da
država po drugem padcu večinskega volilnega sistema v
državnem zboru in nasprotovanju poslancev presoji ustav-
nih sodnikov le ni v ustavni krizi. Se vedno namreč imamo
volilno zakonodajo, ki bo veljala tako dolgo, dokler je
ustavni sodniki ne razveljavijo ali pa poslanci oziroma
ljudstvo (v primeru, da bi poslanci podprli ustavni zakon p
referendumu) ne sprejme novega volilnega zakona.
NA KRATKO
Kučan v laškem zdravilišču
LAŠKO - Predsednik države Milan Kučan je prvič po lanski
novembrski poplavi obiskal Zdravilišče Laško, ki je imelo
zaradi vodne ujme za več kot pol milijarde tolarjev škode. »Zelo
sem presenečen nad vsem, kar sem videl, saj imam še vedno v
spominu razdejanje po lanski poplavi, presenečen pa sem tudi,
ker si je zdravilišče v pretežni meri pomagalo samo,« je po
ogledu zdravilišča povedal Kučan in pohvalil vodstvo družbe, ki
je v zelo kratkem času opravilo zelo obsežno prenovo v
zdraviliškem kompleksu.	(JI)
Mariborska v javni obravnavi
CELJE - Med 10. julijem in 10. avgustom je v prostorih mestnih
četrti Center in Gaberje ter Zavoda za planiranje in izgradnjo
Celje javna razgrnitev lokacijskega načrta za rekonstrukcijo 3.
faze Mariborske ceste. Hkrati s predstavitvijo lokacijskega načrta
rekonstrukcij skih del med križiščema Mariborske z obvoznico
vzhod-zahod in Kidričevo ter Levstikovo in Aškerčevo ulico se
zainteresirani občani lahko seznanijo tudi s poročilom o vplivih
na okolje, ki so ga za to območje izdelali v ljubljanskem podjetju
za prostorski inženiring Pro LOCO.	(IS)
ODDVza obrtnike
CELJE - V Območni obrtni zbornici Celje so za svoje člane
pripravili svetovanje glede davka na dodano vrednost. Podobno
kot so že nekaj let za obrtnike uveljavljeni brezplačni pravni
nasveti, od minulega četrtka, enkrat tedensko med 13. in 15.
uro, glede nejasnosti in nedorečenosti, ki se v zvezi z novouve-
denim davkom pojavljajo, svetuje priznana davčna svetovalka
Simona Novak.	(IS)
Ji/loj glas naj ima
vrednost
Kako bi radi volili; po pred-
laganem dvokrožnem večin-
skem volilnem sistemu ali po
obstoječem proporcional-
nem? Če bi še enkrat prišlo do
referenduma, bi se ga udele-
žili? Dvoje vprašanj smo na
celjskih ulicah zastavljali
mimoidočim, toda zdi se, da
Celjani o tej temi niso najbolj
gostobesedni. Še najraje mo-
dro molčijo, ker se jih to pač
neposredno ne tiče ali pa o
tem premalo vedo.
Polona Dolžan, 18-letna
dijakinja iz Celja: »Rada bi
volila tako, da bi moj glas
imel kako vrednost. Na refe-
rendum, če bo, bom odšla,
ker je to temeljna človekova
pravica. Danes je tako: če ho-
čemo kaj doseči, lahko gremo
volit, toda vprašanje je, kdo
stoji za volitvami in ali lahko
ponareja glasove.«
Anica Potočnik, 69-letna
upokojenka iz Celja: »Raje bi
volila po sedanjem sistemu.
Politiki se tako kar naprej pre-
pirajo. Kot otroci so, najprej
se kregajo, potem pa se spet
pobotajo. Na referendum bi
šla še enkrat, tam lahko odlo-
čaš tako kot sam hočeš.«
Ilija Ivančič, 68-letni upo-
kojenec iz Celja: »Za začetek
bi bil boljši kombiniran volil-
ni sistem. Mogoče, čez kak-
šnih deset let, pa bi naj o njem
ponovno odločali. Na referen-
dum bi šel še enkrat.«
Boštjan Knez, 28-letni ko-
mercialist iz Celja: »Ne poznam
ne enega ne drugega sistema.
Na referendum ne bi odšel po-
novno, enkrat je bilo zadosti.«
Zdravko Konda, 45-letni
organizator iz Celja: »Raje bi
volil po sedanjem volilnem
sistemu. Na referendum bi
vsekakor šel še enkrat.«
NATAŠA PEUNIK
Foto: PRIMOŽ POKLIČ
PODRŽAV|
Zakon spetpad6l
LJUBLJANA, 6. julija
(Delo) - Državni zbor je že
drugič zavrnil nadaljnjo
obravnavo zakona, ki bi vpe-
ljal večinski volilni sistem.
Od 60 zahtevanih je za zakon
glasovalo 50 poslancev, 16
jih je bilo proti. V pomlad-
nih strankah še naprej vztra-
jajo pri nadaljevanju in po-
navljanju glasovanja o tej te-
mi, češ da to zahteva odloč-
ba ustavnega sodišča, v dru-
gih strankah pa uvedbo ve-
činskega volilnega sistema
zavračajo in pripravljajo
druge možnosti.
Strožji pogoji
LJUBLJANA, 7. julija
(Delo) - Odbor DZ za
obrambo je predlagal vladi,
naj pripravi predlog za po-
daljšanje civilnega služenja
vojaškega roka in za poo-
stritev pogojev civilnega
služenja, pripravi pa naj tu-
di seznam organizacij, ki
civilno služenje lahko izva-
jajo. Vzrok za takšen pred-
log je informacija ministrs-
tva za obrambo, da se že
nekaj časa zmanjšuje števi-
lo nabornikov.
Brez privilegijev
UUBLJANA, 8. julija
(Delo) - Zakon o poslancih,
o katerem so zaradi veta dr-
žavnega sveta v državnem
zboru znova glasovali, ni do-
bil podpore. Za zakon so
glasovali le trije poslanci iz
LDS (med njimi Jože Zim-
šek) in eden iz nacionalne
stranke. Proti zakonu je bilo
38 poslancev, 27 pa se je
glasovanja vzdržalo.
Ovadba zoper
Šukljeta
LJUBLJANA, 9. julija
(Delo) - Državnozborska ko-
misija, ki vodi preiskavo o
političnem ozadju afere Vič-
Holmec je od državnega to-
žilca zahtevala, naj vloži
ovadbo zoper odgovorno
osebo na MNZ zaradi krše-
nja zakona o parlamentarni
preiskavi. Šlo naj bi za no-
tranjega ministra Boruta Šu-
kljeta, od katerega je komi-
sija zahtevala priloge Gričar-
jevega poročila, vendar jih
ni dobila.
Brez županov v DZ
LJUBLJANA, 9. julija
(Delo) - Zmago Jelinčič je
v parlamentarno procedu-
ro vložil dopolnitev zako-
na o volitvah, ki naj bi ga
poslanci jeseni obravnava-
li po hitrem postopku.
Predlaga eno samo dopol-
nitev in sicer o nezdružlji-
vosti funkcije župana in
podžupana s poslansko
funkcijo.
Bo nafta dražja?
LJUBLJANA, 12. julija
(Delo) - Minister za eko-
nomske odnose in razvoj
Marjan Senjur je napovedal
možnost zvišanja cen nafte
in njenih derivatov. Razlog
za to naj bi bila gibanja cen
na mednarodnem trgu. Če-
prav naftna podjetja zahte-
vajo tudi sprostitev cen ben-
cina, vlada o njej še ne raz-
mišlja.
VROČA TEMA
5
Uporniki z razlogom?
Na občnem zboru je 33 študentov skušalo zamenjati vodstvo Kluba študentov celjske regije - Poskus študentskega
prevrata ni uspel
Za minulo sredo je bil v prostorih
Kluba študentov celjske regije sklican
občni zbor, na katerem naj bi člani
upravnega odbora obravnavali pro-
storsko problematiko KŠCR. Ker so za
slednjo pred začetkom občnega zbora
našli možno rešitev (KŠCR bi se lahko
prestavil v prostore mladinskega cen-
tra), so člani upravnega odbora napo-
vedan občni zbor preklicali, kar pa ni
bilo všeč nekaterim članom kluba.
— ■■■ ■-...... ""-
Ti so kljub vsemu izvedli občni zbor ter
na njem razpravljali o vodenju kluba in
odnosu vodilnih do študentov. Triintride-
set študentov je ugotovilo, da je dosedanje
vodstvo KŠCR neprimerno, zato so izgla-
sovali njihovo razrešitev in izvolili nove
člane organov kluba oziroma se za novo
vodstvo kluba študentov oklicali kar sami.
V dopisu, ki so ga posredovali medijem,
predstavljajo razloge, zaradi katerih so se
odločili, da bodo občni zbor izvedli kljub
temu, da na njem ni sodeloval nihče od
članov upravnega odbora in niti dosedanja
predsednica KŠCR Teja Tamše, ki to funk-
cijo opravlja drugo leto.
Moteča samovol jnost
vodstva
Na občnem zboru je 33 prisotnih članov
ugotovilo, da je predsednica ravnala napač-
no, ker je občni zbor preklicala, zato so
izvolili delovno predsedstvo, razrešili seda-
nje vodstvo kluba in odločitev utemeljili s
slabim ugledom dosedanjega vodstva kluba
med člani. »Po splošnem mnenju vodstvo
kluba ne stori dovolj za koristi članov kluba
- študentov, kar se tiče družabnega življenja
iri športnih ter kulturnih dogodkov. Prav
tako se občni zbor ne strinja z načinom
preklica sklica občnega zbora, za kar ima le
ta pravno-formalne utemeljene razloge, ki
izhajajo iz temeljnega akta KŠCR in zakono-
daje Republike Slovenije,« je skupina na
občnem zboru zapisala v zapisnik.
Vseh 33 prisotnih članov se je strinjalo
z razrešitvijo dosedanjega vodstva oziro-
ma predsednice upravnega odbora, disci-
plinskega sodišča ter nadzornega odbora
in razglasilo, da je sedanje vodstvo KŠCR
s tem razrešeno. Potem so volili novo
vodstvo KŠCR. Za predsednika je bil
soglasno izvoljen Dejan Krošelj, izvolili
pa so tudi člane disciplinskega sodišča in
nadzornega odbora. Kot zadnjo točko so
obravnavali predlog o finančni reviziji
poslovanja KŠCR, s katerim naj bi ugoto-
vili pravilnost delovanja dosedanjega
upravnega odbora KŠCR in zahtevali pre-
dajo celotne dokumentacije, ki naj bi jo
sedanje vodstvo novemu izročilo do pet-
ka, 16. julija.
Kot je povedal Dejan Krošelj, so se za
razrešitev vodstva in izvolitev novega od-
ločili predvsem zato, ker jih je razjezila
samovolja dosedanjega vodstva ter to, da
je bil sklican občni zbor odpovedan nekaj
ur pred tem, ko naj bi se sestali člani
upravnega odbora. »Zdi se nam, da si tega
ne morejo dovoliti in ker pravni akti
KŠCR dovoljujejo, da lahko študenti, če
niso zadovoljni z delovanjem vodstva, le
tega razrešijo, smo to storili. Prepričani
smo, da je bilo to dejanje legitimno in
zdaj legalno vodstvo KŠCR predstavljamo
mi - čeprav prejšnje vodstvo meni druga-
če. Zahtevali smo, da nam izročijo vso
dokumentacijo, česar še niso storili in
ker pričakujemo, da se to ne bo zgodilo
zlahka, se pogovarjamo o načinih, kako*
bomo to dosegli, da bi lahko začeli zares
voditi klub,« je povedal absolvent študija
elektrotehnike Dejan Krošelj, ki je pri
KŠCR ves čas sodeloval kot aktivni član in
bil tudi upravitelj prostorov KŠCR na
Jurčičevi ulici.
Na vprašanje, kaj je glavni razlog za
odstavitev sedanjega vodstva, je Krošelj
dejal, da gre za prikrivanje podatkov o
tem, kaj se dogaja z denarjem kluba, saj
se skozenj vsako leto obrne več milijo-
nov. Po njegovih besedah je sedanje vods-
tvo premalo aktivno tudi na družabnem
in kulturnem področju. Novo vodstvo, je
dejal Krošelj, namerava delo zastaviti
drugače, vendar na vprašanje, kaj kon-
kretno bodo storili za boljše delovanje
kluba, ni odgovoril.
Doslej so molčali
Sedanja predsednica KŠCR Teja Tamše,
absolventka ekonomije, pravi, da jo je
dejanje skupine študentov presenetilo, saj
doslej, razen dopisa z nekaterimi očitki, ki
ga je nanjo nekaj dni pred občnim zborom
naslovil Dejan Krošelj, člani kluba niso
izrazili večjega nezadovoljstva.
»Ne glede na občni zbor, ki ga je skupina
33 študentov izvedla brez naše vednosti,
poskus razrešitve vodstva v delovanju klu-
ba ne spreminja nič, saj ni legalen, člani pa
v nobenem primeru volitev ne bi mogli
izvesti na občnem zboru,« pravi Teja Tam-
še in dodaja, da so volitve vodstva KŠCR
vsako leto decembra, ko imajo tudi »štu-
dentski prevratniki« možnost sodelova-
nja. Kot je še povedala, je največ, kar lahko
storijo, poskus razrešitve vodstva, blatenje
ugleda kluba in metanje slabe luči na
delovanje le tega. »Čudi me, ker so se za to
odločili predvsem tisti, ki so bili doslej v
klubu zelo aktivni, čeprav je bilo med
sodelujočimi na občnem zboru tudi nekaj
takšnih, ki se ne šolajo več oziroma sploh
niso člani KŠCR. O tem, da je delovanje
kluba uspešno, pričajo številne priredi-
tve, ki smo jih pripravili v zadnjem času,
predvsem pa otvoritev Mladinskega cen-
tra Celje, ki je v mesecu dni zelo dobro
zaživel,« pravi Teja Tamše in dodaja, da
bo ne glede na to, kaj se dogaja v samem
vodstvu KŠCR, klub vse do decemberskih
volitev deloval normalno, sedanje vods-
tvo pa do takrat ne bo odstopilo.
Dogovor Še mogoč
»S člani, ki so pripravili občni zbor in
izglasovali novo vodstvo, smo se seveda
pripravljeni pogovarjati, skušala sem jim
razložiti, da njihovo dejanje nima nika-
kršne pravne podlage in konec minulega
tedna so dejali, da bodo premislili in me
poklicali, česar do torka še niso storili,«
je povedala Teja Tamše. Hkrati dodaja,
da bo člane, ki so brez soglasja upravnega
odbora izvedli občni zbor, obravnavalo
disciphnsko sodišče kluba, saj je bilo ob
nelegalnih volitvah opaženih še nekaj
drugih nepravilnosti; med drugim tudi
nelegalna uporaba žiga KŠCR. »Čudno je,
da jih delovanje kluba moti šele zdaj, ko
se je številčno okrepil, saj šteje 1200
članov, in tudi zares zaživel, saj priprav-
lja številne akcije. Zaradi tega sklepam,
da so v klubu zavohali predvsem denar,«
pravi Teja Tamše in dodaja, da bi lahko
študenti še naprej delovali v klubu in
počakali do decembrskih volitev.
»Če bi hoteli sami sklicati občni zbor, bi
se morala s tem strinjati tretjina vseh
članov KŠCR. Glede na to pa, da je na
občnem zboru sodelovalo samo 33 članov,
smo se sicer z njimi pripravljeni pogovarja-
ti, kar sem jim tudi povedala, poskusa
razrešitve vodstva pa, glede na to, da je bil
izveden nelegitimno, zaenkrat ne bomo
jemali resno,« je povedala Teja Tamše in
dodala, da politično dogajanje v vodstvu
kluba ne bo vplivalo na nadaljnje delo
kluba, ki bi se moral vsekakor bolj kot sam
s seboj ukvarjati s tem, da bi bilo kulturno,
družabno in socialno življenje študentov v
Celju prijetnejše, razgibano, socialno bolj
dostopno in predvsem lažje kot je. V kolik-
šni meri lahko klub študentov te cilje
izpolnjuje, dokler njegove člane vodita
predvsem lov za denarjem in želja po
oblasti oziroma mati politika, pa je vpraša-
nje, ki očitno še ni našlo pravega odgovora.
nifUiiiliMlill NINA M. SEDLAR
Zdravstvena kartica kmalu v Celju
v celjski območni enoti Za-
voda za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije so včeraj
predstavili projekt uvajanja
nove zdravstvene kartice, ki
00 nadomestila dosedanje
zdravstvene knjižice. Eno le-
^0 po uspešno zaključenem
pilotnem projektu v Posavju
Je zavod pripravljen na na-
cionalno uvedbo kartice. Na
širšem celjskem območju jo
bomo dobili oktobra.
^aSBPii^
Na kartici zdravstvenega za-
varovanja, ki je podobna
bančnim, bodo sprva zapisani
identifikacijski podatki o
zavarovanju, torej takšni, kot
Jih trenutno vsebuje zdravs-
tvena izkaznica, sčasoma pa
N bi vsebovala tudi izbrane
zdravstvene podatke, kot so
krvna skupina, alergije, cep-
ljenja, darovanje organov in
podobno. Kartica pomeni ve-
liko pridobitev za uporabnike
in tudi vse ostale v sistemu
uveljavljanja pravic zdravs-
tvenega zavarovanja. Zavaro-
vanci bodo dobili boljšo ka-
kovost storitev, zdravniki in
drugo zdravstveno osebje pa
bodo imeli manj administra-
tivnega dela, saj bodo podatke
o zavarovancih prenašali na
obrazce elektronsko. Časa za
kakovostno strokovno delo bo
torej več. Uvedba kartic bo
razbremenila tudi delodajal-
ce, saj ne bo več treba izdajati
in potrjevati zdravstvenih iz-
kaznic. Namesto tega bo
vzpostavljena mreža samopo-
strežnih terminalov.
Projekt uvajanja kartic je
eden od najzahtevnejših raz-
vojnih projektov pri nas v zad-
njih nekaj letih, zato so tudi
priprave nanj potekale kar ne-
kaj časa. Zdaj je postavljena
natančna organizacija projek-
ta, končano je tudi usposab-
ljanje delavcev zavoda, vzpo-
stavljena je tudi posebna služ-
ba za poslovanje s kartico. V
prvem tednu septembra se bo
pričelo tudi vsestransko ob-
veščanje zavarovancev. Kot je
povedala direktorica celjske
območne enote Marina Sen-
čar-Borič, bodo v teh dneh v
vseh območnih enotah in iz-
postavah zavoda ter na vseh
javnih mestih v zdravstvenih
domovih, bolnišnicah in le-
karnah že na voljo zgibanke, v
katerih je splošna predstavitev
projekta, pripravljen pa je tu-
di dokumentarno izobraže-
valni film o rokovanju s karti-
co, ki ga bodo predvajali na
lokalnih in nacionalnih televi-
zijskih postajah. Septembra
bodo posebne kontaktne od-
daje o kartici tudi na lokalnih
radijskih postajah, strokov-
njaki zavoda pa bodo na naj-
bolj aktualna vprašanja odgo-
varjali tudi v lokalnih časopi-
sih.
Strah pred neznanim je to-
rej povsem odveč, odvečne so
tudi skrbi, ali bomo znali pra-
vilno ravnati s karticami. Če
bo kljub dobri obveščenosti,
za katero bo v prihodnjih ted-
nih poskrbel zavod, vendarle
prihajalo do zadreg, bo mogo-
če v času, ko se bo pričelo
razdeljevanje kartic, poklicati
poseben odprti telefon, ki bo
deloval na sedežih območnih
enot.
JANJA INTIHAR
Z OBČINSKIH SVETOV
Vrtec priključili k soli
DOBRNA - Na peti redni seji so svetniki sprejeli sklep o
priključitvi vrtca Mavrica Dobrna k Javnemu zavodu osnov-
ne šole Dobrna. Tako se bo spremenila tudi organiziranost
javnega zavoda VVZ Vojnik, priključitev, ki bo verjetno
začela veljati 1. septembra pa bo pomenila predvsem to, da
bodo hrano za otroke, ki obiskujejo vrtec na Dobrni in ki so
jim jo doslej vozili iz Vojnika, pripravljali v kuhinji OŠ
Dobrna.	(NMS)
Samostojno financiranje
DOBRNA - Svetniki so sklenili, da se presežek v višini
2,127.715 tolarjev, ki je bil ugotovljen po zaključnem
računu bivše Občine Vojnik za leto 1998, deli po kriteriju
števila prebivalcev posameznih občin. To znaša 20,7% za
Občino Dobrna in 79,3% za Občino Vojnik in tako bodo
delili tudi primanjkljaj finančne izravnave v višini
11,603.000 tolarjev. Na ločeno financiranje nameravajo
preiti 1. avgusta, po kriteriju števila prebivalcev bodo
pokrili tudi obveznosti do gospodarskih javnih služb in
zavodov, katerih ustanovitelj je bila prejšnja občina Voj-
nik.	(NMS)
Knjižnica v zdravstveni dom?
DOBRNA - Knjižnica Dobrna se stiska v dveh prostorih
krajevne skupnosti, zato so svetniki obravnavali predlog, da
bi jo prestavili v zdravstveni dom Dobrna. Za preselitev
knjižnice in preureditev je nameravala občina Dobrna name-
niti 2 milijona tolarjev, zataknilo pa se je, ker Zdravstveni
dom Celje kot upravitelj prostorov, zgrajenih s samoprispev-
kom krajanov, zahteva najemnino, katere letna višina bi bila
14.000 DEM. Zato bodo svetniki na naslednjo sejo povabili
direktorja ZD Celje Braneta Mežnarja, s katerim bodo
skušali razčistiti tudi druga vprašanja, povezana z lastniš-
tvom in izkoriščenjem prostorov zdravstvenega doma na
Dobrni.	(NMS)
Proračun s starimi računi
ŠOŠTANJ - Proračun občine,^svetniki so ga potrdili 8. julija,
znaša dobro milijardo tolarjev, vanj pa je zajeto tudi posojilo,
namenjeno izgradnji toplovoda v Lokovici. Približno za 15
odstotkov večji proračun od lanskega bo zadoščal predvsem za
nadaljevanje starih naložb. Svetniki so sprejeli tudi zaključni
račun občine za lansko leto. Na prejšnjem zasedanju, ko so
obravnavali osnutek, so imeli precej vprašanj o prerazporeja-
nju denarja, predvsem pa so pogrešali poročilo nadzornega
odbora. Pregled poslovanja, ki se ga je lotil nadzorni odbor, še
ni zaključen.	(KL)
Za kavarno na Muzejskem trgu
CELJE - Svetniki so podprli namero zasebnega investitorja
Toma Pristovnika, ki želi v pritličju objekta na Muzejskem
trgu 8 urediti kavarno. Kljub nasprotujočim stališčem okoliš-
kih stanovalcev. Dekanijske Karitas ter Mestne četrti Center, ki
so jih podprli tudi v občinskih strokovnih službah, so svetniki
odločili, da lahko Pristovnik nadaljuje z zbiranjem dokumenta-
cije za ureditev kavarne.	(IS)
Podpora Lokalni turistični organizaciji
CELJE - Prošnji podžupanje Janje Romih, naj se v mestu o
turizmu ne razmišlja več s tolikšno mero skepticizma,<'s0
svetniki ugodili in podprli odločitev o ustanovitvi Lokalne
turistične organizacije, ki naj bi delovala za območje občin
Celje, Vojnik, Dobrna in Štore. Ustanovitev so ob celjskih
svetnikih že podprli tudi v Štorah in na Dobrni, (v Vojniku so
odločali sinoči), do jeseni pa bo posebna projektna skupina
pripravila vse potrebno za ustanovitev LTO, ki bo delovala kot
zavod.	(IS)
Celje v slovenskem združenju
CELJE - S potrebno dvotretjinsko večino so svetniki podprli
vključitev Celja v Združenje slovenskih občin in mest. Ocenili
so, da bo zastopanost Celja v združenju koristna za mestno
občino, se strinjali z letno članarino v višini 500 tisoč tolarjev
ter za predstavnika MOC v združenju določili župana Bojana
Šrota.	(IS)
Denar za krajevno samoupravo
CELJE - Začasni sklep o osnovah in merilih za financira-
nje osnovnega dela mestnih četrti in krajevnih skupnosti
prinaša letos organom krajevne samouprave v MOC slabih
16 milijonov tolarjev oziroma za dobre 3 milijone več
denarja, kot je bilo predvideno v proračunu. Direktor
občinske uprave Aleš Vrečko pa je ob sprejemu sklepa
napovedal, da bodo svetniki še pred sprejemanjem prora-
čuna za leto 2000 obravnavali sklep, ki bo to vprašanje
dolgoročno reševal.	(IS)
O ravnanju z odpadki in vodooskrbi
CELJE - Svetniki so v drugem branju potrdili odlok o
ravnanju s komunalnimi odpadki in v njem natančno opredelili
načine zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov na
območju MOC. Odlok predpisuje še obračun stroškov in nadzor
nad ravnanjem z odpadki. Dokončno pa so potrdili tudi odlok o
oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih ter
padavinskih voda.	(IS)
GOSPODARSTVO
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Tečajnica
Borzni indeksi
* v tednu od 7.7.1999 do 13.7.1999
Comet po krivem
obtožen
Nedavni padec vrednosti delnice Cometa ni posledica
slabšega poslovanja, trdi vodstvo družbe
Uprava družbe Comet iz
Zreč je pred kratkim prejela
sodbo celjskega okrožnega so-
dišča, s katero je le-to zavrnilo
vse obtožbe, ki sta jih v zvezi s
poslovanjem sklada lastnih
delnic zoper Comet in člane
uprave podala Franc Gajšek in
njegovo podjetje Ibiko. Sodišče
je razveljavilo tudi začasno
odredbo, s katero je članom
uprave omejilo razpolaganje s
Cometovimi delnicami.
Nedavno dogajanje z delnico
zreškega Cometa na ljubljanski
borzi pa kaže, da želi nekdo še
naprej načrtno škodovati druž-
bi. V torek, 6. julija, je namreč
vrednost delnice padla za skoraj
10 odstotkov. Uprava Cometa je
takoj obvestila delničarje, da
razlogf za takšen padec niso v
poslovanju družbe, in opozorila,
da je na oblikovanje cene vplival
promet le z desetimi delnicami.
»Lanski poslovni rezultati Co-
meta sicer niso bili tako blesteči
kot predlani, vendar ob danih
pogojih gospodarjenja po oceni
večine delničarjev predstavljajo
solidno osnovo za nadaljnji us-
pešni razvoj,« poudarja general-
ni direktor Marjan Lorger. »Del-
ničarji bodo do konca avgusta
prejeli dividende v višini 40 to-
larjev na delnico, kar je enako
kot v preteklem letu.«
Po še nepopolnih podatkih je
Comet v prvem letošnjem pol-
letju ustvaril s prodajo 2,5 mili-
jarde tolarjev prihodkov, bruto
dobiček pa naj bi znašal okrog
150 milijonov tolarjev. Uprava
družbe je prepričana, da bodo
letos uresničili zastavljene cilje,
ki so jih zopet postavili dokaj
ambiciozno, in da bodo z večih
vidikov presegli lansko poslov-
no leto. Še ta mesec bodo v
osnovnem proizvodnem pro-
gramu rezalk in brusnih plošč
namestili novo tunelsko peč, ki
bo bistveno povečala pretoč-
nost programa, zaradi prehoda
na zemeljski plin pa bodo zni-
žali proizvodne stroške. V Zre-
čah bodo zagnali tudi novo za-
žigalna napravo, s čimer bodo
izpolnili vse pogoje za pridobi-
tev certifikata ISO 14000. Skup-
no naj bi letos za nove naložbe
namenili preko 400 milijonov
tolarjev.
mmmmmm janja intihar
Kovinotehna
gradi domači trg
Ob polletju blizu 60 milijonov tolarjev dobička - Z dezinvestiranjem do denarja za nova
vlaganja - Kapitalsko povezovanje bo nujno
Celjska Kovinotehna je v
prvem polletju ustvarila 59
milijonov tolarjev dobička,
skupni promet pa je znašal
18,1 milijarde tolarjev. Druž-
ba je na domačem trgu v
primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem povečala
prodajo za 12 odstotkov, pri
čemer je v veleprodaji prese-
gla lanske rezultate za 13, v
maloprodaji pa za 9 odstot-
kov. Prodaja na tujih trgih se
je znižala za 46 odstotkov,
kar je v pretežni meri posle-
dica ruske krize in likvid-
nostnih težav hrvaških pod-
jetij.
■■■■■■■MBHaMHH^
Predsednik uprave družbe
Saša Geržina, ki je v Kovino-
tehno prišel pred skoraj na-
tanko enim letom, je na novi-
narski konferenci poudaril, da
program sanacije, ki ga je
vodstvo podjetja pripravilo
skupaj z nadzornim svetom
na podlagi temeljitih analiz
poslovanja v preteklih letih in
ugotovljenih glavnih žarišč
velike izgube, na vseh področ-
jih poteka v skladu z načrti.
Kot je znano, je imela Kovino-
tehna lani ob tem času 295
milijonov tolarjev izgube, ob
koncu leta pa je po revidiranju
računovodskih izkazov celot-
na izguba presegla 2,3 milijar-
de tolarjev. Vodstvo družbe se
je namreč odločilo za inten-
zivno čiščenje bilance in za
revizijo poslovanja v vseh hče-
rinskih družbah doma in v
tujini. Pokazalo se je, da je
visoka izguba v pretežni meri
posledica poslovanja v prete-
klih letih. Z očiščenjem druž-
be so v Kovinotehni pričeli
tudi z novo poslovno politiko.
S tujih trgov so se preusmerili
na domačega, kjer so kljub
izredno močni konkurenci v
relativno kratkem času dose-
gli dobre prodajne rezultate.
V zadnjem letu so v Kovino-
tehni znižali stroške za 10 od-
stotkov, za prav toliko so zni-
žali tudi zaloge, zaradi pove-
čanih gotovinskih prilivov pa
so za milijardo tolarjev znižali
zadolženost. Poleg tega so z
manjšim število zaposlenih
(za 49) in za 5 odstotkov nižji-
mi plačami, ki tudi sicer niso
bile visoke, povečali produk-
tivnost. Geržina ocenjuje, da
bo družba ob koncu leta imela
200 milijonov tolarjev dobič-
ka. Celotno dogajanje v Kovi-
notehni je vplivalo tudi na rast
tečaja delnice, saj se je njena
vrednost od januarja do junija
povečala s 480 na 708 tolarjev.
Kljub ugodnim rezultatom v
Kovinotehni pravijo, da bodo
potrebovali še nekaj časa za
vzpostavitev normalne dono-
snosti družbe in za njeno dol-
goročno stabilizacijo. Nadalje-
vali bodo s finančno in pro-
gramsko sanacijo hčerinskih
družb, še naprej bodo poveče-
vali prodajo na domačem tr-
gu. kjer imajo trenutno 13 do
16-odstotni delež, povečati že-
lijo tudi prodajne površine
maloprodajne mreže. Večino
denarja za nova vlaganja na-
meravajo zbrati s programom
dezinvestiranja. Letos in pri-
hodnje leto bodo prodali za tri
milijarde tolarjev odvečnih
obratnih in osnovnih sredstev.
Prvi bo na vrsti kompleks skla-
dišč ob Mariborski cesti v Ce-
lju.
Geržina pravi, da se bo Ko-
vinotehna prej ali slej morala
odločiti za kapitalsko poveza-
vo z drugim podjetjem. S po-
vezovanjem sicer ne namera-
vajo hiteti, saj želijo pred tem
družbo v celoti sanirati in jo
stabilizirati. »V pogovorih že-
limo biti subjekt in ne objekt,«
podarja Geržina. Kovinotehna
bo nadaljevala tudi pogajanja
s celjskim Kovintradeom, ki
so pred časom zastala zaradi
različnih pogledov vodstev
obeh družb na način kapital-
ske povezave.
mmmmmm janja intihar
Po korenitejših kadrovskih spremembah ima Kovinotehna od 29. marca spet stalno upravo. V
njej so poleg predsednika Saša Geržine (drugi z desne) še Danijel Šumej, Medeja Lončar in
Vinko Žgajner.
Aero uvaja nove programe
Celjski Aero letos ne bo
izplačal dividend. Lastniki
družbe so se namreč na ne-
davni skupščini odločili, da
bo lanski dobiček, ki znaša
nekaj več kot 21 milijonov
tolarjev, ostal v celoti neraz-
porejen.
V Aeru so lani ustvarili 8
milijard tolarjev prihodkov,
od tega 65 odstotkov na tujih
trgih. Za naložbe so namenili
dobrih 100 milijonov tolarjev,
letos pa naj bi v posodobitev
in razširitev proizvodnje ter
uvajanje novih programov
vložili okrog 560 milijonov to-
larjev. Kot je povedala direkto-
rica družbe Milena Brezigar,
pričakujejo učinke letošnjih
vlaganj šele v prihodnjih letih.
Sicer pa bodo v Aeru tudi letos
nadaljevali s čiščenjem in pre-
strukturiranjem proizvodnih
programov, kar naj bi jim na
tržišču prineslo večjo konku-
renčnost. Tako so lani, med
drugim, po šestdesetih letih
umaknili program karbon in
indigo papirja.
Lastniška struktura v Aeru
se v zadnjem letu ni bistveno
spremenila. Največji lastnik je
s 24,5-odstotnim deležem ka-
pitalski sklad, SKB banka ima
13 odstotkov delnic, odškod-
ninski sklad 7,8 odstotka, pida
Setev in Infond zlat po 4,2
odstotka. Papirnica Goričane
ima 1,7-odstotni lastniški de-
lež, 45 odstotkov delnic pa je v
lasti malih delničarjev. JI
BAROMETEH
Slabša
pokritost
Slovenski proizvajalci so
maja izvozili za 122,8 mili-
jarde tolarjev blaga, skupaj
s trgovci pa so ga uvozili za
141,6 milijarde tolarjev.
Majski izvoz, merjen v do-
larjih, je bil od lanskega
izvoza v enakem mesecu
manjši za 4,2 odstotka,
uvoz pa je bil večji za 0,6
odstotka. Pokritost uvoza z
izvozom je bila 86,7-od-
stotna. V letošnjih prvih pe-
tih mesecih je bila pokritost
uvoza z izvozom 84,5-od-
stotna, kar je slabše kot la-
ni.
Dividende
prihodnje leto
Delničarji Leka so potrdi- -
li predlog uprave družbe,
da lanskega dobička letos
ne bi porabili za dividende.
Tako bo dobiček, ki znaša,
3,5 milijarde tolarjev, ostal
nerazporejen. Družba bo
dividende poskušala izpla-
čati prihodnje leto iz neraz-
porejenega dobička iz
prejšnjih let. V Leku letos
pričakujejo 1,5-odstotno
rast prodaje, prihodnje leto
pa naj bi okrepili poslova-
nje za 12 odstotkov. Letos
bodo imeli velike stroške
zaradi začasnega umika ne-
katerih izdelkov z ameriš-
kega tržišča, kar pa po be-
sedah predsednika uprave
Metoda Dragonje ne bi
smelo povzročiti izgube,
bo pa vplivalo na letošnji
dobiček.
Moda pokrila
izgubo
Delničarji celjske trgov-
ske družbe Moda so skleni-
li, da bodo lanski dobiček,
ki znaša 1,3 milijona tolar-
jev v pretežni meri nameni-
li za pokrivanje izgube iz
preteklih let, za rezerve pa
je ostalo še okrog 170 tisoč
tolarjev. Podjetje bo s tem v
celoti pokrilo izgubo, ki je
nastala leta 1993. Lani je
Moda, ki ima v mestnem
središču 14 poslovnih enot,
ustvarila za 811 milijonov
tolarjev prometa. Za zdaj v
podjetju, kjer imata največ-
ji lastniški delež pida Trd-
njava in Trdnjava I, ne raz-
mišljajo o povezovanju s
katero od trgovskih družb,
saj imajo po besedah direk-
torice Majde Krumberger,
dobre odnose z večino do-
baviteljev.
Nagrajena
Zala
Bruseljski mednarodni
inštitut za kakovost je na-
ravno pitno vodo Zala, ki jo
polnijo v Pivovarni Union,
že četro leto zapored nagra-
dil z veliko zlato medaljo
Monde Selection. Lani so v
pivovarni napolnili 8,2 mi-
lijona litrov Zale, letos pa
načrtujejo, da bodo napol-
nih 12 milijonov litrov. Kot
poudarjajo, kakovost na-
ravne pitne vode vseskozi
spremlja republiški inštitut
za varovanje zdravja, ki do-
slej v njej ni odkril nobenih
oporečnosti.	JI
GOSPODARSTVO
□
Novo poglavje
zreškega turizma
V Termah Zreče odprli nov hotel s 124 ležišči - Bogata dodatna ponudba in
evropski standardi
Minister za malo gospo-
darstvo in turizem Janko
Razgoršek je včeraj popold-
ne v Termah Zreče odprl nov
hotel, s katerim so doseda-
njo turistično ponudbo v
kraju povečali za 124 ležišč..
Gre za letos največjo nalož-
bo na področju turizma v
Sloveniji, za katero je druž-
ba Unior kot lastnik zdravi-
liškega kompleksa odštela
milijardo 250 milijonov to-
larjev.
Hotel, ki bo samo do konca
prihodnjega leta nosil ime Do-
brava 2000, ima štiri zvezdice
in se močno razlikuje od po-
dobnih hotelskih zgradb pri
nas. Drži namreč trditev, da ni
zgrajen zgolj »po konfekcijski
številki 40«, kot je nov objekt
slikovito opisala vodja Term
Marija Deu -Vrečer, saj je prila-
gojen različnim potrebam,
okusom in željam gostov. V
prvem nadstropju, ki je poveza-
no z bazenskim in zdraviliškim
kompleksom, je negovalni od-
delek z dvanajstimi dvopostelj-
nimi sobami, ki so prilagojene
potrebam poškodovanih in in-
validnih oseb. V Zrečah, kjer so
specializirani za rehabilitacijo
lokomotornega sistema, se na-
mreč povečuje število gostov z
napotnicami. Trenutno je tak-
šnih dobra petina.
Posebnost drugega nad-
stropja, kjer je tudi igralnica
za otroke, je deset povezanih
družinskih sob, v tretjem nad-
stropju pa so dvoetažne suite.
ki imajo v kopalnicah klasič-
no finsko savno. »Gostom pač
želimo privoščiti nekoliko
več razkošja, tako kot smo z
raznovrstnimi in bogatimi
vsebinami napolnili tudi
preostale hotelske prostore,«
pravi Marija Deu-Vrečer. V
pritličju, kjer sta združena
stari in novi hotel, je poleg
posodobljene in prostorne re-
cepcije še nekaj restavracij in
kavarn, uredili so poseben
prostor za prosti čas, obnov-
ljeno večnamensko dvorano
pa bo mogoče uporabljati tudi
za poročne obrede. Popolno-
ma prenovljena je tudi hotel-
ska kuhinja, ki velja za eno
najbolj sodobnih pri nas, pa
tudi sicer je celotna zgradba
urejena in opremljena tako,
da nudi izjemno dobre delov-
ne pogoje.
»Hotel Dobrava 2000 je res
nekaj posebnega" v sloven-
skem prostoru, zato je potreb-
no izreči zahvalo upravi in
lastnikom Uniorja, da so se
odločili za tako veliko vlaga-
nje,« meni Marija Deu-Vrečer,
»predvsem pa je treba pohvali-
ti tudi njihovo smelo razmiš-
ljanje, da s samim ležiščem ni
mogoče pritegniti novih go-
stov. Hotel bo brez težav ohra-
nil sedanjo kategorizacijo tu-
di ob vstopu Slovenije v EU,
saj sobe že sedaj ustrezajo
evropskim standardom.«
Z dograditvijo novega hote-
la so v Zrečah pridobili petde-
set delovnih mest, vendar bo-
do zaposlovali postopoma, saj
bodo sprva potrebe po novih
ljudeh reševali s prerazpore-
ditvami znotraj družbe Unior.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Nov hotel Dobrava 2000, ki s hotelom Dobrava predstavlja zaključeno celoto, je projekti-
ral arhitekt Fedor Špacapan, glavni izvajalec pa je bilo podjetje Lumar.
Dividende za delničarje
Intereurope
Intereuropa bo do konca avgusta izplačala dividende v
višini 80 tolarjev bruto na delnico. Za dividende bo, kot so
sklenili delničarji na nedavni skupščini, porabila 536 mili-
jonov revaloriziranega dobička iz leta 1997.
Lanski čisti dobiček, ki znaša 1,368 milijarde tolarjev, bo ostal
nerazporejen. Intereuropa je lani poslovala uspešno, s svojo
poslovno mrežo v Sloveniji ter hčerinskimi družbami na Hrvaš-
kem, v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji je zadržala tržni delež
ter vodilno vlogo v mednarodni špediciji in transportu. S skupno
prodajo vseh storitev je ustvarila za 11,3 milijarde tolarjev prihod-
ka. Med pomembnejše poslovne dogodke v preteklem letu štejejo v
Intereuropi uvrstitev delnic v borzno kotacijo A, podelitev certifi-
kata kakovosti ISO 9002 za storitve v cestnem prometu in sprejem
razvojnega načrta koncema do leta 2002.	JI
Hotel Evropa
olaslniitjen
Včeraj je bila prva
skupščina delničarjev
celjskega hotela Evropa,
na kateri so lastniki druž-
be sprejeli poročilo o last-
ninskem preoblikovanju
ter poročilo o lanskem po-
slovanju.
Lastninjenje v družbi Ho-
tel Evropa se je zavleklo za-
radi denacionalizacijskega
zahtevka, postopek pa so za-
virali tudi notranji proble-
mi, saj so se je v zadnjih
dveh letih na čelu podjetja
zamenjale kar tri uprave.
Poslovanje tudi sedaj ni naj-
boljše, saj so lani imeli za
okrog 10 milijonov tolarjev
izgube, direktor Marko
Meštrov pa napoveduje, da
bo podjetje prihodnje leto
že delalo z dobičkom.
Trenutno največji lastnik
družbe je Slovenska razvoj-
na družba z nekaj več kot
50-odstotnim deležem,
upravičenci iz denacionali-
zacije imajo 6 odstotkov
delnic, zaposleni in bivši
zaposleni so 20-odstotni
lastniki, s tem da imajo 13
odstotkov vseh delnic še re-
zerviranih pri razvojni
družbi, preostanek lastniš-
tva pa je v rokah kapitalske-
ga in odškodninskega skla-
da.	JI
Znižane obrestne mere
Ekološko razvojni sklad
Rs bo znižal obrestno mero
pri kreditiranju naložb v
zmanjševanje onesnaževa-
nja zraka. Nova obrestna
"lera, ki bo znašala
DEM-i-4,29 odstotka, kar je
za 0,62 odstotne točke manj
kot doslej, bo pričela veljati s
1- avgustom.
Jutri bo Eko sklad objavil
tudi nov razpis za posojila za
tako imenovane okoljske na-
ložbe. Posebnost bo znižana
enotna obrestna mera, ki bo
znašala TOM+2 odstotka in je
za eno odstotno točko manjša
Kot v prejšnjem razpisu. No-
vost je tudi povečana vsota
sredstev za posojila, ki bo zna-
šala dve milijardi tolarjev.
Razpis je namenjen gospo-
darskim družbam in drugim
pravnim osebam za naložbe v
naprave in tehnologije varstva
okolja, za okolju prijaznejše
tehnologije in za dokončanje
ekoloških sanacijskih progra-
mov. S posojili bo mogoče
pokriti do 70 odstotkov pre-
dračunske vrednosti naložbe.
Posamezno posojilo lahko
znaša najmanj 10 milijonov
tolarjev, odplačevati pa ga bo
treba brez moratorija v četrt-
letnih obrokih. Odplačilna
doba bo največ pet let, odvi-
sno od višine naložbe in živ-
ljenjske dobe opreme.
Kot je povedal direktor skla-
da Ljubo Žižek, si za znižanje
obrestnih mer svojih progra-
mov kreditiranja prizadevajo
predvsem zato, da bi v pre-
hodnem obdobju omogočili
slovenskemu gospodarstvu
kar najbolj ugodno prilaganje
strogim okoljevarstvenim
zahtevam Evropske unije.
Prednosti skladovih posojil so
tudi njihova dolgoročnost in
učinkovito sodelovanje s tuji-
mi partnerji.
JI
Delnice
ali boni?
Prejšnji teden smo na bor-
zi doživeli množični naval
delničarjev pooblaščenih
investicijskih družb (pid),
ki so pred moratorijem za
trgovanje hiteli prodajati
svoje delnice. 8. julija je
Ljubljanska borza d.d. pr-
vič v svoji zgodovini za eno
uro podaljšala trgovanje na
organiziranem trgu, da so
lahko borzne hiše izvršile
vsa naročila strank za pro-
dajo in nakup pidov.
13. julija je pričel veljati
Zakon o prvem pokojnin-
skem skladu RS in preobliko-
vanju pooblaščenih investi-
cijskih družb. Trgovanje s pi-
di je začasno zamrznjeno.
Kdaj bo ponovno steklo, je
odvisno od tega, koliko certi-
fikatov so pidi zamenjali za
delnice podjetij. S polnimi
pidi in polnimi deli na pol
praznih pidov, se bo začelo
trgovati takoj, ko bo oprav-
ljena delitev ene delnice na
deset delnic in bo Agencija za
trg vrednostnih papirjev o
tem izdala odločbo. To se naj
bi predvidoma zgodilo konec
julija.
Daljša prepoved trgovanja
bo predvidoma veljala za del
premoženja tistih pidov, ki še
niso zamenjali certifikate za
delnice podjetij in za katere
velja pravica izbire. O pravici
izbire obdržati delnice pidov
ali zamenjave za pokojninske
bone, smo pisali v prejšnji
številki.
Do izteka roka za uresniči-
tev pravice izbire (štiri mese-
ce) je prepovedano oglaševa-
nje oziroma pozivanje delni-
čarjev pidov, s katerim se po-
skuša vplivati na odločitev
delničarjev oziroma jih zave-
sti v zmoto glede vrednosti
novih delnic oziroma pokoj-
ninskih bonov.
V pomoč pri odločitvi del-
ničarjem, katero možnost iz-
brati, bodo obvestila Vlade
RS, ki jih je najmanj sedem-
krat v razmaku dveh tednov
dolžna objaviti v dnevnih ča-
sopisih, ki izhajajo na ob-
močju celotne države. Obve-
stila delničarjem pidov, v ka-
terem jim na razumljiv in
jasen način razloži vsebino
pravico izbire ter način in
učinke uresničitve te pravice
za njihov položaj in višino
mesečne pokojninske rente
dodatnega pokojninskega za-
varovanja, bodo objavljena v
roku 15 dni od uveljavitve
zakona.
Vsi, ki se bodo odločili za
pokojninske bone, bodo ime-
li tri leta časa, da pokojnin-
ske bone zamenjajo za polico
Prvega pokojninskega skla-
da, pri tem bodo pridobili
enkratno vnaprejšnjo davčno
olajšavo povprečne dohod-
ninske stopnje v letu 1998, ki
znaša 20 odstotkov.
Zavarovanec pridobi z do-
polnjenim šestdesetim letom
pravico do mesečne pokoj-
ninske rente. Tisti zavarova-
nec, ki je ob uveljavitvi zako-
na starejši od 55 let, pridobi
pravico do pokojninske rente
z iztekom petih let od uvelja-
vitve zakona.
Pokojninska renta se ne de-
duje, če pa zavarovanec
umre, preden pridobi pravi-
co do pokojninske rente, pri-
pada pravica do zavarovalne
vsote v višini odkupne vred-
nosti police njegovi zapušči-
ni in preide kot del zapuščine
na njegove dediče.
Odločitev o pravilni izbiri je
v rokah delničarjev, v pomoč
le približen izračun mesečne
rente, ki jo naj bi zavarovanec
pridobil z dopolnjenim šest-
desetim letom starosti.
Posamezna fizična oseba
lahko za polico dodatnega po-
kojninskega zavarovanja za-
menja največ 10.000 pokoj-
ninskih bonov (nominalno
1.000.000 SIT)
CBH d.o.o.,
Aleksander Mraz
8
KULTURA
KOMENTIRAMO
Radi imamo Celje
četrto leto je letos, kar se je
peščica Celjanov preko polet-
ja, ob večerih, začela srečevati
na kulturnih in družabnih
prireditvah Poletja v Celja,
knežjem mestu. Takratna
peščica je danes zrasla v mno-
žico, saj seje od sredine junija
sem kar nekajkrat zgodilo, da
so bile vstopnice za posamez-
ne prireditve razprodane.
Prireditve Poletja v Celju,
knežjem mestu živijo z ljud-
mi. Peščica tistih dvajsetih,
tridesetih in največ štiridese-
tih večernega poletnega utri-
pa v mestu željnih Celjanov
izpred štirih let se je razrasla,
letos na posameznih večerih
srečujemo raznoliko publiko;
ljudje lahko izbirajo in izbere-
jo tisto, kar jim je najbolj pi-
sano na dušo. Prireditve smo
vzeli za svoje in prav je tako!
Zato vse pohvale oganizator-
jem, ki jih je pod svoje okrilje
združila Mestna občina Celje
in zdaj kljub omejeni denarni
podpori že razmišljajo tudi v
to smer, da bi poletje 2000 v
knežjem mestu ob preko vse-
ga poletja razporejenih večer-
nih prireditvah dobilo tudi
svoj strnjen, festivalski pro-
gram!
Izgovori, da je Celje poleti
mrtvo in dolgočasno mesto,
so preteklost. V prid še večji
živahnosti mesta in temu. da
bomo Celjani lahko še bolj
selektivno izbirali, kod in
kam ob poletnih večerih - ko
je doma prevroče, ko je do
dopusta še daleč ali pa je že
taaako dolgo, kar smo ga
preživeli, ko si preprosto za-
želimo nekaj ur zase in za
druženje s prijatelji - pa knež-
jemu mestu manjka še nekaj
korakov.
In spet jih ne bo naredil
nihče drug kot Celjani sami!
Če smo bili meščani prvi na
potezi, da podpremo in za
svojo sprejmemo ponudbo
poletnih večerov, zdaj priča-
kujemo še korak naprej na
strani tistih, ki so nekje
vmes; ne programski nosilci
poletnih prireditev in ne ob-
činstve, pač pa skozi svoje
gostinske in trgovske lokale
sooblikovalci poletnega ve-
černega utripa! Če bodo - ob
podpori občinske oblasti se-
veda, ki lahko to področje
ureja s posebnimi pravilniki -
pripravljeni svoj delavnik po-
tegniti v večerne ure, pa če-
prav sprva le za peščico go-
stov, bo Celje resnično živah-
no mesto, v katerem je lepo
živeti. Prepričana sem, da za
množičnejše nakupe v mest-
nem središču po osmi ali de-
veti uri zvečer, za pivo ali
sladoled na letnem vrtu tam
nekje do polnoči, v Celju ne
bi bilo treba čakati še štiri
leta!
Ob spoštovanju dogovorje-
nih pravil igre - nenazadnje
imamo za nadzor ustrezne
inšpekcijske službe! - bi se
tudi argumenti tistih, ki jih
večerno dogajanje v mestnem
središču moti. hitro razvode-
neli. Pa ne v merjenju moči,
čigavi interesi bodo prevlada-
li (bo Celje spalni geto ali
živahno in prijazno mesto),
pač pa v preprostem dejstvu,
da je tudi med na prvi pogled
tako nasprotujočima poloma
razmišljanj mogoče sožitje.
Če imaš rad mesto, v kate-
rem živiš, seveda. In Celje
imamo-radi, kajne?
IVANA STAMEJČIČ
Celjske vedule
Prireditve Poletje v Celju,
knežjem mestu so v polnem
razmahu. K poletnemu
utripu in kulturnemu živ-
žavu so svoje dodali še lju-
biteljski likovniki. Kar 31
slikarjev se je odzvalo na
poletni ex-tempore.
Domačim slikarjem, ki se v
večini združujejo v likovni
sekciji KPD Svoboda Celje in
ki Celje dobro poznajo, so se
letos pridružili tudi slikarji
iz Šoštanja, Gornjega Grada,
Velenja, Ljubljane, Trbovelj,
Črne na Koroškem in Rogaš-
ke Slatine. Ves teden, od po-
nedeljka, 5. julija, do petka,
9. julija, so pod organizator-
skim okriljem Območne iz-
postave Sklada RS za ljubi-
teljske kulturne dejavnosti v
Celju ustvarjali na temo Celj-
ske vedute.
Celje je s svojo izvirno le-
poto in energijo privabilo
številne iskalce skritih in
neodkritih kotičkov našega
mesta. Ves teden so se ljubi-
teljski slikarji »potikali« po
Celju in njegovi okolici, lovi-
li trenutke in jih z različnimi
slikarskimi prijemi upodab-
ljali na platnih. Ljubiteljski
likovniki so se izkazali kot
zanimivi iskalci različnih
pristopov, različnih slikar-
skih tehnik in različnih vi-
denj. Pod čopiči nekaterih
slikarjev so nastale prave
male mojstrovine. Odkrili so
kotičke Celja, ki jih v vsakda-
njiku le redko kdo opazi. Na
platnih pa so ti kotički zaži-
veli kot slikovite žive podo-
be.
Na otvoritvi razstave v so-
boto. 10. julija, se je zbralo
veliko obiskovalcev, prijate-
ljev, znancev in naključnih
mimoidočih, ki imajo posluh
za tovrstno ustvarjanje. Tako
je Galerija Volk v Ozki ulici
ponovno zaživela, kot vse te
dni živijo mestne ulice. Da je
bila otvoritev razstave še bolj
slovesna in zanimiva, so svo-
je dodali še člani Pihalnega
orkestra Celje, pod vodstvom
prof. Jureta Krajnca.
Škoda le, da je deževno
vreme onemogočilo ustvarja-
nje na mestnih ulicah, s kate-
rim so slikarji želeli zaključi-
ti celotedensko delo. Če ni
uspelo letos, bo zagotovo
prihodnje leto!
i^mmA MARIJANA KOLEKO
Glasbeno poletje v Podsredi
v organizaciji Kozjanskega parka so v atriju gradu
Podsreda v soboto zvečer s koncertom Arcadia tria začeli s
seminarji v okviru programa Glasbeno poletje na gradu
Podsreda '99. Naslednji večer se je na istem odru predsta-
vil pianist Branimir Biliško.
Sobotni koncert je služil kot uvod v tedenski seminar za
violino, ki ga tudi letos vodi prof. Gorjan Košuta ob pomoči
Vlaste Doležal Rus. Seminarja se udeležuje štirinjst glasbeni-
kov iz Nemčije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Poleg omenje-
nega bodo v naslednjem mesecu na podsreškem gradu še
seminarji za klasični saksofon, pozavno in klavir. Zaradi
premajhnega števila prijav pa sta odpadla seminarja za
trobento in violončelo.
Seminar za violino bodo zaključili v soboto s koncertom
slušateljev.	A. M.
ZAPISOVANJA
Zaljenje čustev
če ste gledali film Philadelp-
hia s Tomom Hanksom v glav-
ni vlogi, potem vam je jasno,
zakaj pri vsej stvari pravza-
prav gre; ni pomemben aids,
ni pomembna bolezen, niso
pomembne človekove pravice,
pomembna je prisotnost v jav-
nosti. Pomeben je prodor v
mainstream medije. In odvet-
nik. ki se vse življenje ukvarja
z raznoraznimi tožbami, ki
sčasoma napreduje do okrož-
nega tožilca, ki ima zelo spo-
doben osebni dohodek, ki se
vrti v krogih, v katerih se pije
šampanjec in vanj namakajo
jagode, ima najbrž res samo še
to neizpolnjeno željo, da pride
na tiste strani časopisov, ki so
med najbolj branimi: v kroni-
ko, na prvo ali zadnjo stran.
Prav, ima seveda to možnost,
da se oglaša preko pisem bral-
cev, ampak to mu nekako ne
pristoji. To se za odvetnika pač
ne spodobi. Preprosto, izbere
si primer, za katerega predvi-
deva, da bo odmeven. Ali ga
bo dobil ali ne je popolnoma
nepomembno.
Recimo, da je nekdanji dr-
žavni dožilec Anton Drobnič v
svojem intervjuju razžalil mo-
ja ideološka čustva, ker se je
grdo in omalovažujoče izražal
o komunističnih simbolih. Od-
ločim se za tožbo in Drobniča
obtožim nasilništva. Težko,
da bom primer dobil, pa ven-
dar bova z odvetnikom dodo-
bra razburkala slovensko jav-
nost in najbrž prišla celo na
prve strani dnevnih časopisov.
Za kakšen nastop v Zoomu
pač tudi takšna eskapada ne
zadostuje.
Ali pa se Viole, navijači mari-
borskih nogometašev, odločijo,
da bodo podali skupno tožbo
proti Green Dragonsom. navi-
jačem ljubljanskih nogometa-
šev. ker so z zmerjanjem in
žaljivkami žalili njihova navi-
jaška čustva. In denimo, da je
tekmo prenašala televizija, kar
pomeni, da je bil dogodek ja-
ven, da mu ni prisostvovalo le
tistih pet tisoč ljudi na stadio-
nu, ampak ves televizijski avdi-
torij. Vključno s snemalci in
drugim tehničnim osebjem, ki
je skrbelo za nemoten prenos.
Viole bi v takem primeru tožbo
zaradi nasilništva Green Dra-
gonsov verjetno gladko izgubi-
le, pa vendar; odvetnik, ki bi se
spravil na takšen pravniški iz-
let, bi vsaj nekajkrat nastopil
na nosilnih straneh časopisov.
Tako kot se je na nosilne
strani časopisov prebila tista
mariborska tožilka, ki se je
odločila zaradi nasilništva, no
ja, žaljenja religioznih čustev,
tožiti glasbeno skupino Strel-
nikoff
Rja. dragi moji. živimo pač
v pravni državi. Tako kot Tom
Hanks. Tako kot Murphy
Brown. Tako kot O.J. Simp-
son. In kakor nas uči sedma
umetnost (vključno s televizi-
jo!) je dokazovanje abolutne
resnice možno le na sodiščih.
Relativne resnice namreč ni.
Ne obstaja. Pozabite, da obsta-
ja kakšna resnica, ki ni doka-
zana tudi na sodišču. Nesmi-
selni so vsi tisti prepiri o tem.
kdo ima v resnici prav. ki se jih
greste tam za šankom ali na
piknikih. Tega od prodora
»pravniških filmov« enostav-
no ni več. Obstaja le tista abso-
lutna resnica, ki jo izreče zdol-
gočasena porota. Če ni porote,
ni resnice. Le sodišče, če hoče-
te, lahko odloči, ali se je Jure
Zdovc odločil prav, ko je na-
mesto za dve točki, metal za tri
v zaključku tekme proti Izraelu
na evropskem košarkarskem
prvenstvu v Franciji. Tega ne
ve in ne bo nikoli izvedel niti
Jure sam. To ve le porota. To ve
le sodnik. Saj veste; O. J. Simp-
son je nedolžen. Takšna je re-
snica. Tako se je pač odločilo
sodišče. Še več; če izrečem trdi-
tev. da sem bil lani oktobra na
Marsu, ni nujno, da sem se
zlagal. O tem ali sem govoril
resnico ali se zlagal, lahko od-
loči le sodišče. In nihče drug.
Kot ve samo sodnik, kot ve
samo porota, ali so razžaljena
moja ideološka čustva, ali so
razžaljena navijaška čustva
navijačev Viol in ali so Strelni-
koff res razžalili religiozna
čustva vernikov, ko so tisti
brezjanski Mariji vdihnili svoj
pečat.
Piše: TADEJ ČATER
Veronikina nagrada iavrealu poezije
Z literarnim večerom Kri-
žemsvet gredo stopinje... bo-
do v Celju 23. avgusta zdru-
žili podelitev Veronikine na-
grade lavreatu poezije za le-
to 1999. Za nagrado - letos jo
bodo podelili tretje leto za-
pored - se potegujejo avtorji,
ki so pesniške zbirke izdali
med lanskim in letošnjim ju-
nijem, posebna komisija pa
je že izbrala 5 nominirancev.
Komisija, ki jo vodi France
Vurnik, v njej pa sta še Jurij
Kovič in Jurij Hudolin, je med
nominirane pesniške zbirke
uvrstila poezijo Nika Grafe-
nauerja Odtisi (Nova revija,
Samorog, 1999), Josipa Ostija
Kraški narcis (Študentska za-
ložba, knjižna zbirka Beletri-
na, 1999), Toneta Pavčka
Upočasnitve (Mladinska knji-
ga, 1998), Bine Štampe
Zmavc Pesek v pesem (Po-
murska založba, zbirka Do-
mača književnost, 1999) in
Daneta Zajca Dol dol (Nova
revija, Samorog, 1998). La-
vreata poezije bodo v Celju
razglasili 23. avgusta, slove-
sno podelitev Veronikine na-
grade pa združili z literarnim
večerom Križemsvet gredo
stopinje..., na katerega so ob
vseh petih letošnjih nomini-
rancih povabljeni še Andrej
Brvar, Marko Kravos, Svetlana
Makarovič, Iztok Osojnik in
Aleš Šteger.
Pretekli leti sta Veronikino
nagrado, ki jo za najboljšo pe-
sniško zbirko leta podeljujeta
Mestna občina Celje in Druš-
tvo slovenskih pisateljev, pre-
jela Iztok Osojnik za Razgled-
nice za Darjo in Aleš Šteger za
zbirko Kašmir. Podelitev Ve-
ronikine nagrade, ki tudi letos
znaša 600 tisoč tolarjev, so
podprli v Mestni občini Celje,
Gorenje d.d. Velenje in SKB
Banki d.d. Ljubljana, lavreat
poezije za letos 1999 pa bo
prejel še posebno listino Mest-
ne občine Celje.	IS
V lončarski delavnici
Glina je material, ki po ti-
sočletni uporabi še vedno
buri domišljijo in marsiko-
mu predstavlja svojevrstni
izziv.
Tako ni naključje, da je s
pomočjo Območne izpostave
Sklada RS za ljubiteljske kul-
turne dejavnosti v Celju v svo-
jem ateljeju v Trnovljah profe-
sor zgodovine in diplomirani
etnorog Rok Komelj prejšnji
teden vodil lončarsko delavni-
co. na kateri so se slušatelji, ki
so tam sodelovali celoteden-
sko, nekateri pa samo enod-
nevno, seznanili s teoretični-
mi in praktičnimi znanji izde-
lave lončarskega izdelka, od
začetnega oblikovanja do
končne podobe. Seveda so pri
tem pridno uporabljali tudi
lončarsko vreteno, prostoroč-
no ustvarjali v glini in še mar-
sikaj, seznanili pa so tudi slo-
vensko lončarsko dediščino.
Organizatorji in mojster
načrtujejo, da bodo izdelke,
ustvarjene na tej delavnici
prikazali na razstavi jeseni
letos.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Grad Podsreda v knjigi
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje je
ob finančni pomoči Ministrstva za kulturo Republike
Slovenije izdal knjigo z naslovom Grad Podsreda med
včeraj, danes in jutri.
Knjiga predstavlja rezultate dosedanjih konzervatorskih
del na podsreškem gradu in izhodišča za dokončanje teh del
v prihodnjih letih. Delo je v torek zvečer na gradu Podsreda
predstavil avtor dr. Ivan Stopar, o svojih pogledih pa je
spregovoril tudi dr. Nace Šumi.	A. M.
Motivi pod kostanjem
Občina Radeče bo od 16. do 18. julija gostila 15 mladih
slikarjev iz Trbovelj. Na družinski kmetiji Kišek bodo ustvarjali
pod mentorstvom Severine Trošt-Šprogar. Ogledali si bodo
lahko vzrejo nojev in naravni spomenik - Gašperjev kostanj,
najdebelejši domači kostanj v Sloveniji. Motive bodo iskali
predvsem v naravi, svoja dela pa razstavili v prvi polovici
septembra.	P. Š.
Statik in
kipar
v Razstavišču Barbara
Steklene direkcije Velenje
bodo do konca julija na
ogled dela kiparja Cirila
Hočevarja, ki je del po-
klicnega življenja preži-
vel v gradbeništvu kot sta-
tik.
Umetnost odlivanja ki-
pov v razne materiale, še
posebej z uporabo plastič-
nih smol, uspešno uporab-
lja pri svojem kiparskem
delu, med drugim pri izde-
lovanju muzejskih lutk v
naravni velikosti. Doslej jih
je oblikoval za Tehniški
muzej Slovenije. Pokrajin-
ski muzej Murske Sobote in
nazadnje za Muzej premo-
govništva Slovenije, ki so
ga pred kratkim odprli v
Velenju. Za Lutkovno gle-
dališče Ljubljana je izdelal
sceno za predstavo Sen kre-
sne noči, s Cankarjevim do-
mom pa sodeluje pri obli-
kovanju scene za Posveti-
tev pomladi.	K.L.
KULTURA
□
: .-v.:-.........' "IIMMMillMMMMIlMaMlM^lIMIMl IIMMBMIm	MMJMiIIIiIIMBBIiiiIIMJ llhlll j IIIi IMI|l|'llil'lll'll l—lillMI
v porečju bistre Savinje
Domoznanski oddelek
Osrednje knjižnice Celje je
pripravil zanimivo razstavo o
porečju Savinje. Z njo želijo
opozoriti na dobre in slabe
plati človekovega poseganja v
reko in biotop okoli nje, pred-
vsem pa na dejstvo, da bi mo-
rali o posegih v porečju Savi-
nje razpravljati vseskozi in ne
le takrat, ko nam voda začne
teči v grlo.
Razstava z naslovom V poreč-
ju bistre Savinje, povzetim po
avtorju istoimenske knjige - vod-
nika, ki je izšel že davnega leta
1933, skuša prikazati nenehno
prizadevanje in sožitje reke in
človeka. Z razstavo ni moč pri-
kazati vseh področij in odgovori-
ti na vsa vprašanja, ki se nam ob
tem postavljajo. Porečje reke je
kompleksna zadeva. Reke. poto-
ki in porečje z vodo so kakor žile
in kapilare, po katerih se pretaka
kri, ki ohranja življenje v vsej
njegovi raznolikosti. Razstava
tako skuša le opozoriti na posa-
mezne teme. zato bo tako laič-
na, še bolj pa strokovna javnost
pogrešala bolj podrobno pred-
stavitev posameznih področij.
Le-ta se je v veliki meri »izmuz-
nila« zaradi pomanjkanja raz-
stavnega prostora, saj je gradiva
več kot dovolj. O tem priča boga-
ta bibliografija o Savinji: znans-
tvena dela. strokovne razprave,
raziskovalne in diplomske nalo-
ge. projekti in načrti regulacij,
fotografije, članki in literarni
opisi.
Razstava predstavlja Savinjo
v njenem porečju, od izvira do
izliva, njene geografske, geo-
morfološke in hidrološke zna-
čilnosti. gospodarski in socialni
pomen porečja, nekdaj prevla-
dujoče splavarstvo, žagarstvo in
mlinarstvo, ki jih danes nado-
meščajo industrijsko izkorišča-
nje vode. umetno namakanje,
turizem, čolnarjenje, ribolov in
ribogojstvo. Pretirano in pogo-
sto nenadzorovano izkorišča-
nje reke in porečja povzroča
hude ekološke posledice in vča-
sih tudi že katastrofe tako za
favno in floro kot tudi za člove-
ka samega. Predstavlja še stolet-
no sožitje in tudi boj človeka z
reko, ki mu zagotavlja obstoj,
preživetje, bogato ustvarjalno
življenje in podoživljanje en-
kratne narave.
Vsako od navedenih področij
in še mnoga druga, neimenova-
na. imajo svoje (za)govornike,
raziskovalce in častilce. Razsta-
va skuša opozoriti javnost, da
mora biti skrb za reko stalna in
brezmejna. Razstava bo v avli
II. nadstropja Osrednje knjižni-
ce na Muzejskem trgu na ogled
do konca septembra,
■■■■■■■■■i NIKO VEBER
REČENO NESTORJENO
Kniigarna Svet knjige
Če katere knjigarne ni po-
trebno posebej predstavljati,
potem je to Svet knjige. Jasno
je, da je Svet knjige najbolj
množična organizirana pro-
daja knjig pri nas. Šestnajst
centrov po Sloveniji in več kot
100 tisoč članov zgovorno go-
vori v prid temu. Z lahkoto
moremo torej izračunati, da
preko tega knjižnega kluba
kupuje knjige vsaka peta slo-
venska družina, in da kupi
letno šest do osem knjig. Glede
na ta dejstva sklepamo, da
tudi v Celju srečamo največ
kupcev knjig prav v Svetu knji-
ge, na Linhartovi 5.
Mirno lahko rečemo, da je
center, odkar se je preselil iz
utesnjenih skupnih prostorov
v knjigarni Mladinske knjige,
tozadevno precej na boljšem.
Ce se nismo za knjigo odločili
že doma in jo izbrali iz klub-
skega kataloga, lahko izbira-
mo v kar primernih in pregled-
nih prostorih knjižnega kluba.
V pomoč pa nam bodo tudi
standardno prijetne in prijaz-
ne prodajalke.
Če smo že dejali, da knjig
tokrat, zaradi razširjenosti
poznanja ponudbe, ni potreb-
no posebej predstavljati, pa je
potrebno poudariti, da se pra-
nim knjižnim sladokuscem
^nkaj ne bo godilo ravno naj-
bolje. Pa vendar lahko v po-
plavi lahkotne beletristike ti-
pa Danielle Steel, najdemo
tudi kar primerno knjigo, s
katero se nam ne bo nerodno
pojaviti med prijatelji, ki se
na dobro literaturo spoznajo.
Mednje zagotovo sodijo knjige
iz zbirk Lirika, Kondor in Ve-
liki večni romani, verjetno pa
se našla še kakšna. Je pa
seveda res, ali pa se mi tako
samo zdi, da so bili v Svetu
l^njige, pred leti, kvalitetno
nekoliko na boljšem. Sam se
spomnim, da je bilo kakšnih
d-eset let nazaj tukaj mogoče
kupiti celo kakšen filozofski
zvezek Slovenske matice. No,
kakor koli že je, ostaja dejs-
tvo, da Svet knjige navaja no-
ve bralce na branje, in kar je
niorda še pomembneje, da
kar pridno in dostojno pred-
stavlja dobre, sodobne sloven-
ske avtorje, kot so Jančar,
Virk ali Lainšček.
Za konec naj navedemo,
da nekatere moti obvezen če-
trtletni nakup, kljub temu,
da so članom na voljo kar
ugodni popusti. Čudno je,
kako Slovencev ne moti raz-
metavanje denarja za tisoč in
eno neumnost v recimo In-
tersparovih in podobnih trgo-
vinah, za knjige pa jim je
škoda vsakega tolarja. Vsem
v razmislek lahko tokrat po-
nudim naslednjo Erazmovo
misel: »Ko pridem do nekaj
denarja, si kupim knjigo; in
če ga kaj ostane, si kupim
hrano in obleko.«
ZORAN PEVEC
Večer glasbe in poezije
V toplem poletnem večeru,
6. junija letos, sta se v Frideri-
kovem atriju v Celju ponovno
predstavili znani celjski pe-
snici Silva Železnik-Einfalto-
va in Virginija Mehle-Majeri-
čeva, znani po pesniških
zbirkah Moje tišine in V senci
tvojih dreves. Predstavitev ob
zvokih kitare je spremljal ki-
tarist Jože Lesjak.
Nastopajoči so se odzvali
vabilu Kulturne skupnosti Ce-
lje v okviru poletnih prireditev
junij-september pod okriljem
Mestne občine Celje, ki želi
popestriti kulturno življenje v
knežjem mestu ob Savinji.
Zbrane so navdušile prilož-
nostne lirične pesmi z duhovno
tematiko Silve Železnik-Einfalto-
ve in čustvena izpoved v pesmih
Virginije Mehle-Majeričeve ob
klasični skladbi in priredbah
pop glasbe na klasični kitari.
Program je povezoval pred-
stavnik celjske kabelske TV
Živko Beškovnik, za domač-
nost pod okriljem gostilnice
Friderik pa je poskrbel njen
lastnik Vojko Flander.
Vse ljubke stvari so v majh-
nem paketu, pravi pregovor,
to je potrdil tudi Večer glasbe
"in poezije, poln topline, miru
in domačnosti, kar največkrat
manjka v našem sivem pre-
lomnem času.
KAROLINA CODINA
Zgodovina Loc
Loški župnik Pepi Gider in
člani zgodovinskega društva
iz Slovenskih Konjic bodo iz-
dali knjigo o zgodovini Loč
in okolice.
Knjiga bo imela naslov Loče
- iz roda v rod. v njej pa bodo
objavili različne prispevke o
življenju v župniji in njenih
značilnostih v tem stoletju. V
knjigi bo tudi nekaj gradiva o
delovanju krvnega sodstva na
Zbelovem in kasneje dežel-
skega sodišča.
Večina prispevkov je že na-
pisanih. Ločani pa sedaj zbira-
jo denar, da bi lahko knjigo
izdali že letošnjo jesen. PP
Antika v novih prostorih
Knjigarna in knjižni antikvariat Antika od 1. julija dalje
posluje v novih prostorih na Kocbekovi ulici 6 v Celju.
V Antiki so poleg že uveljavljene ponudbe (knjižni
antikvariat, komisijska prodaja učbenikov, tuje in strokov-
ne literature, bankovcev, kovancev in znamk) razširili
storitve in povečali izbor izdelkov. V kotičku, ki je name-
njen otrokom, lahko starši kupujejo knjige in igrače. Med
novimi storitvami bo fotokopiranje, prav tako pa bo na
njihovih prodajnih policah kmalu tudi pisarniški material.
Pripravljali bodo prodajne razstave slik. V načrtu imajo še
nakup računalnikov, ki bodo omogočili brskanje po Inter-
netu.	S.Š.
igen v Afriici
V	Maroku se jutri, v petek,
zaključuje 8-dnevno gosto-
vanje Plesnega teatra Igen
Studia za ples Celje. V za
konec avgusta razpisani 11.
plesni koloniji v Piranu pa je
še nekaj prostih mest, prija-
ve pa v Studiu za ples Celje
sprejemajo do zasedbe.
V	Maroku se na Mednarod-
nem festivalu plesa od četrtka
Plesni teater Igen predstavlja z
dvema koreografijaina; Ale-
xandra Vučkovič pleše Spo-
min na Evo Peron, Mojca Maj-
em pa Posvetitev Tartiniju.
Kljub temu. da so bili celjski
plesalci povabljeni še s koreo-
grafijama Igorja Jelena »Člo-
vek. zbudi se!« in »Otroci! Us-
tavimo vojne!«, je moral zara-
di finančnih težav številčnejši,
9-članski sestav plesalcev os-
tati doma. Pomanjkanje de-
narja in draga pot sta tudi
razlog, da se Plesni teater Igen
letos najverjetneje ne bo mo-
gel odpraviti na gostovanje v
beloruski Minsk, vseeno pa so
v prvi polovici leta že nastopa-
li v Makedoniji, Avstriji. Italiji.
Turčiji in na Poljskem.
Med 23. in 29. avgustom
prireja Studio za ples Celje v
Piranu 11. plesno kolonijo, na-
menjeno mladim plesalcem.
' starejšim od 7 let. Plesni peda-
gogi v Piranu bodo Olja Ilič.
Helena Valerija Krieger in Igor
Jelen.	IS
PRIREDITVE
KONCERTI
Dvorana Zdraviliškega do-
ma Dobrna 16. 7 ob 20. uri
koncert Moškega pevskega
zbora PO Dobrna.
Mladinski center Celje 17.
7. ob 21. uri večer funka in ob
23. uri koncert skupine Delo
na črno.
RAZSTAVE
Galerija sodobne umetno-
sti Celje Anton Herman.
Galerija Hest France Sla-
na.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josi-
pa Pelikana.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 3X). 11.
Osrednja knjižnica Celje -
avla. Porečje Savinje - ga do-
volj poznamo?, do 30. 9.
Avla hotela Dobrna Vida
Zupan, do 23. 7
Galerija Grad Slovenska
Bistrica Zvonka Požun.
Atrij - kult. klub Ivana
Cankarja akad. slikar in kipar
Anton Herman.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejske zbirke.
Galerija Riono- Gregor
Mastnak.
Galerija Volk Celjske vedu-
te.
Osnovna šola Polzela 17. 7.
od 9. ure naprej razstava cvet-
ja, zdravilnih zelišč, ročnih
del. pogrinjkov, gobarskih ter
čebelarskih izdelkov...
Mladinski center Celje Na-
taša Pevec, od 16. 7. naprej
OSTALO
Hermanove poletne delav-
nice - otroški muzej 15. 7 ob
11. uri fotografiranje brez fo-
toaparata.
Ponikva (okrepčevalnica
Na griču) 18. 7. ob 15. uri 10.
srrečanje mladih talentov.
Mladinski center Celje
15. 7. ob 20. uri predavanje
o Tajski, 19. od 16. do 19.
ure ustvarjalna delavnica -
risanje na bombažno maji-
co.
140-letiiica rojstva Rista Savina
Ob 140-letnici rojstva skla-
datelja in rojaka Friderika
Sirce - Rista Savina je Zavod
za kulturo Žalec pripravil v
Savinovi hiši 2. Salonski ve-
čer.
O življenju Friderika Sirce je
govorila direktorica žalskega
Zavoda za kulturo Anka Krč-
mar. Povedala je, da se je z
glasbo začel ukvarjati že s 13
leti, ko je uglasbil zborovsko
cerkveno pesem, ki so jo na
žalskem koru radi in dolgo
prepevali. Raje kot petje pa je
imel klavir. Z 19 leti je stopil v
vojaško službo in dosegel čin
general majorja. JBil je uspe-
šen vojak, v bistvu pa vseskozi
predvsem glasbenik. Ko je
služboval na Dunaju in v Pra-
gi, je veliko zahajal na koncer-
te in se glasbeno izobraževal v
kontrapunktu in instrumenta-
lizaciji. V Banja Luki, kjer si je
nadel ime Risto Savin, je igral
in pel na salonskih večerih in
se oplajal z njihovo narodno
pesmijo in folkloro. Njegova
prva opera je Lepa Vida, ki jo
je napisal še kot vojak, glasbe-
no pa je povsem zaživel po
upokojitvi, ko se je vrnil v
Žalec.
Žalčani mu zasluženo po-
zornost posvečajo zadnja leta.
Po'njem se imenujejo glasbe-
na šola, likovni salon in naj-
višje priznanje za dosežke na
kulturnem področju. Ob 50-
letnici njegove smrti so izdali
10 zgoščenk s posnetki njego-
ve glasbe za študente in eno
za prodajo, pridobili so foto-
kopije in mikropise njegovih
not, zbirko pa so prav te dni
obogatili z novim originalnim
zapisom njegovih not, ki jim
ga je podarila Žalčanka, gospa
Aubrehtova.
V kulturnem programu je
nastopil godalni kvartet Rož-
marinke iz Ljubljane, ki je iz-
vajal klasiko, zimzelene melo-
dije in priredbe slovenskih
ljudskih pesmi.
T. TAVČAR
10
AKTUAINO
Prvi davčni udar
Večina živil po starih cenah - Besni prodajalci avtomobilov - Zdravstvene organizacije prizadete zaradi povečanih
stroškov
Preživeli smo prva dva ted-
na z davkom na dodano
vrednost. Kažejo se prve po-
manjkljivosti in odstopanja,
eksplozija cen pa je bila,
ugotavljajo mnogi, bolj pe-
tarda. Vendar je to po mne-
nju davčnih strokovnjakov
le začasno stanje. Pravo po-
večanje cen lahko namreč
pričakujemo, ko bodo trgov-
ci prodali zaloge, ki so si jih
priskrbeli še pred uvedbo
novega davka. Vprašanje je
tudi, kaj se bo zgodilo s ce-
nami državnih monopoli-
stov, ki jih je vlada zamrzni-
la za en mesec.
Kot je najbrž večina že ugoto-
vila, so se podražila le nekatera
živila, podražile so se tudi neka-
tere storitve, prevozniki so veči-
noma ostali pri starih cenah,
železničarji pa so se znašli tako,
da so ukinili nekatere komer-
cialne popuste, na primer 10-
odstotnega pri nakupu povrat-
ne vozovnice. Zaradi višje ob-
davčitve so se povišale cene
šolskih potrebščin, šolske učbe-
nike pa za zdaj prodajajo še po
starih cenah, ker je tudi te vlada
tik pred 1. julijem zamrznila za
30 dni. Ker je sedaj sezona na-
kupov, bodo potrošniki prave
učinke novega davka v celoti
občutili šele prihodnje leto, kaj
bo s prav tako zamrznjenimi
cenami električne energije in
naftnih derivatov pa se bo poka-
zalo že prav kmalu. Vladni
ukrep je namreč začasno pre-
prečil napovedano 10-odstotno
podražitev elektrike za gospo-
dinjstva, podražitve pa napove-
dujejo tudi naftna podjetja, ki
sicer cen naftnih derivatov niso
spremenila, razen dizelskega
goriva, ki se je podražilo za
približno 5 odstotkov, 98-ok-
tanski neosvinčeni bencin pa so
celo nekoliko pocenili.
V zadnjih dneh so bile naj-
bolj glasne lekarne, bolnišnice
in zdravstvena zavarovalnica,
saj nihče noče prevzeti nase
bremena višjih stroškov zaradi
novega davka, precej nepo-
trebne zmede pa je povzročila
država zaradi objave zakona o
davku na motorna vozila v
Uradnem listu, ki je nosil da-
tum 30. junij, izšel pa je 1.
julija. Ustava sicer dopušča, da
začne zakon veljati dan po ob-
javi, če je v zakonu tako zapisa-
no, vendar pa si pri tako živ-
ljenjsko pomembnih zakonih
tega ne bi smela dopustiti. Ta-
ko so ponekod začasno ustavili
prodajo avtomobilov, prodajal-
ci pa še vedno ne vedo, ali
morajo za avtomobile, ki so jih
uvozili pred uvedbo davka, za-
računati davek o obdavčitvi
motornih vozil ali DDV.
Bo primanjkovalo
zdravil?
Zaradi uvedbe davka na do-
dano vrednost so se povečale
cene zdravil in medicinskih
pripomočkov, nezadovoljni
kupci pa vso jezo zaradi tega
stresajo na lekarne. Ker pa le-
te kot zadnje v verigi preskrbe
z zdravili ne morejo vplivati
na cene, so zato pri vsem sku-
paj, trdijo predstavniki lekar-
niške zbornice, še najmanj
krivi.
Kot je pojasnila Lilijana
Grosek, direktorica Celjskih
lekarn, slovenske lekarne na
obseg sredstev za zdravila
praktično nimajo vpliva. Zdra-
vila in lekarniške storitve do-
slej niso bili obdavčeni, izje-
ma so bila zdravila skupine C
in nekateri medicinski pripo-
močki, za katere se je zaraču-
naval 5-odstotni prometni da-
vek. Sedaj so obdavčeni po 8-
odstotni stopnji, večji del me-
dicinskih pripomočkov pa ce-
lo po 19-odstotni. Cenovni
standardi, ki jih je določil
ZZZS, te razlike ne pokrijejo.
Zato se v lekarnah nikakor ne
strinjajo s tem, da bi sami
nosili breme novega 8-odstot-
nega davka, ki naj bi ga glede
na enostransko odločitev
ZZZS upoštevali v ceni lekar-
niških storitev. Lekarne na-
mreč delajo po storitvenem si-
stemu in si ne zaračunavajo
marž kot je to v navadi drugod
po Evropi. Če bi lekarniške
storitve, katerih cena je dolo-
čena v dogovoru z ZZZS, pre-
računali v marže, bi bile te
dokaj nizke. Pri prodaji zdra-
vili na recept bi predstavljale
8,5 do 9 odstotkov. Marže za
prodajo zdravil v evropskih
državah pa znašajo vsaj še en-
krat toliko, ponekod celo 30
odstotkov. Zato in tudi zaradi
višjih prodajnih cen v lekar-
nah ne morejo pokriti novega
davka. Lekarnarji menijo, da
bi država pobrani denar mora-
la vrniti zdravstvu, saj bodo
sicer lekarne in tudi druge
zdravstvene organizacije pri-
zadete zaradi povečanih stroš-
kov, ki jih iz notranjih rezerv
ne bodo mogli pokriti. Nelik-
vidnost bi lahko povzročila
pomanjkanje zdravil v lekar-
nah. V takem primeru bi le-
karne lahko zagotavljale zdra-
vila le z direktnim plačilom
zavarovancev.
V ZZZS pojasnjujejo, da si-
cer ni bilo predvideno, da bi
DDV pokrile lekarne, vendar
pa bi morale tudi same nekaj
prispevati v verigi DDV. Zavod
nima denarja, s katerim bi fi-
nanciral ceno materiala in sto-
ritev, ki jim je bil po 1. juliju
pripisan 8-odstotni davek, zato
celo napoveduje, da bo v pri-
meru, če se mu ne bo uspelo
dogovoriti o nižjih cenah, mo-
ral ali dvigniti cene premij pro-
stovoljnega zdravstvenega za-
varovanja ali pa znižati pravice
iz zdravstvenega zavarovanja.
Tudi če bodo proizvajalci in
uvozniki zdravil čez čas zniža-
li cene, še vedno drži, da bo-
mo do takrat kupovali zdravi-
la po višjih cenah kot bi smeli.
Bolnišnica
opozarja
Tako kot vse izvajalce zdravs-
tvenih storitev in pogodbene
partnerje Zavoda za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije je po-
višanje cen zaradi uvedbe dav-
ka na dodano vrednost prizade-
lo tudi Splošno bolnišnico Ce-
lje. Kot so zapisali v posebni
izjavi za javnost, v kateri pojas-
njujejo svoja stališča do vhod-
nih storitev in materiala zaradi
uvedbe novega davka, jih je
povišanje cen še posebej priza-
delo zato, ker republiška zava-
rovalnica ne pristaja na to, da bi
učinke davka prevalili nanjo.
»Dejstvo, da bo zavod od 1.
julija zavračal vse račune izva-
jalcev in dobaviteljev za stori-
tve, zdravila in tehnične pri-
pomočke, ki bodo imeli pripi-
san davek na dodano vrednost
na cene, ki so veljale do njego-
ve uvedbe, lahko močno ogro-
zi naše poslovanje,« opozarja
direktor bolnišnice Samo Fa-
kin, dr. med. »Razlika med
višjimi cenami z DDV in cena-
mi, ki nam jih priznava zavod,
bi namreč tako morali nositi
sami. Na polletni ravni bi to
pomenilo 120 milijonov tolar-
jev odhodkov. Takšnega bre-
mena pa celjska bolnišnica, ki
ima še vedno probleme zaradi
lanske poplave in standardiza-
cije slovenskega zdravstva, ne
more prevzeti na svoja pleča.«
V skladu z navodili ministrs-
tva za zdravstvo in Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije se je bolnišnica s poseb-
nim dopisom že obrnila na vse
svoje izvajalce storitev in doba-
viteljev blaga ter jih obvestila,
da ne more pristati na avtoma-
tično povišanje stroškov v viši-
ni razlike med 8 oziroma 19-
odstotno stopnjo novega davka
in dosedanjega prometnega
davka. Od svojih partnerjev
pričakujejo razumevanje za
nastale težave in sodelovanje,
saj bodo v nasprotnem primo-
rani dogovoriti oziroma se po-
goditi o novih cenah.
MMHMMM JANJA INTIHAR
Do Lesicnega po asfaltu
Makadamski odsek regionalne ceste Črnolica-Lesično je Cestnemu podjetju Celje v torek
končno uspelo v celoti prevleči z asfaltom. Za dokončanje del je bil v soboto in nedeljo izdan
odlok o popolni zapori ceste, vendar v nedeljo zaradi vremenskih razmer niso mogli delati. Na
začetku tedna so morali z deli pohiteti, ker je jutri tehnični prevzem ceste, v ponedeljek pa
slavnostno odprtje, ki naj bi se ga med drugimi udeležil tudi Minister za promet in zveze Anton
Bergauer.	A. M.
Prebivalci Kozjanskega se bodo končno vozili v službo po asfaltu.
MODRI TELEFON
Alarmi, komisije
in varnostniki
Po nedavnem vročinskem
udaru, ki se je poznal tudi po
skromnem številu vaših
vprašanj, je dež prinesel
spremembo. Spet ste kar
pridno spraševali vse mogo-
če in nekaterim lahko odgo-
vorimo že zdaj, drugi pa bo-
do morali še malo počakati.
Za Eriko iz Celja, ki ima
svojstven problem glede vpisa
zemljišča v zemljiško knjigo,
bodo na ZPI Celje pripravili
pisni odgovor in nam ga po-
sredovali v tednu dni, podob-
no pričakujemo od podjetja
Celjski plini, za katerega je
Franc iz Celja želel vedeti,
kakšna je njihova lastniška
struktura.
Nočni alarmi
Bojana s Teharja je opozo-
rila, da jih je pred kratkim
nekaj noči zapored zbujal
alarm na eni od stavb v po-
slovnem delu naselja, čeprav
ni bilo videti, da se dogaja
kaj nenavadnega.
V Pizzeriji Picikato so priz-
nali, da se je njihova alarmna
naprava res dvakrat oglasila in
to zato, ker je bila na novo
montirana in zelo občutljivo
naravnana, da so jo sprožile
že zavese, ki so zanihale v
vetru. Medtem so napako od-
pravili.
Preiskovalne
komisije
Drago iz Celja je spraševal
poslanca Jožeta Zimška, kaj
meni o učinkovitosti in šte-
vilčnosti preiskovalnih ko-
misij državnega zbora.
Jože Zimšek: »Menim, da je"
ustanavljanje tolikšnega števi-
la komisij nepotrebno, za ti-
stega, ki tako komisijo vodi,
pa je to lepa stimulacija. Sicer
pa je že Churchill rekel, da se
komisija ustanovi zato, da se
nič ne razreši. Pri nas nekatere
komisije nastopajo preveč po-
litično in premalo strokovno
in se zato znajdejo v slepi
ulici. Komisije in njihovi pred-
sedniki pri svojem delu več-
krat tudi ne ravnajo najbolj
korektno. Nekatere komisije
pa je vendarle treba imeti, da
pokažejo na tiste, ki kršijo za-
kone in pri tem so bile že
učinkovite in so prišle do re-
zultatov.«
Napačno sporočilo
ali brezvestnost?
Dušan Selšek s Teharja, ki
je v torek dopoldne čakal na
pregled v celjski bolnišnici,
nas je obvestil, da je reševal-
na služba ob 9.30 pripeljala
na kontrolni pregled v uro-
loško ambulanto njegovega
91-letnega krajana, ker pa
ambulanta zaradi spreme-
njenega dežurstva v juliju
dopoldne ni delala, sta ga
reševalca pustila kar sredi
hodnika, prepuščenega sa-
memu sebi. Zaradi zgraža-
nja in pritožb nekaterih dru-
gih čakajočih, so starca po
nekaj urah kljub temu, da
ambulanta še ni delala, pre-
gledali. Za prevoz domov pa
je moral reševalce čakati več
kot eno uro, je še zatrdil Du-
šan Selšek.
Vprašanje, kako je kaj tak-
šnega sploh mogoče, smo ta-
koj naslovili na Zdravstveni
dom Celje. Ker je direktor na
dopustu, je zaplet poskušal
raziskati vodja splošne medi-
cine Miran Kolar, dr. med.
Povedal je nekoliko drugačno
zgodbo, in sicer, da so ob
10.30 reševalno službo klicali
svojci 91-letnika in povedali,
da potrebujejo prevoz za pre-
gled na nevrologiji. Reševalca
sta šele med vožnjo v Celje na
dokumentih videla, da gre za
urologijo, vendar sta bolnika
kljub temu odpeljala v bolni-
šnico. Ker so bila vrata urološ-
ke ambulante zaklenjena, sta
ga pustila na vozičku in odda-
la dokumente v sprejemni pi-
sarni, kjer so jima obljubili, da
bodo bolnika poskušali pre-
gledati »preko vrste«. Ker bi
bilo treba čakati še nekaj ur,
sta starca vprašala, ali naj ga
za ta čas odpeljeta domov, kar
pa je le-ta odklonil, češ da mu
je vseeno, ali leži doma ali pa
v čakalnici na vozičku. Torej
sta ga pustila pred ambulanto
po njegovi volji, je še poudaril
dr. Kolar, ki meni, da bolnik
zaradi daljšega čakanja ni bil
ogrožen. Dodal je še, da do
zapletov ne bi prišlo, če bi
svojci dispečerju v reševalni
službi predali pravilno sporo-
čilo.	JI
Varnostniki
Stanka iz Celja je menila,
da so zaposleni v podjetju
Varnost Celje, preslabo pla-
čani (okrog 60 tisočakov me-
sečno) glede na to, v kakšnih
pogojih delajo (12-urni de-
lavnik, sobote in nedelje, ob
tem dobijo regres za prehra-
no obračunan pri plači, sami
morajo poskrbeti za delovna
oblačila...).
Direktorica celjske Varnosti
Polona Senica je presenečena
nad očitki in meni, da niso
upravičeni. Strinja se, da plače
niso visoke, so pa v skladu s
kolektivno pogodbo za gospo-
darstvo in z določili o mini-
malni plači. »Res da imajo var-
nostniki 12-urno delo v turnu-
sih, vendar dobijo v dogovoru
nadure plačane ali pa jih izko-
ristijo kot proste ure. Morda
so nezadovoljni tisti, ki ne iz-
polnjujejo pogojev glede zah-
tevane 3-letne srednje šole in
se jim to pozna pri plači. Sicer
pa dobijo denar za prehrano
prikazan posebej na plačil-
nem listu, saj jim na delov-
nem mestu ne moremo zago-
toviti prehrane. Tudi glede
uniforme trditve ne držijo, saj
dobijo nove vsaki dve leti,
vmes pa tudi po potrebi. Sicer
pa nas tako kot druge nadzira
delovna inšpekcija, ki ob zad-
njem obisku ob koncu minu-
lega leta ni ugotovila nepravil-
nosti.«	TC
Vsak dan med 10. in 17. uro
bo do srede. 21. julija, vaše
telefonske klice na telefonsko
številko 0609 620-133 spreje-
mala novinarka Ksenija Le-
kič.
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Zapravljivcek mojstra Hanžica
v svoji delavnici, ki jo ima
Vid Hanžič v Ojstriški vasi
pri Taboru v Savinjski doli-
ni, že vrsto let izdeluje naj-
različnejše predmete iz lesa.
S tem se je pričel ukvarjati
pred desetletji, ko se je izučil
za poklic kolarja.
Njegova generacija je bila
zadnja, ki se je v šoli učila te
obrti. Nov čas je prinesel novo
tehnologijo in potreb za izde-
lovanje koles, sestavljenih iz
lesenih in kovinskih delov, je
bilo vse manj. Tako malo, da
se je za preživljanje moral izu-
čiti drugega poklica. Vendar
mu je zanimanje in veselje do
dela z lesom ostalo. V svoji
delavnici je izdeloval najraz-
ličnejše uporabne in dekora-
tivne predmete. Sedaj je že
več let upokojen in se lahko
povsem posveča temu delu.
Pri oblikovanju posameznih
izdelkov uporablja strojno
opremo, mnogo pa se ukvarja
tudi z rezbarjenjem, kar zah-
teva posebno spretnost in tudi
poznavanje lesa, s katerim de-
la. Uporablja predvsem trši
les, ki ga je sicer težje obdelo-
vati, vendar je bolj trajen. V
zadnjem času pa se je že kar
nekako specializiral za pre-
stižna vprežna vozila, ki so
bila v uporabi, preden so se
razširili avtomobili kot pre-
vozno sredstvo. Gre za razne
vrste dvo oziroma štirikolesni-
kov, ki jih je vlekla konjska
vprega. Pred desetletji so jih
uporabljali premožnejši kmet-
je in meščani za prevoze po
opravkih, razlikovali pa so se
po kvaliteti, udobnosti in se-
veda ceni, podobno kot so-
dobni avtomobili. Večina teh
vozil sg ni ohranila. Ko jih
ljudje niso več uporabljali, jih
tudi vzdrževali niso. Vendar
pa se je odnos do njih v prete-
klih letih spremenil in marsik-
do si je že zaželel obnove ko-
leslja, kočije in podobnih vo-
zil, ki jih je že prekril prah
časa. Mojstrov, ki bi se lotili
takšnega dela, ni prav mnogo,
saj je za kvalitetno obnovo
potrebno precej znanja in
spretnosti. Vid Hanžič jih je
obnovil že kar nekaj in pravi,
da so bili do sedaj še vsi zado-
voljni z njegovim delom.
Skoraj v celoti pa je tudi sam
izdelal zapravljivček. Zanj je
uporabil obnovljeno original-
no kovinsko podvozje. Vse os-
tale sestavne dele, ki so pre-
težno leseni, je izdelal sam in
po svojih zamislih v tradiciji
starejših mojstrov. Njegov za-
pravljivček je unikatno delo,
pri katerem je ob upoštevanju
osnovnih konstrukcijskih zah-
tev izdelek dopolnil z raznimi
lepotnimi dodatki.
Zaslužek pri takšnem delu
je za mojstra Hanžiča po-
stranskega pomena. To dela
iz veselja in ker želi prispeva-
ti k ohranitvi delčka že skoraj
pozabljene preteklosti. Nje-
gov cilj je ureditev muzeja, v
katerem bi bila razstavljena
takšna vozila. Če mu bo to
uspelo, bo nenavadni muzej
gotovo pritegnil številne obi-
skovalce.
BORIS GORUPIČ
Zlati matematik
Jure Kališnik, dijak Šol-
skega centra Celje, Splošne
in strokovne gimnazije Lava,
ki je v tem šolskem letu na-
juspešnejši slovenski sred-
nješolec v matematiki, je
prejel zlato medaljo na dru-
gem mednarodnem medite-
ranskem tekmovanju, ki ima
svoj sedež v Madridu.
Že v preteklem šolskem letu
je bil državni prvak v matema-
tiki. Dobil je diplomo ruske
akademije znanosti, zaradi
iispešnega sodelovanja na
niednarodnem tekmovanju
n^est, prejel bronasto medaljo
na prvem sredozemskem tek-
movanju in sodeloval na med-
narodni matematični olimpia-
di. Letos se njegovi uspehi po-
novno vrstijo. Postal je držav-
ni prvak v matematiki, dobil je
zlato medaljo na sredozem-
skem tekmovanju. Znova bo
preizkusil svoje znanje na
mednarodni matematični
olimpiadi, ki bo 16. in 17. juli-
ja v Bukarešti. Našo državo bo
zastopalo šest tekmovalcev. Iz
Šolskega centra Celje se bo
olimpiade udeležil tudi dijak
tretjega letnika Matjaž Urlep.
SIMONA ŠALEJ
Jure Kališnik, letos najuspešnejši matematik med slovenski-
nii srednješolci, je končal šolanje na Splošni in strokovni
gimnaziji Lava.
Otroške delavnice v Konjicah
Občinska zveza prijateljev mladine Slovenske Konjice
organizira v juliju in avgustu v prostorih Mladinskega
kulturnega centra v Slovenskih Konjicah počitniške de-
lavnice za otroke.
V juliju bodo delavnice potekale od 19. do 23. julija. Teden
se bo začel z likovno delavnico, nadaljeval z dnevom šport-
nih aktivnosti, v sredo bodo otroci obiskali gasilce, v četrtek
bo planinski izlet na Stolpnik, teden pa se bo zaključil z
grafično delavnico.
Drugi teden se bo začel z likovno delavnico 16. avgusta,
nadaljeval z izletom Rogla-Lovrenška jezera, v sredo se bodo
otroci kopali na konjiškem bazenu, v četrtek bodo na vrsti
športne dejavnosti, zaključili pa bodo z izdelavo naprstnih
lutk.	PP
Nagrade celjskim odlicnjakom
Pivovarna Union, ki že od leta 1992 sodeluje z vsemi sloven-
skimi srednjimi šolami za gostinstvo in turizem, od leta 1993 pa
tudi s srednjimi trgovskimi šolami, je vsem odličnjakom za-
ključnih letnikov teh šol podarila uro. Letos je nagrado dobilo
86 dijakov gostinskih šol in 211 dijakov trgovskih šol. Med njimi
je bilo tudi 9 odličnjakov Srednje šole za gostinstvo in turizem
Celje in 25 odličnjakov iz celjske srednje trgovske šole (na
sliki).	JI
Poročna Meica
Ne vem, kaj si Vi mislite o
porokah, ampak jaz moram
kar takoj priznati, da me bla-
godati koruzništva, ki traja
že skoraj poldrugo desetlet-
je, doslej še niso razočarale.
In da smo se o poroki pri nas
malce bolj zares pogovarjali
samo dvakrat in obakrat za-
radi precej birokratskih raz-
logov, ki so hitro izgubili
svoj pomen. Opažam pa, da
so poroke v generaciji mal-
ce-čez-dvajset zdaj mnogo
bolj priljubljene, kot so bile
še pred desetletjem. In da
tega v Sloveniji še nihče ni
zares dobro obrnil sebi in
svojemu okolju v prid.
Ali poznate zgodbo enega
od zagrizenih Celjanov, ki se
mu je lani vsem pravilom nav-
kljub kot prvemu po strašno
dolgih desetletjih uspelo ože-
niti na Starem gradu, pa mu je
potem za kazen poročno ko-
račnico igralo nebo z dežev-
jem? Ali ste morda prebrali
pričevanje Američanke, ki se
je kljub vsem uradniškim ču-
daštvom poročila s svojim Slo-
vencem v Sloveniji, pa se je
potem za povrh morala soočiti
še s celo vrsto drugih čudnih
pojavov v deželi? Poročiti se v
Sloveniji, in seveda tudi v Ce-
lju, je hudo naporna zadeva in
medeni tedni so ponavadi ze-
lo zaslužen počitek po gara-
nju. Da bo mera polna, se pa
še poročiti ne morete, kjerkoli
in kadarkoli bi si to zaželeli!
Ne, kar lepo pred ponavadi
precej duhamornega matičar-
ja v za to določene občinske
prostore je treba! Najboljše,
med čimer lahko izbirate, so
tako imenovane poročne dvo-
rane po raznih gradovih in
dvorcih po Sloveniji in če se
zelo potrudite, tudi kakšen
podaljšek teh 'prostorov na
prostem. Če si želite kaj bolj
izvirnega, boste morda pomi-
slili na pot čez mejo, ampak
sam Bog vam ob strani stoj, ko
boste v tujini sklenjeno poroč-
no zavezo dokazovali pred do-
mačimi uradniki!
Vsa moja dobra volja in
kmečka pamet mi ne pomaga-
ta razumeti, zakaj smo tako
zadrti pri sklepanju poročnih
zaobljub. Ko pa bi vendar lah-
ko bila prava mestna atrakcija
sklepanje porok v petek opol-
noči na gradu ali v nedeljo
opoldne na mestni zvezdi, ali
decembra v praznem bazenu
ali ob sončnem vzhodu na
barki na Šmartinskem jezeru!
In ko bi vendar tisti, ki so si na
smrt zaželeli poročiti se v ba-
lonu ali v jadralnem letalu nad
mestom, ali v izložbi lastnega
lokala sredi mesta ali na strehi
lastne hiše, ali kjerkoli pač že,
za uresničitev svojih želja v
tistih iracionalnih trenutkih
takšne matičarske storitve bili
nedvomno pripravljeni tudi v
žep seči! In ko je vendar logič-
no. da so le redke poroke skle-
njene pred najožjim krogom
prič in družine, večina pa jih
je povezana z velikim zaprav-
ljanjem za pogostitev spodob-
no velikih družb.
Ne, nikoli ne bom razume-
la, kako da ga ni mesta v Slo-
veniji, ki bi znalo postati po-
ročna Meka z adrenalinom na-
šopane generacije mladih lju-
di, ki se jim zdi. da se je
poročiti fino. Pa četudi samo
za to, da se jim nekaj norega
zgodi. In ko bo neko sloven-
sko mesto znalo ponuditi no-
vodobne poročne storitve, mi
bo presneto žal, da to ni Ce-
lje...
P.S.: Edini racionalni ugo-
vor proti sklepanju porok
kjerkoli in kadarkoli je seve-
da birokratski: število mati-
čarjev in njihov delovnik.
Ampak saj ni mogoče, da je
tako težko izobraziti še kak-
šnega matičarja?
Piše: PIKA KUKERL
12
NAŠI KRAJI IN UUDJE
45 let ZSAM Savinjske doline
Na svojem poligonu v Loči-
ci ob Savinji je ZŠAM Savinj-
ske doline minulo soboto
praznovala 45-letnico svoje-
ga delovanja, obenem pa so
proslavili svoj stanovski
praznik, 13. julij.
Po slavnostni povorki je na-
stopil moški pevski zbor zdru-
ženja pod vodstvom Mije No-
vak, potem pa je predsednik
združenja Ivo Sredoner v svo-
jem nagovoru orisal 45-letno
razvojno pot združenja in med
drugim poudaril, da je njihovo
delovanje usmerjeno v priza-
devanje za čim večjo prometno
varnost, tehnično kulturo in za
dosego primernega statusa po-
klicnih voznikov. Poleg teh, ze-
lo pomembnih ciljev, pa so lah-
ko člani združenja ponosni na
svoj avtopoligon in dom zdru-
ženja ob njem.
Podelili so tudi jubilejne
plakete, ki so jih prejeli
Franc Bizjak, Ivan Božič,
Franc Divjak, Vinko Grobei-
nik, Stanko Mastnak, Vinko
Menciger, Ernest Obermajer,
Rafael Rehar, Jože Steblov-
nik, Dominik Vrbič, Miha Za-
goričnik. Stane Lavrinc,
Franc Turk, Ivo Serdoner,
Roman Zupane, Alojz Bastl,
častni člani Vlado Gorišek,
Stane Žirovnik in Vlado Huš
ter pevski zbor ZŠAM Savinj-
ske doline.
T. TAVČAR
Najsprelnejši pri želvi in košnji
Pred Domom upokojencev Kostrivnica je bilo kljub dežev-
ju v nedeljo, 11. julija, tekmovanje koscev in žanjic, ki se ga
je udeležilo 12 koscev in prav toliko žanjic iz dvanajstih vasi
krajevne skupnosti Kostrivnica.
Žanjice so žele pšenico in iz nje izdelovale snope, moški pa so
jih povezovali. Prav tako so ženske povezovale koscem pokoše-
ne snope trave. Med žanjicami je zmagala najstarejša udeležen-
ka, 76-letna Marija Klajne iz Brezja pri Podplatu. Najspretnejša
kosca sta bila Jože Črnogoj iz Kamne Gorce, ki je bil pri košnji
najhitrejši, in Jože Polajžer iz Drevenika, ki je bil najboljši v
čistosti pokošenega.
V prvih dneh avgusta bo drugi del tekmovanja, ko bo pšenica
mlačena, škropana in ščinjana, do takrat pa se bo sušila v
kozolcih.	SIMONA ŠALEJ
Srečanje revmatikov
v soboto, 10. julija, je bil v
gasilskem domu Podčetrtek
občni zbor Društva bolnikov
in invalidov z revmatskimi
obolenji celjske regije. Vsi
člani društva so soglašali, da
dr. Radisav Komadina obdr-
ži predsedniško mesto še na-
daljnja štiri leta.
V društvo se lahko včlanijo
vsi, ki imajo težave z revmo,
pa tudi tisti, ki se pred tem
obolenjem želijo zaščititi.
Društvo je bilo ustanovljeno
24. marca 1995 v Atomskih
toplicah, ustanovitelj in pred-
sednik pa je dr. Radisav Ko-
madina, specialist internist in
revmatolog. Društvo šteje
približno tisoč članov, ki pri-
hajajo iz širše okolice Celja in
tudi iz drugih koncev Sloveni;
je. Člani plačujejo minimalno
članarino in imajo vse leto ve-
like ugodnosti pri zdravljenju
v zdraviliščih Atomske topli-
ce, Laško, Zreče, Topolšica in
Strunjan. Srečujejo se tudi na
izletih.
Letos za člane društva ve-
ljajo še večje ugodnosti.
Atomske toplice nudijo 50-
odstotnl popust za dnevna
kopanja, 25-odstotni popust
na dnevno veljavne cene za
kompletni penzion hotela in
50-odstotni popust za zdravs-
tvene storitve. Enako velja tu-
di za terme Zreče in Topolši-
ca. Zdravilišče Laško nudi 20-
odstotni popust na dnevno
veljavne cene za storitve v
kopališču, zdravilišče Stru-
njan pa 15-odstotni popust za
hotelske cene in 10-odstotni
popust za zdravstvene stori-
tve.
SABINA KRANJEC
Ples v dežju
Tudi dež in prav nič poletno vreme v soboto dopoldne nista zmotila številnih Celjanov, ki
so v središču mesta radovedno postali ter si ogledali srečanje turističnih društev s Celjskega.
Povabilu Celjanov so se letos odzvali v turističnih društvih Dobrna, Vojnik, Šempeter in Rečica,
ob predstavitvi svojega društvenega dela ter promocijskih materialov o krajevnih turističnih
znamenitosti pa so pripravili tudi nastope folkloristov (na sliki) in ljudskih pevk, zaigral pa je
tudi ansambel.	IS, Foto: GK
Tabor mladih planincev
Meddruštveni odbor planinskih društev Savinjska je tudi letos organiziral tabor mladih planincev, ki je tokrat na
Podvolovjeku v zgornji Savinjski dolini.
Tabora se bo udeležilo okrog 300 mladih planincev, v enotedenskih izmenah pa traja od 27. junija do 15. avgusta. Na planinskem
taboru sodelujejo mladi planinci in njihovi vodje iz planinskih društev Braslovče, Zabukoviea, Trnava, Kovinotehna, Šoštanj,
Slivnica pri Celju, Mozirje, Ljubno, Luče, Solčava, Gornja Radgona, Žalec in Velenje. Vodje tabora je Milan Polavder iz PD
Zabukoviea. V času tabora, ki ga mladi planinci preživljajo seveda pod šotori, obiskujejo bližnje hribe, imajo predavanja iz
planinske šole in športne aktivnosti. Na sliki: Del udeležencev tabora iz PD Braslovče, Zabukoviea in Trnava na skupnem pohodu
na Veliko planino.	T. TAVČAR
Grif 24
»Svet je lahko majhen, če
je le želja, da ga raziščem,
dovolj velika. Želja pa je ko-
maj kaj več kot želja, če ne
naredim prvega koraka,« je
zapisano še pred kazalom
24. številke Grifa, revije za
raziskovanje nekoristnega
sveta. In kaj vse ne sodi v ta
prečudoviti svet še ne okr-
njene narave?
Tadej Golob, glavni in odgo-
vorni urednik revije, je pripra-
vil več prispevkov. V prvem je
opisal obisk zadnjega mesteca
na severu Kanade, kjer si je
ogledal pasje dirke. V drugem
je pripravil povzetek o razve-
seljivi novici, da je ameriška
raziskovalna odprava našla
trupli Georga Malloryja in An-
dewa Irvina, angleških alpini-
stov, ki sta ostala pod Mont
Everestom že leta 1924. Nik-
dar ne bomo ugotovili, ali sta
umrla na poti navzgor, ali ka-
sneje, ko sta se vračala z nje-
govega vrha. V reviji je še s
hvaležnostjo predstavil »su-
per Elico« z Ospa, ki bdi tudi
nad alpinisti v tej steni. V na-
slednjem prispevku pa pred-
stavlja Marjana Manfreda -
Marjona, vrhunskega sloven-
skega alpinista.
Boris Čujič je plezal v eni
največjih afriških sten - Kago
tondo, ki leži skoraj 1000 kilo-
metrov daleč sredi polpuščav-
skega področja. Ciril Mlinar je
prispeval fotografije in besedi-
lo o potapljanju v divjih vodah
Boke Kotarske. Mateja Pate pi-
še o argumentih proti novi
vodni elektrarni na Savi in o
potopitvi njene struge ter o
vtisih s padalskega dne v Bov-
cu. Andrej Crček je kolesarje-
nje po Južni Ameriki zaključil
v Čilu. Urban Golob pa meni,
da so občinstvo in organiza-
torji filmskih festivalov v
Trentu v Italiji lačni pravih
alpinističnih in dinamičnih fil-
mov. Peter Gadel je s fotografi-
jo in besedo predstavil jamo
pod Debelim vrhom sredi Bo-
hinjskih planin. Da je Martulj-
kova skupina zares najlepša
naša gorska skupina, lahko vi-
dimo na posterju in v besedi-
lu, ki sta ga pripravila Matej
Mejovšek in Mateja Pate. Sled-
nja je predstavila Franca Lan-
gerholca, alpinista iz Kranja,
ter spust z gorskimi kolesi, kot
ga je opazovala na svetovnem
pokalu v Mariboru. Predstavi-
la pa je tudi logaško kolesar-
sko transverzalo, prvo tovrst-
no kolesarsko pot v Sloveniji.
Jure Čeh pa je opisal spust po
Savi Bohinjki od izvira do zht-
ja s Savo Dolinko. V fotogaleri-
ji so čudoviti podvodni po-
snetki Boruta Furlana. V prilo-
gi pa lahko preberemo več no-
vic iz alpinizma in knjižnih
polic.
CIRIL VELKOVRH
NASI KRJI IN UUDJE
13
Sto let gasilskega društva
Gasilsko društvo Kaplja-
Pondor v občini Tabor sodi
med najstarejša gasilska
društva v Savinjski dolini.
Svoj visok jubilej so prazno-
vali minulo soboto.
Najprej so se člani društva
in drugi gostje zbrali na slav-
nostni seji, kjer je o delova-
nju društva skozi sto let govo-
ril predsednik Branko Flor-
jan in poudaril, da so bili
tudi na tem področju nosilci
kulturnega in družabnega živ-
ljenja ter predani sodelavci
pri številnih delovnih in dru-
gih akcijah v kraju. Ob svo-
jem visokem jubileju so naj-
bolj zaslužnim članom pode-
lili društvena, občinska in
zvezina priznanja, v kultur-
nem programu pa so nastopi-
li Dobroveljski fantje.
Svojo stoto obletnico so
obeležili tudi z obnovljenim
gasilskim domom, novim pra-
porom, pročelje doma so po-
lepšali s fresko sv. Florjana in
z novo visokotlačno motorno
brizgalno Kotama. Da so us-
peli vse to narediti, so opravili
več tisoč prostovoljnih delov-
nih ur.	T. TAVČAR
Trikrat zlata celjska olimpijca
v ameriškem Reilghu in
Durhamu so bile od 26. junija
do 4. julija desete svetovne
igre Specialne olimpiade. Na
igrah sta sijajen uspeh dose-
gla varovanca celjskega Cen-
tra za varstvo in delo Golovec
Aleš Sobočan in Helena Stoj-
kovič, ki sta osvojila 6 odličij.
24 - članska slovenska od-
prava se je domov vrnila s 24
medaljami (14 zlatih, 4 srebr-
ne in 6 bronastih). Varovanca
Centra za varstvo in delo Go-
lovec 21- letni Aleš Sobočan
in 41- letna Helena Stojkovič,
spremljal ju je trener Leon
Štremberger, sta svoji zbirki
dodala 6 medalj. Aleš je pla-
valec in je tekmoval v katego-
riji od 16 do 22 let. Kar dva-
krat je stopil na najvišjo zma-
govalno stopnico. Zlati meda-
lji si je prislužil na 50 in 100
metrov prosto, na 200 metrov
prosto pa je bil četrti. Helena
je tekmovala v namiznem te-
nisu, v kategoriji od 30 do 45
let. Slavila je v igri posamez-
nic, 3. mesto je dosegla v igri
mešanih dvojic in 3. mesto pri
ženskih dvojicah.
SIMONA ŠALEJ
Prvo srečanje treh občin
Kulturno društvo Paški Kozjak je 10. julija pri šoli vrh
Paškega Kozjaka organiziralo pr\'o srečanje občin Misli-
nje, Dobrne in Velenja, ki je imelo predvsem družabni
značaj, pogovarjali pa so se tudi o razvoju Kozjaka.
Odkar je lokalna samouprava namenila nekaj več pozorno-
sti in sredstev za odročne in višinske predele, se je na Kozjaku
marsikaj spremenilo. ZgradiU so novo šolo, nekaj kilometrov
asfaltirane ceste iz smeri Paka, prav te dni pa zaključujejo dela
na izgradnji vodovoda.
Kulturno društvo je v sodelovanju s šolo in številnimi godci
pripravilo izvrsten kulturni program, ki ga je povezovala
učiteljica Sonja Ramšak. Župnik Tone Krnc pa je v govoru
krajanom občin orisal zgodovino kraja, njegove etnološke in
etnografske znamenitosti.	JOŽE MIKLAVC
Hmelj je do vrha
Hmelj je še vedno najbolj značilna kmetijska kultura Savinjske doline. V tem času je na
vrhu, to pomeni, da je njegova rast v višino zaključena.
Medtem, ko so kultivarji A dosegli pravo višino, je golding v rasti nekoliko zaostal in pričenja
cveteti. Temu je krivo zelo spremenljivo vreme, ki je nihalo od zelo nizkih do nadpovprečno
visokih temperatur. V hmeljiščih imajo ta čas opravka predvsem z zaščito. Škropijo proti
peronospori in rdečemu pajku, seveda po navodilih Inštituta za hmeljarstvo in pivovarništvo
Žalec.	T. TAVČAR
Domiselna ponudba
Mimoidoče ob cesti Mozirje - Šentrupert v Malih Braslovčah eden od pridelovalcev krompirja
takole domiselno vabi k nakupu. Vsekakor je kozolček opazen in že zato bo marsikateri kupec
zavil na njihovo kmečko dvorišče.	TT
Največja slovenska železnica
Trije ljubitelji železniških modelov Milan Frankol, Karel Bonisegni in Janko Pirnat so po
šestih mesecih dela dokončali gradnjo največje makete železnice v Sloveniji.
Že od 1. maja je na ogled v gostišču Pirnat v Letušu. Maketa se razsprostira skozi tri sobe, ki so
povezane s predori. Prvi prostor prikazuje železnico s postajo in gondolsko žičnico. V drugem
prostoru je na ogled pokrajina z gradom, žago in jezerom, tretji del pa prikazuje rudnik z žičnim
transportom. Najobsežnejši del projekta je maketa Zgornje Savinjske doline. Za gradnjo
projekta so porabili 3 milijone tolarjev in veliko ur potrpežljivega dela.	SIMONA ŠALEJ
Tečaj tenisa za najmlajše
športno društvo Petrovče - tenis sekcija in njen član Jani Rehar vsako leto organizirata na
domačem tenis igrišču tečaje za različne kategorije. Letos so že drugič organizirali tečaj
tenisa za otroke in starše.
Tečaj obiskuje dvajset otrok v starosti od pet do osem let. Skupaj s starši se pod vodstvom
učitelja športne vzgoje Toneta Lipuša učijo prvih zamahov tenisa skozi igro. V Petrovčah so
prepričani, da so izbrali pravi način, kako najmlajše naučiti igre, da jim bo v veselje. Seveda pa
bi bili zelo ponosni, če bi iz vrst najmlajših kdo postal teniški as.	T. TAVČAR
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Pod staro Lečnikovo uro
Petdeset skupnih let in zlata poroka Franca in Slavice Mežnar iz Celja
Koncem junija leta 1949 sta sklenila
zakonsko zvezo, pol stoletja kasneje,
natančneje 26. junija v letu 1999, sta
poroko pozlatila. Vmes je bilo skupno
življenje, polno lepih in manj lepih
obdobij in doživetij. In če bo vse tako,
kot je v pravljicah, bosta srečno živela
do konca svojih dni.
V času, ko se je vse skupaj začelo, je
bila na Glavnem trgu v Celju urarska
delavnica mojstra Viktorja Lečnika in
nad njo velika črna okrogla ura. Tam je
Franc zagledal Slavico, stopil do nje in jo
preprosto vprašal, če jo sme spremljati
del poti, kamor je bila namenjena. Ta pot
je bila sicer kratka, a dovolj dolga, da od
takrat, ko se je pisalo leto 1947, stopata
po njej še danes.
Seveda je ni ogovoril kar tako. Slavica
in Franc sta se na videz že poznala, saj sta
se oba učila za trgovski poklic pri takrat-
ni celjski »Naprozi« (nabavno prodajni
zadrugi), predhodnici zdajšnjega Potro-
šnika. Delala sta v različnih poslovalni-
cah, bežno pa sta se srečevala
na skupnih sestankih podjet-
ja. Amorček je že tam trosil
iskrice, da bi se potem pod
Lečnikovo uro moglo zgoditi
tisto, kar se je zgodilo in nada-
ljevalo v življenju mladeniča,
ki je prišel v Celje iz Lepe
Njive, in mladenke, doma iz
Grajske vasi.
Cas pred tem
Franc je bil najstarejši od
petih otrok, živečih v delavski
družini na Mozirskem, kjer je
bila borba za preživetje sila
stalnica. Od svojega dvanaj-
stega leta je živel brez staršev,
kot najstarejši otrok pa je po
materini smrti prevzel njeno
vlogo. Z bratom in tremi se-
strami je hodil služit h kme-
tom za pastirja, potem je delal
v kamnolomu, vozil konjske
vprege in še marsikaj drugega
je počel za ljubi kruhek. Po-
tem je šel v uk v Celje, podob-
no kot kasneje brat in tri se-
stre.
V hiši, kjer se je rodila in
odraščala Slavica, je bilo
šestnajst otrok. Njena mama
se je namreč poročila z vdov-
cem, ki je s sabo pripeljal
petero lačnih ust, potem pa
je na svet prijokalo še enajst
skupnih otrok. Lakote in os-
talega pomanjkanja se je
družina otepala s trdim de-
lom in skromnostjo. Svojo
mamo Slavica opisuje kot
plemenito žensko, ki ni ni-
koli delala razlik med otro-
ki, ki so prišli k hiši, in
otroki, ki so se kasneje rodili
v zakonu.
Četrt stoletja brez
prstanov
Franc in Slavica sta se po-
ročila na Hvaru. Med obre-
dom sta si izmenjala zlatoru-
mena prstana, ki pa sta takoj
po poroki postala brez barve
in brez vsakršnega sijaja.
Nek prodajalec je namreč
ženina Franca grdo naplah-
tal, ko mu je pozlačeno kovi-
no prodal za žlahtno zlato.
Obledela prstana sta mlado-
poročenca snela z rok in ju
za vedno spravila v škatlico.
Petindvajset let sta bila
Franc in Slavica brez poroč-
nih prstanov na rokah, vse do
praznovanja obletnice poro-
ke. Tokrat sta bila prstana
res iz zlata, dragocena pa
zato, ker je bilo to darilo
njunih dveh sinov.
Njun prvi dom je bilo
majhno stanovanje v hiši na
Ipavčevi ulici v Celju. »Začela
sva iz nič, še zakonsko poste-
ljo vsa si morala sposoditi, za
prvo obletnico poroke pa se
nama je rodil prvi sin, Bran-
ko,« se prvega skupnega leta
spominja Slavica, ki je na-
slednje leto rodila še sina
Slavka in za osem let pustila
službo. To je bil čas, ko je
njen soprog Franc kot trgov-
ski zastopnik veliko potoval,
ob .tako napornem delu pa
študiral ekonomijo. Diplo-
miral je, nato opravil še ma-
gisterij. »Brez ženinega razu-
mevanja, podpore in žrtvova-
nja bi tolikšnega napora goto-
vo ne zmogel,« se je Franc
med pogovorom ljubeče nag-
nil k Slavici.
Zdaj je najlepše
Na Trubarjevi ulici sta zače-
la graditi manjšo hišo, sinova
pa sta že toliko zrasla, da je
lahko šla Slavica spet v služ-
bo. Prvega novembra leta
1958 sta se vselila v hišo, kjer
živita še danes. Slavica je po-
kojnino učakala v ljubljanski
Astri, Franc v žalskem Hme-
zadu.
Mežnar jeva otroka sta že
davno odletela iz gnezda in si
ustvarila vsak svojo družino,
njuna starša pa sta danes po-
nosna na Branka, zdravnika z
visokim položajem v celj-
skem zdravstvu, in na drugo-
rojenca Slavka, uspešnega di-
plomiranega ekonomista -
bančnika. Seveda njun ponos
sega še na obe snahi in na vseh
šest vnukov in vnukinj.
Kdaj jima je bilo najlepše?
»Težko je to reči. Sreča in
veselje sta bila ob rojstvu si-
nov, vesehla sva se ob njunih
uspehih, veselje je bilo, ko sva
si postavila dom... pravzaprav
nama je zdaj najlepše,« je na
vprašanje odgovorila Slavica,
Franc pa jo je dopolnil: » Naj-
bolj sva vesela, ko smo vsi
skupaj, ko se nas vseh dvanajst
zbere na družinskih praznova-
njih, in ko vidiva, da sta šla
otroka po najini poti in da po
isti poti stopajo tudi vnuki.
Mislim predvsem na skrom-
nost, pokenost, pridnost, am-
bicioznost.«
Petdeset let dolgo skupno
življenje zakoncev Mežnar se
je zdaj prevesilo v šesto deset-
letje. Nešteto je prelepih spo-
minov, veliko je trpkih, a se
slednjim najraje izogneta.
Redkim družinam je bilo v
času pred pol stoletja z rožica-
mi postlano, s skromnostjo in
trdim delom se je skozi življe-
nje prebijala prenekatera dru-
žina. Sreča pa je ostala tam,
kjer je bil dom prežet z ljubez-
nijo, razumevanjem, potrp-
ljenjem. Slavica in Franc Mež-
nar, ki verjameta v takšen re-
cept za družinsko srečo, sta
lahko srečna tudi zato, ker se v
njun dom ni nikoli prikradla
kakšna hujša bolezen.
Zdaj največ časa preživita
na vikendu v Malih Braslov-
čah, kjer Slavica skrbi za zele-
njavni vrt in cvetje, Franc pa
najbolj uživa v sadovnjaku in
se na jesen veseli plodov sto in
več sadnih dreves. Kadar je
letina dobra, je kaj deliti, ko
je letina slaba, je sadežev še
vedno dovolj za vse. Podobno,
kot je to v življenju skromnih
ljudi.
I:: - ; - MARJELA AGREŽ
Slika za list v družinskem albumu. Zlatoporočenca in njuni priči, vnuka
Luka in Miha.
Obnavljajo sakralne
spomenike
Ena izmed slovenskih posebnosti so tudi številne kapelice. Še
pred nekaj leti so bile lepo vzdrževane redkost, sedaj pa jih je
vedno več obnovljenih. Tem se bo v kratkem pridružila tudi
Jakačeva kapela na Gomilskem. Tudi sicer v tej župniji zadnja
leta posvečajo sakralnim objektom veliko pozornosti. Obnovili
so že župnijsko cerkev in župnišče na Gomilskem" ter podruž-
nični cerkvi v Šmatevžu in Grajski vasi, načrtujejo pa še obnovo
cerkve v Šentrupertu.	T. TAVČAR
Osamljeni planet
Pod imenom Lonely Planet
sem poznal predvsem izvrst-
ne popotniške knjige, oziro-
ma turistične vodnike, ki jih
je bilo mogoče kupiti v vsa-
kem dobro založenem kio-
sku v evropskih mestih. Ime
mi je bilo ^nano tudi s televi-
zije; mislim, da je šlo za
kanal Discovery, kjer sem z
veseljem spremljal oddaje z
istim naslovom. Pred krat-
kim pa sem na iskalniku
Yahoo! med pregledovanjem
popotniške sekcije zopet na-
letel na to ime.
In res, znani iskalnik Ya-
hoo!, aU Y!, kot ga skrajšano
imenujejo, je povezan tudi s
spletnimi stranmi Lonely Pla-
net Online (www.lonelypla-
net.com), ki so me, moram
priznati, v mojem predpočit-
niškem razpoloženju močno
prevzele. Potovanja, neznane
dežele, vznemirjenje... ja, ja,
saj vem, kaj boste rekli. Tak-
šnih strani je na spletu na
tone. Že res, vendar je Osam-
ljeni planet nekaj posebnega.
V primerjavi z nekaterimi
drugimi sorodnimi stranmi
ima veliko prednost: spletne
strani so naravnane tako, kot
da bi obiskovalec želel odpo-
tovati po svetu že v nasled-
njem trenutku.
Že ob prvem obisku, oziro-
ma v prvi sekundi, sem priti-
snil na ikono »Destinations« in
začel izbirati, kam bi se prav-
zaprav odpravil. Najprej kon-
tinent, nato država. Hop, pa
smo tam. Tudi Slovenijo sem
našel v sekundi. Kar precej
pohvalno pišejo o naši deželi,
veste. Tudi vodnik, poln su-
perlativov, obstaja. Hkrati pa
obstaja na teh straneh tudi
zelo učinkovit regulativ in si-
cer gre za vtise obiskovalcev,
ki so že bili tam. Tako iz ust
popotnikov izvemo, da v Slo-
venijo iz zahodne Evrope ni
moč peljati najetega avtomo-
bila, razen iz Avstrije, da me-
njalnica na železniški postaji
v Ljubljani ne dela polnih 24
ur, kot je navedeno v vodniku
in podobne stvari. Vsekakor
pa me sredi julija bolj zanima,
kam bi jo lahko človek mahnil
za dopust. Jutri? Okej, pa ju-
tri. Še prej pa bom malo po-
gledal po Internetu.
Lonely Planet Online je
idealno orodje za takšno pla-
niranje dopusta. Na spletnih
straneh je na voljo veliko po-
datkov. Seveda, ravno dovolj,
da vas potem zamika kupiti še
knjigo, kar je čisto fer, mar
ne? Gre namreč za to, da so
podatki ravno dovolj splošni,
vsebujejo pa tudi dovolj po-
drobnosti, da boste vedeU,
kam se podajate. In katere
knjige si preberite, če potujete
povsem v neznano deželo.
Seveda Lonely Planet ne po-
nuja le informacij za morebit-
ne svetovne popotnike. Spret-
no vam bodo ponudili tudi
komunikacijski servis za po-
tovanje, ki vsebuje cenejše te-
lefonske pogovore po vsem
svetu, avtomatsko tajnico in
elektronsko pošto. Interesant-
no, kaj? Res je, takšnih in
podobnih servisov je na stoti-
ne, vendar pa to še ne pomeni,
da si kaj takega ne bi mogli
omisliti na Lonely Planet. Po-
leg tega je na teh spletnih stra-
neh še vrsta drugih zanimivo-
sti, od fotografij z eksotičnih
lokacij, do splošnih nasvetov,
kako ohraniti zdravo telo na
poti.
Naj povzamem. Po dolgem
času sem uspel najti spletno
stran, ki zelo dobro in skoraj
nevidno združuje brezplačne
storitve s komercialnimi. Člo-
veku ni odveč, če mu poskuša-
jo nekaj prodati, saj za to dobi
precej brezplačnih informa-
cij. Fer kupčija, vam rečem.
Vasja Ocvirk
vasja@eurocom.si
Srečanje starejših krajanov
v Gorenju nad Zrečami so pripravili srečanje sedemdeset
in več let starih krajanov.
V gostišču Smogavc je kulturno društvo Janez Koprivnik
pripravilo krajši program. Srečanja se je udeležilo okoli 20
starejših krajanov. V uvodu je zbrane nagovoril predsednik
krajevne skupnosti Ludvik Smogavc, nato pa je med glasbo,
ki so jo izvajali na starih glasbilih, gorenjski župnik bral
zgodbe iz knjige Antona Gričnika Farice, napisane v narečju.
Zapele so tudi domače pevke, nekaj pesmi pa so zaigrali tudi
na citre.	'	PP
NASI KRAJI UUDJE
15
Uspešno proti vriiu
Jure Bornšek že drugo leto v državni reprezentanci v športnem plezanju
športno plezanje sodi v Ce-
lju med manj poznane špor-
te, Neupravičeno, saj so med
sicer redkimi športnimi ple-
zalci posamezniki, ki dose-
gajo odmevne rezultate in
tudi v prihodnosti veliko
obetajo. Med njimi je prav
gotovo tudi trinajstletni Jure
Bornšek iz Prekorij.
S športnim plezanjem se je
začel ukvarjati pred tremi leti
in pol in sedaj tekmuje že
četrto sezono. Od lani je tudi
član državne reprezentance.
Vzornika ima kar dva, med
slovenskimi plezalci je to To-
maž Valjavec, med tujimi pa
Francoz Francois Legrand.
Oce sicrbi za
treninge
Za plezanje ga je navdušil
njegov oče, Jože Bornšek, us-
pešen alpinist, ki tudi večino-
ma skrbi za sinove treninge.
»Športno plezanje je odličen
šport z vseh vidikov, saj zelo
krepi psihofizične sposobno-
sti. Med ljudmi vlada zmotno
prepričanje, da je to nevaren
šport, vendar je za varnost
zelo dobro poskrbljeno,« po-
jasnjuje Jože Bornšek. Pri vo-
denju treningov mu, kadar
sam nima časa, pomaga tudi
Jernej Gračner. »Treningi so
čedalje bolj naporni, saj od
tekmovalcev, tudi tako mla-
dih, zahtevajo vedno več, in je
zato potrebno tako k trenin-
gom kot tudi k tekmovanjem
pristopati popolnoma profe-
sionalno. Juretu pomagam
predvsem na podlagi svojih
lastnih izkušenj. Treninge
imava skoraj vsak dan okoli
dve uri, včasih več, včasih pa
tudi malo manj. Veliko se pos-
večava fizičnim in tudi psihič-
nim pripravam. Psihične pri-
prave so posebej pomembne
pred tekmovanji. Je pa lepo,
da v tem športu ni rivalstva
med tekmovalci in si med sa-
bo vehko pomagajo in svetuje-
jo,« je treninge in tekmovanja
opisal Jože Bornšek.
Jure večinoma trenira do-
ma, saj ima na kozolcu ureje-
no že kar veliko steno, visoko
približno 8 metrov, z umetni-
mi in naravnimi oprimki, ne-
kaj treningov pa ima tudi na
umetnih stenah v Celju ali v
osnovni šoli na Ljubečni, kjer
imajo veliko, novo steno.
Treningi pa ne potekajo sa-
mo na umetnih stenah, ampak
tudi na skali. Skupno je pre-
plezal že 66 smeri, njegova
najtežja do sedaj preplezana
smer pa je Herkules v Kotečni-
ku, ki ima oceno 7b, preplezal
pa jo je z rdečo piko. Med
njegove najboljše smeri pa
spadata tudi smeri Natreks, z
oceno 7a in smer Jumping
Jack z oceno 6c+/7a. »Moja
najljubša je smer Kitajka v Ko-
tečniku, Id ima oceno 6c,« je o
svojih smereh povedal Jure.
Državni prvaic med
osnovnošolci
Jure je zelo hitro napredo-
val in je leta 1997 že dosegel 2.
mesto na državnem prvenstvu
med cicibani. V letu 1998 je
začel tekmovati v kategoriji
mlajših dečkov in se udeleže-
vati mednarodnih tekmovanj.
Na mednarodni tekmi v Rave-
ni, ki je nekakšno neuradno
evropsko prvenstvo, je dosegel
5. mesto. Peto mesto pa je lani
dosegel tudi na državnem pr-
venstvu. Športna zveza Celje
mu je podelila priznanje za
športne uspehe v sezoni 1998/
99. V letošnji sezoni tekmuje v
kategoriji starejših dečkov in je
dosegel 3. mesto na mednarod-
ni tekmi v Ljubljani in 4. mesto
na mednarodnem tekmovanju
v italijanski Raveni. Osvojil je
tudi naslova štajerskega in dr-
žavnega prvaka osnovnih šol.
V prihodnosti namerava še iz-
boljšati rezultate. A Jure ni le
odhčen plezalec - tudi šesti raz-
red v Osnovni šoli Hudinja je
zaključil z odličnim uspehom.
PRIMOŽ POKLIČ
S tekmovanji so tudi veliki
stroški, ki jih v celoti pokri-
va Planinsko društvo Celje,
katerega član je Jure, pred-
sednik pa Edi Stepišnik.
Jure in njegov oče Jože med pokali in medaljami.
Večino treningov opravi na domači steni.
Za Kranjsko
Goro še nekaj
prostora
v avtobusu, ki bo v petek,
24. julija, popeljal naše bralce
na izlet v Kranjsko Goro in
njeno okolico, je na voljo še
nekaj prostih sedežev. Zato
tiste, ki bi se nam radi pridru-
žili, vabimo, da izpolnijo pri-
javnico, ki smo jo objavih v
prejšnji številki Novega tedni-
ka, in jo čim prej pošljejo po
pošti ali prinesejo osebno v
naš oglasni oddelek.
Zlata
nagrada
Novega
tednika
Le v enem časopisu tistega
dela naklade, ki gre v proda-
jo v kioske, in v enem časopi-
su iz naklade, ki je namenje-
na naročnikom, bomo vsak
teden odtisnili žig z napisom
»ZLATA NAGRADA NOVE-
GA TEDNIKA«. Če boste žig
našli v svojem izvodu, pridi-
te z njim v uredništvo Nove-
ga tednika, kjer vas čaka lepa
nagrada Zlatarne Stožir iz
Celja.
V akciji bomo do konca
leta med zveste kupce in na-
ročnike Novega tednika raz-
delili 66 zlatih nagrad Zlatar-
ne Stožir. Srečo vam želimo
in opozarjamo, da bo žig
vsakič odtisnjen na drugi
strani časopisa, zato ga vsa-
kič pazljivo prelistajte.
16
REPORTAŽA
Prvi polčas Piva in cvetja
Zaradi slabega vremena se bodo prireditve v Laškem nadaljevale v petek in soboto - Pričakujejo rekorden obisk
Vreme je spet pošteno zagodlo Laščanom. Prvič v 35 letih, odkar pripravljajo največjo
slovensko turistično-zabavno prireditev Pivo in cvetje, so morali zaradi obilnega dežja v petek in
soboto odpovedati vse prireditve na prostem. Slabo vreme je prepolovilo obisk, manjša je bila
tudi žeja. Ker pa se v Laškem vse leto veselijo druženja z ljudmi iz cele Slovenije, so se odločili, da
svoje prireditve ne bodo pustili kar na polovici. Pivo in cvetje se bo zato nadaljevalo v petek in
soboto, s prav takšnim programom, kot so ga sprva napovedali.
Kot so sporočili iz Turističnega društva Laš-
ko, so njihovo odločitev, da nadaljujejo s prire-
ditvijo, podprle vse službe, ki jim pomagajo pri
organizaciji, ostah bodo tudi vsi gostinci na 26
priložnostnih gostiščih, v Laško pa bodo prišh
tudi vsi izvajalci programa. Tako bodo v petek
zvečer na Aškerčevem trgu zabavali obiskoval-
ce Brendi, Korado in dalmatinska klapa Anko-
ra, na graščinskem dvorišču bo igral ansambel
Lojzeta Slaka, na šolskem igrišču pa ansambli
Prisluhnimo tišini. Babe vvatch in Big foot
mama. V soboto bosta dve tekmi v jadralnem
padalstvu, ob 16.uri bo na šolskem igrišču fun
bali s Sašom Hribarjem. Zvečer bodo na Ašker-
čevem trgu peli Zoran Predin in Šukarji, na
graščinskem dvorišču Natalija Verboten, na
šolskem igrišču pa bo koncert Pera Lovšina in
Križarjev ter skupine Nude. Ob 22. uri bo
ognjemet z gradu Tabor in s Krištofa. Oba
dneva si bo v Laškem mogoče ogledati tudi
razstave, ki so jih odprli že prejšnji teden. V
mestu bo veljal posebni prometni režim, tistim
obiskovalcem, ki se ne bodo pripeljah s poseb-
nimi vlaki ali avtobusi, pa bo na voljo 10 tisoč
parkirnih mest.
V Laškem upajo, da jim bo tokrat vreme
naklonjeno in se nadejajo rekordnega obiska.
Prejšnji teden je kljub dežju prišlo okrog 55 tisoč
ljudi, po grlih pa je steklo 25 tisoč litrov piva.
Zaradi temnih oblakov in mokrih ulic se ljudje
niso nič manj veselili kot sicer, kakšen pa je bil
utrip v Laškem v dnevih, ko se ni bilo treba
skrivati pod dežniki, pa si oglejte na fotografijah.
JANJA INTIHAR
ALEKSANDRA MAČEK
Foto: GREGOR KATIČ
Parada Pivo-cvetje, s katero v Laškem vedno zaključijo svojo večdnevno prireditev, še nikoli ni bila tako dolga. Letos je namreč
v njej sodelovalo preko tisoč ljudi. Med njimi je bilo okrog 800 članov folklornih in etno skupin ter društev iz občine, ki so se jim
prvič pridružili tudi člani Turističnega društva iz Rečice ob Savinji. V povorki, ki je bila sestavljena iz štirih delov, je bilo 40
voz, igralo pa je pet godb na pihala. Članice hortikultumega društva iz Laškega so bogate cvetlične šopke popeljale po mestu
kar na kolesih.
Kljub slabemu vremenu so v Laškem pili pivo, še posebej, ko
se je pokazalo sonce. Po grlih je šlo petsto 50-litrskih sodov
oziroma 50 tisoč pollitrskih vrčkov. Do lanskih količin popite-
ga piva bo treba »notri spraviti« še 200 tisoč vrčkov. Ce bo
sonce, težav ne bi smelo biti.
Kot vedno je bila med najbolj obiskanimi razstava dobrot iz
krušne peči, ki so jo pripravili v prostorih starega vrtca.
Pestro ponudbo domačega peciva, potic in kruha, kijih je bilo
na razstavnem mestu mogoče tudi kupiti, je napeklo 50 žensk
iz radeške in laške občine, aranžerska dela pa je opravila
Nevenka Fantinatto iz Laškega. Zaradi zahtevnosti priprav
in dela te razstave konec tedna ne bo.
Na Graščinskem dvorišču sta se pred številnim občinstvom po stari šegi vzela 29-letni Branko Zalokar s Planine pri Sevnici in
21-letna Metoda Obu iz Rimskih Toplic. Za dobro voljo so na ohceti skrbeli domači godci Marija Snežna iz Gornje Velke, ki
igrajo na doma najdene ali izdelane stvari, ki so jih predelali v glasbila. Iz glinastega lonca so naredili lončeni bas in iz
kuhinjskega strgala kitaro. Šentruperčani pa so pripravili šrango za ženina, kjer so ga preizkusili, ali je vreden njihove
občanke. Nevesta se je na koncu lahko pohvalila z bogato larmo.
REPORTAŽA
17
Vžigalica posebnih duš
Sedmim varovancem zavoda za usposabljanje in njihovemu učitelju Robertu Klopčiču je uspelo izdati zgoščenko pojočih pravljic, ki zbujajo spomin
Prijetno je zapisati, da je zagle-
dala luč sveta bržčas najmanj ko-
mercialna zgoščenka v Sloveniji.
Pojoče pravljice se včasih zatikajo
in besede komajda hočejo iz ust.
Avtorji zgoščenke so mladi s po-
sebnimi potrebami, ki živijo in se
učijo v Zavodu za usposabljanje in
varstvo na Dobrni. Sedem jih je in
le trije med njimi so pismeni. Črke,
številke in simboli jim ne gredo
najbolje, prinašajo pa druge talen-
te.
Stari od trinajst do dvajset let biva-
jo v svetu pravljic. Zgoščenke ne bi
bilo, če ne bi imeli ob sebi Roberta
Klopčiča, vzgojitelja predšolskih
otrok, ki je pred dvema letoma pris-
pel na civilno služenje vojaškega ro-
ka v zavod na Dobrni. Otrokom, vsi
so zmerno ali težje prizadeti, je po-
magal pri jutranjem prebujanju,
vstajanju, oblačenju, umivanju in
negi zob, pri hranjenju. Po šestih
mesecih je dolg do vojske poravnal, a
kljub temu v zavodu ostal. Zaposlili
so ga, mladega Mariborčana, najprej
kot varuha, nato kot učitelja glasbe-
ne in telesne vzgoje. Med vožnjo
proti Dobrni običajno premleva, ka-
ko bi še lahko popestril pouk. »OkoH
pete ure čakam, da se dan začne,«
pravi. Sede v avto in čeprav ga v
službi pričakujejo šele ob deseti uri,
je med varovanci že precej pred os-
mo. Hodi med njimi, jih ogovarja in
bodri, če vidi kak nesrečen obraz.
Mnogi so težko vodljivi, a v duši, je
dejal, so nepokvarjeni in silno
skromni, zadovoljni z ovitkom bon-
bona, da bi se z njim igrali.
Veliki in ranljivi
»Pri uri glasbe, ko smo obravnavali
Dekhco z vžigalicami, so si otroci
zapomnili zelo malo, skoraj nič in
prešinilo me je, da bi pravljico uglas-
bili in jo povedali v verzih. Iz izku-
šenj vem, da si naši varovanci vsebi-
no, ki jo slišijo peti, dosti lažje za-
pomnijo,« je pojasnil Robert Klopčič.
Ustanovil je sedemčlanski zbor, pev-
ce pa izbral po sposobnostih in tudi
vodljivosti.
Skoraj povsem slepa dvajsetletna
Renata je izjemno glasbeno nadarje-
na. Pozna vse akorde. Ko sliši melo-
dijo enkrat, morda dvakrat, jo lahko
po posluhu zaigra na klavir. Zelo je
vztrajna in včasih vadi tudi po pet ur
skupaj. Resna, pridna in zanesljiva.
Do letos ji še ni uspelo peti in igrati
hkrati, a med projektom se je tudi
tega naučila.
Petnajstletni Igor lahko pri igranju
klavirja uporablja le eno roko. Ima
težave pri izgovorjavi, a hitro dojema
in si zapomni besedila. Učitelj pravi,
da zmeraj trosi pametne in duhovite
pripombe.
Najpogosteje je nasmejan Primož,
štirinajstletnik, ki ima precejšnje te-
žave z govorom. Zlat fant, pravijo
zanj, ki vnaša dobro voljo v vso
skupino. V sebi ima veliko znanja, a
ga zaradi težav pri izgovorjavi naj-
večkrat zadrži kar zase. Uči se pisati
in računati.
Tinka, stara je trinajst let, v zboru
poje, a sama nikoli. Ima zelo lep glas
in dobro izgovorjavo. Rada komuni-
cira s smehom.
Med varovanci na Dobrni je prav
gotovo najbolj izobražen šestnajst-
letni Luka, ki je končal redno osnov-
no šolo. Ogromno zna, je dejal nje-
gov učitelj, veliko bere in se ukvarja
z računalništvom. Njegovo pomnje-
nje je izredno in pri tem prekaša
večino ljudi. Govori angleško in rad
bi se naučil igrati citre. Včasih kar
tako, za šalo, govori vzvratno - sta-
vek, ki ga sliši, v mislih prebere od
zadaj. Zakaj vsakič tako rad zamuja,
ne ve nihče.
Osemnajstletni Mitja je zaljubljen
v kitaro, čeprav pozna le dva prije-
ma. Brenka in poje. Če bi obrnili
njegove žepe, bi v njih vselej odkrili
strune. Tudi on bere in piše.
Boštjana, ki je zelo dober športnik,
ni več v zavodu. Z osemnajstimi leti
bo najbrž odšel v delavnice. Velik
prijazen fant je bil v zavodu zelo
priljubljen. V pomoč je bil tako dru-
gim varovancem kot osebju, največ-
krat hišniku pri vsakodnevnih opravi-
lih. Ko mora nastopiti solo, mu zleze
strah pod kožo. Ne zamudi prav no-
bene televizijske športne oddaje.
Pred nemimi zidovi
»Mi, ki smo majhni, smo nekaj
naredili zato, da boste vi veliki nare-
dili bolje,« lahko preberemo na zad-
nji strani zgoščenke, ki ni naprodaj.
Robert Klopčič je napisal besedila,
preprosta, brez odvečnih in nevsak-
danjih besed, glasbo pa ob pomoči
Erika Pevca. Zgodbe o Trnuljčici,
Rdeči kapici, šivilji in škarjicah, muci
Copatarici in kralj ični na zrnu graha
so se prelevile v kratke razumljive
pesmi. Z vajami so začeli februarja
letos in besedil iz petih pravljic ter
šestih narodnih pesmi so se naučili v
kakšnih petintridesetih urah. V stu-
diu so porabili približno sto ur dela,
saj so posebej obdelali vsako besedo
in ton za tonom. Zgoščenka je bila
nared junija in sedemčlanski zbor jo
je sprejel z mešanico začudenja in
navdušenja. Uspelo jim je.
Kdaj in komu pridejo prav pravlji-
ce Pred nemimi zidovi? »Ob tistih
dneh, ko sam ne veš več, kaj bi
ponudil svoji duši, da bi postala pol-
nejša. Ob tistih dneh, ko pričakuješ
od ljudi vse, a sam jim nič več ne
moreš ponuditi. Ob tistih dneh, ko se
telo pogreza v sivino vseh, s prijaz-
nim nasmehom in z mečem v rokah.
Takrat vem, da moram iti, dati kri
nekomu drugje in za seboj pustiti le
prah v kotu zgoraj, ki ga vaša roka ne
doseže,« je zapisal mentor.
Predračun stroškov projekta Pred
nemimi zidovi je znašal 2,2 milijo-
na tolarjev, zgoščenko pa so navse-
zadnje izdali s stodesetimi tisočaki:
ob pomoči Erika Pevca iz Studia
Mitro, podjetja Florjančič tisk in
pomočnice vzgojiteljice iz zavoda
na Dobrni Alenke Cehner ter ob
podpori ravnateljice Irene Artank,
Glasba se večine drugačnih otrok
dotakne. Pri pouku, pri katerem po-
gosto nerodno zaplešejo angleški
valček, spoznavajo glasbene in di-
daktične igre ter inštrumente. Nežna
klavirska glasba, zanje posebej prire-
jena, jih zaziblje v mir. Po mnenju
Roberta Klopčiča ponuja prav glasba
eno od poti za lažje pomnjenje, pa ne
le pravljic in pesmi: »Podobne meto-
de bi lahko s pridom uporabili tudi
pri učenju o pravilih obnašanja, po-
duku o osebni higieni in nenazadnje
pri učenju matematike. Račun ali
abecedo lahko, naj se ne sliši preveč
nenavadno, tudi zapojemo...«
KSENUA LEKIČ
»Zakaj bi peli le pesmi? Zapojemo lahko tudi pravljice, račune, abecedo in
druge informacije, kajti naši varovanci si vsebino, ki jo slišijo peti, lažje
zapomnijo,« pravi Robert Klopčič.
Boštjan. Na vsakem koraku
zaščitniški.
Renata. Odlična glasbenica. Pesmi
igra po posluhu.
Igor. Klavir igra enoročno.
Primož. Uči se črk in računov.
Tinka. V zboru poje, sama
nikoli.
Luka. Govori angleško in razume
računalnike.
Mitja. V žepu vselej prenaša
strune.
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Fantom lomasti po dolini
Nepredvidljivi lučki medved, ki ga človeško oko doslej še ni zaznalo, je poleg številnih ovac ubil tudi kravo
Po planinah Zgornje Savinj-
ske doline zadnja dva meseca
tava svojevrsten fantom - nič
kaj priljuden, celo smrtno ne-
varen medved. Kdaj natančno
je začel lomastiti po lučkih
planinah, je nemogoče ugoto-
viti. Najprej je puščal le odtise
svojih trinajst centimetrov ši-
rokih šap, prvo krvavo sled pa
je pustil konec maja, ko so
kmetje našli mrtvo telico na
Lepenatki.
Srednje velik medved je v
Zgornjo Savinjsko dolino naj-
verjetneje pritaval iz osrednje-
ga območja, od koder ga je
pregnal kakšen močnejši med-
vedji samec. Kosmatinec, te-
žak kakšnih 140 kilogramov, je
za okoliške kmete postal že
prava nadloga. Pobil je deset
ovac, pet telic in kravo, šest-
najst ovac pa pogrešajo. Med-
ved ponavadi ne napada živi-
ne, bolj kot sveže meso mu diši
mrhovina, lučki kosmatinec pa
se je poleg ovac lotil celo gove-
di, kar je za njegov rod nena-
vadno. »Verjetno napade gove-
do v spanju, drugače si ne
znam razložiti, kako bi se lah-
ko lotil krave,« je ugibal Vlado
Poljanšek, kmet s Podveže, ki
mu je medved snedel štiri ov-
ce. Po zagotovilih ministrstva
za kmetijstvo bodo kmetom iz-
plačali odškodnino za prijav-
ljeno mrtvo in ranjeno živino.
Ovca, denimo, je vredna se-
demdeset tisočakov.
Gozdni fantom je izredno
previden in ne pušča veliko
sledi, tako previden je, da ga
človeško oko doslej še ni zaz-
nalo, čeprav lovci vsak večer
čakajo nanj. Škoda je velika,
odločba za odstrel pripravlje-
na, medved pa še vedno loma-
sti. Kmetje se bojijo, da bi
napadel človeka, medvedja
pot se namreč križa s planin-
sko potjo na Korošico. Zadr-
žuje se na planinah Poljšak,
Podvežak, Ravne, na Lučki
Beli in Lepenatki. V Zavodu za
gozdove v Nazarjah sicer za-
gotavljajo, da se medved člo-
veka boji, dobil pa naj bi se
tudi razpršilec, ki ga človek
uporabi ob bližnjem srečanju
z medvedom in ga tako odže-
ne. Kmetje se ob tem le nasmi-
hajo, sploh pa se razpršilca v
okolici Luč ne da dobiti.
Vodja odseka za živalski
svet pri nazarski enoti zavoda
za gozdove Marija Sodja
Kladnik kmetom priporoča,
naj živino zaščitijo tako, da
pašnike ogradijo z električni-
mi pastirji, dobrodošel pa bi
bil tudi pastirski pes. Odveč
pa ni niti reden nadzor živine,
namreč več ljudi kot prehodi
pašnike, manjša je možnost,
da se bo tam okoli zadrževal
medved. Kmetje trdijo, da je
pašnike zaradi razgibanega te-
rena na tem območju zelo tež-
ko ograditi, dobrih pastirjev je
malo, kaj šele pastirskih psov,
teren pa so tako bolj ali manj
že prehodili. Nepredvidljivi
kosmatinec je več kot previ-
den, tako da tudi lov nanj ni
ravno mačji kašelj. Trenutno
ga lovci poskušajo premamiti
z mrhovino dveh telic, ki so ju
našli v petek in soboto. »Ver-
jetneje pa je, da ga bo kdo
ustrelil po naključju,« meni
Vlado Poljanšek.
Medved je pri nas zaščitena
živalska vrsta in Slovenija je
med tistimi redkimi državami,
ki ji je uspelo ohraniti vitalno
populacijo medveda. V Zgor-
nji Savinjski dolini, ki spada v
zunanje območje medvedove-
ga bivalnega prostora v Slove-
niji, je medveda treba varova-
ti, razen če gre za težavnega
kosmatinca, ki dela škodo. Ta-
kemu preti odstrel.
NATAŠA PEUNIK
Mladi rjavi medved. Kosmatinec, ki se že dva meseca potika po zgomjesavinjskih planinah,
naj bi bil star štiri ali pet let, tehtal pa naj bi kakšnih 140 kilogramov. Šapa, kažejo sledi, meri
v premeru trinajst centimetrov.
220 - letnica rudarjenja
v nedeljo popoldan so upo-
kojeni rudarji rudnika Zabu-
kovica in Liboje v Grižah
proslavili 220 - letnico rudar-
jenja v Libojsko-zabukovški
kadunji, oziroma 200 let or-
ganiziranega rudarjenja.
Rudarji rudnika Zabukovi-
ca, ki je bil zaprt leta 1966 in
rudnika Liboje, ki ne deluje
več od leta 1972, so prvo sre-
čanje pripravili leta 1983, le-
tošnje pa je bilo, zaradi praz-
novanja obletnice, še toliko
bolj svečano.
Savinjskim rudarjem so se
pri praznovanju pridružile tu-
di delegacije rudnikov Meži-
ca, Laško, Velenje in Idrija. V
povorki so izpred osnovne šo-
le odšli do Doma Svobode v
Grižah, kjer je o zgodovini
rudarjenja v Zabukovici in Li-
bojah spregovoril predsednik
sekcije rudarjev Vinko Petek,
ki je med drugim opozoril na
zbirko predmetov iz rudnika
Zabukovica in Liboje, ki je
razstavljena v avli OŠ Griže.
Rudarji si želijo, da bi lahko
zgodovino rudarjenja, ki je
pomembno prispevala k indu-
strializaciji in elektrifikaciji
Savinjske doline ter razvoju
kulturnega in drugega življe-
nja, prihodnjim rodovom
predstavili v večjih in primer-
nejših prostorih. Pozval je Ob-
čino Žalec, da jim pri tem
pomaga. Na srečanju so se
spomnili tudi hude rudniške
nesreče leta 1946, ko je zaradi
eksplozije metana umrlo 17
rudarjev. Delegacija je položi-
la venec na njihov grob. Zbra-
ne rudarje je nagovoril tudi
podžupan Občine Žalec Ferdi-
nand Haler.
V kulturnem programu so
nastopili Godba Zabukovica,
Moški pevski zbor Mežiških
rudarjev, harmonikar Uroš
Škoflek, Dino Cestnik z recita-
cijami, pevski Patricija Diklič
in Damjana Golavšek ter
Ubrane strune.
T. TAVČAR
I OBČINSKA OBELEŽJA I
V današnji številki pričenjamo predstavljati obeležja občin s celjskega območja. Predstavi-
li bomo vse grbe in zastave starih in novih občin na celjskem območju, kjer jih, seveda,
imajo, dodali pa še nekaj statističnih podatkov o občinah.
Predstavitev začenjamo z občino Celje, sledile bodo vse ostale občine po abecednem vrstnem
redu. Predstavitev občinskih simbolov smo se lotili v prepričanju, da jih mnogi ne poznate dovolj
dobro, še posebej pa ne simbolov v grbih in ozadij njihovega nastanka.
Celje
Grb - Grb Mestne občine Celje ima obliko
ščita poznogotske, spodaj zaokrožene oblike.
Na modrem polju so tri konične šesterokrake
zlate zvezde, razporejene v obliki navzdol
obrnjenega trikotnika.
Grb s tremi zvezdami so v grbu imeli že
Vovbrški (1226), predhodniki Žovneških, ki so
jih najverjetneje prevzeli od svojih sorodnikov
Strmških-Sternberk. Po izumrtju Vovbrških
(1322) so grb s tremi zvezdami prevzeli njiho-
vi dediči Žovneški, ki so ga po povzdigu v grofe
Celjske 1341 začeli uporabljali v kombinaciji s
starim žovneškim (rdeči bruni v srebrnem
ozadju).
Čeprav je Celje postalo mesto leta 1451, v
prvi polovici 15. stoletja še ni imelo (vsaj
ohranjenega ne) trškega ali mestnega pečata.
Če naj bi držalo mnenje avstrijskega poznaval-
ca heraldike Strohla, da je me-
sto prevzelo grb Celjskih šele
po izumrtju rodbine (1456),
potem bi mogli prvi pečatniki
mesta s celjskim grbom nasta-
ti med leti 1456-1459. Morebi-
ti bi lahko bili tudi starejši,
npr. iz leta 1451, potem ko je
Friderik II. Celjski Celju pode-
lil mestne pravice, vendar do-
kazov za to nimamo. Najsta-
rejši znani pečat mesta Celja
namreč izvira iz leta 1459, ko
je bila z njim pečatena najsta-
rejša ohranjena listina.
Sodobna oblika grba mesta
Celja izhaja iz leta 1907, ko je
notranje ministrstvo na Duna-
ju odobrilo prošnjo meščanov,
da smejo uporabljati enostav-
nejši grb, s tremi zlatimi šest-
žarnimi zvezdami v modrem
ter srebrno zidno krono s peti-
mi cinami in brez okraskov
rodbine Celjskih, ki so bili do
takrat sestavni del mestnega
grba. Do današnjih dni se je
mestni grb sprememnil le v
toliko, da je izgubil srebrno
zidno krono s petimi cinami.
Zastava - Zastava Mestne
občine Celje je rumene in mo-
dre barve z občinskim grbom
v sredini. Razmerje med širi-
no in dolžino zastave je 1:2.
Barvi zastave sta vodoravni.
Vsaka barva zavzema po širini
polovico zastave. Rumena
barva je zgoraj. Središče ob-
činskega grba je v sečišču dia-
gonal zastave. Grb sega z
zgornjo polovico v rumeno, s
spodnjo polovico pa v modro
polje zastave.
Sedež občine: Trg celjskih
knezov 9 (Narodni dom), po-
vršina 95 km^ povprečna
nadmorska višina 304 m, šte-
vilo naselij 39, število prebi-
valcev 50.023, gostota prebi-
valstva na km^ 527, delež Slo-
vencev 84,3%, delež moških
47,4%, delež žensk 52,6%, šte-
vilo gospodinjstev 18.288,
povprečno število članov gos-
podinjstva 2,8, delež aktivne-
ga prebivalstva 46,5%, delež
prebivalstva do 20 let 26,2%,
delež prebivalstva od 21 do 60
let 57,3%, delež prebivalstva
nad 60 let 16,5%, stopnja rod-
nosti 8,3 promilov, stopnja
umrljivosti 9,6 promilov, na-
ravni prirastek -1,3 promila.

ŠPORT
19
Najprej z italijanskim prvakom
Laščanom v Munchnu lažja skupina, Bečirovič dokončno Olimpijin - Zadovoljni tudi na Polzeli, Zrečani previdni
žreb evropskih košarkar-
skih tekmovanj je bil pred-
stavnikom s Celjskega dokaj
naklonjen. Pivovarna Laško
je v Evropski ligi dobila od-
mevne nasprotnike, s požr-
tvovalno igro pa se bo mogo-
če dokopati vsaj do štirih
zmag oziroma se izogniti
zadnjemu mestu. Polzelski
košarkarji bodo v pokalu Sa-
porta tudi v tej sezoni po
dolgem in po čez prekrižarili
Evropo, Zrečani pa morajo
najprej v kvalifikacije.
Pivovarno Laško je žreb po-
slal v skupino C skupaj z grš-
kim 01ympiakosom, italijan-
skim Varesejem, francoskim
Asvelom, turškim Ulkerjem
in izraelskim Maccabijem iz
Tel Aviva.
»C ni nic slabša
od B«
v klubu so s skupino zado-
voljni, saj je po njihovem mne-
nju dovolj atkraktivna. Zavra-
čajo pa namigovanja, da je veli-
ko slabša od skupine B, v kate-
ri so poleg slovenskih prvakov
Uniona Olimpije še Tofas,
Real, Panathinaikos, evropski
prvak Žalgiris in Alba. »Potreb-
no je pogledati spremembe v
moštvih. Panathinaikos je po
odhodu Radje veliko slabši.
Žalgiris je izgubil kar štiri igral-
ce prve peterke in vprašanje je,
če to lahko nadomesti, Albo in
Reala pa so Ljubljančani redno
premagovali že v minulih sezo-
nah. Kar zadeva našo skupino
je 01ympiakos vseskozi v vrhu
in se je za novo sezono še
dodatno okrepil. Italijanski pr-
vak Varese je odlična ekipa,
kar pove že podatek, da je v
domačem prvenstvu prehitel
Kinder, Benetton, Teamsystem
in ostale. Asvel je pridobil ene-
ga od francoskih reprezentan-
tov, turška košarka se z Ulker-
jem vred vzpenja, Maccabi pa
že vrsto let v evropskem merilu
presega- dosežke izraelske re-
prezentance,« je stališče kluba
pojasnil tiskovni predstavnik
Vlado Lipovšek. Pivovarji bo-
do večino tekem igrali ob sre-
dah (izjema je prav Maccabi,
katerega dres je že oblekel nek-
danji ljubljanski branilec Ariel
McDonald), saj imajo tako kot
Union Olimpija številko 2, kar
pomeni, da bodo s prvaki isto-
časno igrali doma in na tujem.
V Laškem se želijo izogniti
zadnjemu mestu (po izračunih
bi za to potrebovali vsaj 4 zma-
ge), vendar v primeru reorga-
nizacije evropske lige tudi to
ne bi bilo katastrofalno. Vsi
slovenski klubi bodo v evrop-
skih tekmovanjih nabirali toč-
ke za bodočega državnega pr-
vaka, ki bo sezono kasneje zai-
gral v elitni ligi. Ekipa Pivovar-
ne Laško je formalno že sestav-
ljena, zato predvidevajo, da jo
bodo lahko predstavili v teh
dneh oziroma najkasneje do
21. julija, ko se začnejo pripra-
ve. V Treh lilijah so na južni
strani namestili dodatno tribu-
no, na severu pa nameravajo
za potrebe evropske lige posta-
viti še montažno.
Evropska križarka
in novinec na
šahovnici
Polzelani bodo v nov evrop-
ski ples (pričakovano) krenili
pretežno z domačimi močmi.
Finančna suša je naredila svo-
je, Savinjske Hopse pa bodo
po žepu udarila še potovanja
do po vseh koncih stare celi-
ne razmetanih nasprotnikov,
tako da bodo »po tleh« prišli
le v Zadar. »Z okoliškimi ob-
činami bomo skušali še na-
prej sodelovati, zelo prav bi
nam prišla njihova pomoč pri
dragih gostovanjih. Goran Ja-
godnik še išče nov klub, odšla
pa sta Stevič in Rituper,« je
položaj razložil sekretar klu-
ba Brane Turnšek. Utečeno
evropsko moštvo, ki ga bo še
naprej vodil selektor Boris
Zrinski, se bo v sorazmerno
težki skupini B pokala Sapor-
ta tokrat spopadlo s špansko
Pameso, ruskim Arsenalom
Tulo, hrvaškim Zadrom, ci-
perskim Achileasom in sta-
rim znancem estonskim Ka-
levom. Navidez spremenjena
ekipa Hopsov bi se zadovolji-
la s 4. mestom, ki še vodi v
nadaljnje tekmovanje. Mlade,
ki bodo zdaj dobili priložno-
sti, bodo v prihodnjih obdob-
jih pripravljali za ponoven
naskok v vrh slovenske košar-
ke.
Evropski in domači prvoli-
gaški novorojenec Rogla
Atras mora v 8. skupini Kora-
čevega pokala najprej v kvali-
fikacije z bratislavskim Inter-
jem (15. septembra v Zrečah,
22. v Bratislavi). V primeru
uspelia bodo zreški košarkarji
v družbi nosilca italijanskega
Aeroportia Rome (lani je igral
v skupini s Krko) ter zmago-
valcev dvobojev Sibiu (Rom)-
Hapoel (Izr) in Posušje (BIH)-
Bešiktaš (Tur).
Primer »Bečirovič« je mi-
nuli teden dobil epilog. Ude-
leženca Evropske lige sta se
sporazumela o primerno (vi-
soki) odškodnini, Laščani so
odstopili od (napovedane)
tožbe in eden največjih upov
slovenske košarke bo lahko
oblekel druge vrste zeleni
dres.
Nastopom v pokalu Ronc-
hetti so se letos odpovedale
košarkarice celjskega Ingra-
da. Takšno odločitev je klub
sprejel, ker nimajo dovolj kva-
litetne ekipe za vidnejšo uvr-
stitev, turistov po Evropi pa -
kot pravijo - ne nameravajo
igrati.
Vrjm PRIMOŽ ŠKERL
/liS Foto: GREGOR KATIČ
Aleša Pipana in njegove pivovarje čakajo na jesen največji izzivi doslej.
Poženelovci še
drugič natančni
Poleg Rajmonda Debevca
so tudi rečiški strelci v dru-
gem zaključnem delu držav-
nega prvenstva v Ljubljani
upravičili sloves. Domov so
se vrnili s šestimi zlatimi,
dvema srebrnima ter štirimi
bronastimi medaljami, ob
tem pa jih je spremljala še
smola.
SD Dušan Poženel je žlaht-
nejša odličja kar trikrat izgu-
bilo le za krog -Mateja Au-
breht zlato ter Peter Tkalec in
Vojka Matek srebro. Simon
Matek je izboljšal pionirski dr-
žavni rekord »30 leže« (275),
Vojka Matek pa je v članski
konkurenci popravila doslej
najboljšo državno znamko za
mlajše mladinke na 558 kro-
gov in v absolutni razvrstitvi
»3x20 tristav« končala na 3.
mestu. Najvišja zmaga je us-
pela rečiškim pionirjem, ki so
v disciplini MK puška »3x10
tristav« zasledovalce iz Bra-
slovč ugnali kar za 122 kro-
gov. Skupna bera odličij obeh
delov tekmovanj se je pri SD
D. Poženel tako povzpela na 6
ekipnih zmagoslavij ter 5 po-
samičnih, dodati pa je treba še
3 srebrne in 6 bronastih me-
dalj.
Rezultati II. dela DP - MK
pištola proste izbire, člani
ekipno: 1. D. Poženel 1574, 2.
Kopačevina Škofja Loka 1549,
3. Olimpija Ljubljana 1544.
Posamezno: 1. Franc Peternel
(Kranj) 537, 2. Pavle Jereb
(Kopačevina) 536, 3. Peter
Tkalec 535, 4. Andrej Brunšek
525, 8. Vinko Lavrinc 514 (vsi
D. Poženel). MK puška, čla-
nice, 60 leže: 1. Renata Ora-
žem (Kamnik) 585, 2. Tina
Snoj (Tabor Ježica) 583, 3.
Vojka Matek 582, 6. Urška Be-
laj 565 (obe D. Poženel). MK
puška, pionirji ekipno, 30 le-
že: 1. D. Poženel 752. Posa-
mezno: 1. Simon Matek 275
(drž. rek.),5.UrošTaškar255,
17. Damjan Ojsteršek 222 (vsi
D. Poženel). Pionirke ekip-
no: 1. D. Poženel 733. Posa-
mezno: 1. Natalija Bukovec
(D. Poženel) 256, 2. Andreja
Golob (Svečina Maribor) 248,
3. Urška Trbovc 239, 4. Mateja
Albreht 238 (obe D. Poženel).
MK puška, članice ekipno,
3x20: 1. Renata Oražem
(Kamnik) 562, 3. Vojka Matek
558 (drž. rek. ml. mlad.), 7.
Urška Belaj 527 (obe D. Pože-
nel). Pionirke ekipno, 3x10:
1. D. Poženel 624,2. Braslovče
502. Posamezno: 1. Andreja
Golob (Svečina) 219, 2. Mate-
ja Albreht 218, 3. Natalija Bu-
kovec 210, 4. Urška Trbovc
196 (vse D. Poženel), 5. Maja
Guček (Braslovče) 188. Pio-
nirji ekipno, 3x10: 1. D. Pože-
nel 671. Posamezno: 1. To-
maž Silej (Tolmin) 238, 2. Si-
mon Matek 234, 3. Uroš Taš-
kar 233 (oba D. Poženel).
PRIMOŽ ŠKERL
Krump zadolžen za mladež
KK Pivovarna Laško in trener Tone Krump sta se dogovorila
za štiriletno (2-t-2) sodelovanje. Priznani strokovnjak, ki je
uspehe dosegal z mariborskimi klubi in mlado izbrano selekci-
jo, bo zadolžen za delo s kadeti in pionirji. Pivovarna Laško želi
zadržati visok položaj v teh konkurencah, kajti kadeti so
državni prvaki, pionirji pa podprvaki. Novo delovno obveznost
bo Tone Krump nastopil takoj po končanih dopustih. PŠ
NA KRATKO
Celje: Na judo turnirju za
pokal Zelene doline je največ
uspeha požel domači Sanka-
ku, saj sta se njegovi vrsti po-
merili v finalu. Turnir je pripa-
del prvi ekipi, od tretjega me-
sta pa sledijo še Avstrija, Itali-
ja in Hrvaška.
Prekopa: Na hitropoteznem
pokalnem šahovskem turnirju
je zmagal Milan Lesjak pred
Dušanom Brinovcem (oba Ža-
lec), pri članicah pa je slavila
Velenjčanka Ksenja Cesar-
Goršek. Pri mladincih je bil
najboljši Jernej Novak, pri
mladinkah Ksenja Novak in
pri veteranih Stane Skok (vsi
Prebold).
Žalec, Radenci: Ines Glo-
bočnik (TK Celje) je zmago-
valka teniškega OP Žalca do
18 let. V finalu je premagala
Kambičevo (Konex) z 1:6, 6:3,
6:4, v polfinalu pa izločila tudi
Urško Dvoršek (Avto Celje), ki
je poprej odpravila Natalijo
Anderluh (TA Žalec). Na DP
do 12 let v Radencih se je
najvišje prebil Žiga Zupanec,
ki je bil finalist pri dvojicah, v
posamični konkurenci pa je
izpadel v četrtfinalu. Polona
Reberšak je izgubila v polfina-
lu (oba TK Celje).
Celje: Teniško OP do 14 let
je pripadlo Mariborčanki
Klavdiji Zoreč, ki je v finalu
odpravila klubsko kolegico
Mojco Šketelj. Nuša Kukovičič
je izpadla v prvem, Mojca
Rumpf in Polona Reberšak
(vse TK Celje) pa v 2. krogu.
Gotovlje: Zmagovalci konje-
niškega turnirja v preskakova-
nju ovir - sobota, A2 110 cm,
mlad.: Skaza (King, Velenje).
Člani: Novak (Meggle Levade,
Velenje). Nedelja, A2 110 cm,
mlad.: Kerbev (Simple, Slov.
Gradec). Člani: R. Krajnc (Bril-
liant Phar, Slov. Gradec).
Rudar v težavah
Nogometaši velenjskega
Rudarja so v 2. krogu evrop-
skega pokala Intertoto po-
novno izgubili proti Avstrii
iz Lustenaua z 1:2 in se po-
slovili od tega tekmovanja,
trener Brane Oblak pa se
ubada s številnimi težavami.
»Sedaj je kot na dlani, da
bomo v novo prvenstvo štarta-
li še bolj spremenjeni, kot je
sprva izgledalo. Očitno odha-
jata še Čerimovič in Balagič,
zato bomo morali pripeljati
vsaj še 4 igralce,« je zaplete
pojasnil strateg »knapov«, ki
ga v prihodnjih tednih čaka še
posebej težka naloga, saj bo
moštvo moral pripraviti na no-
ve prvenstvene podvige, če-
prav odmora sploh ni imelo.
Vodstvo Rudarja je vendarle
našlo skupni jezik z Vidojevi-
čem. »Nekaterim nogometa-
šem sem privoščil teden dni
dopusta, večina jih bo zaradi
nedavnih naporov trenirala z
zmanjšano intenzivnostjo, no-
vinci pa bodo delali trdo. To-
rej bodo priprave dejansko
potekale na treh frontah in
vprašanje je, kaj nam bo to
prineslo,« se boji Oblak, ki
sicer ni bil razočaran po izpa-
du iz Intertota, je pa omenil,
da bi z zasedbo, podobno
pomladanski, zagotovo nudili
močnejši odpor, če ne bi celo
premagali Austrie.
T. L.
Peklenski dnevi za Celjane
Publikum je prvo polovico priprav opravil tako, kot so si v
vodstvu kluba in strokovnem štabu zamislili. »Šef« Nikola
Ilievski pa v teh dneh še pritiska na plin.
»Posvetili se bomo šprinterski vzdržljivosti in uigravanju,«
pravi Makedonec, ki optimistično zre proti začetku nove sezo-
ne: »Ker je bil odmor med prvenstvoma kratek, bomo v formo
prišli pravočasno, če ne celo prezgodaj. Doslej smo se priprav-
Ijah po načrtih, menim da smo delali dobro, pomembno je, da
ni prišlo do novih poškodb, Sankovič in Radosavljevič pa sta že
zdrava,« je po tekmi med Šentjurjem in Hajdukom, v kateri so
domačini kljub solidni igri izgubili z 0:3, pripovedoval Ilievski.
Celjani bodo do začetka sezone odigrali še prijateljske tekme z
Esotechom, avstrijskim Gnassom, Dravogradom in madžarskim
ZTE-jem.	T.L.
Brez izrazitega derbija
MNZ Celje je objavila razpored jesenskega dela nogometnega
prvenstva v 3.SNL sever, ki se prične 14. avgusta. Pari 1. kroga:
Zreče-Pobrežje, Bistrica-Mons Claudius, TIM Laško-Paloma,
Kovinar (MB)-Dravinja, Gerečja vas-Usnjar, Krško-Hajdina in
Starše-Fužinar.	PŠ
20
ŠPORT
Plin do finala?
Danes se pričenja 15. KEP - Slovenija v dvorani Gimnazije Center Celje najprej z Grki -
Po uvrstitvi v četrtfinale naj bi se našim odprlo
s tekmama Gruzija-Rusija
in Poljska-Latvija se v Celju
in na Polzeli danes pričenja
15. košarkarsko kadetsko
EP, ki so ga pred Mestno
občino Celje slovesno odprli
včeraj. Izbranci selektorja
Lojzeta Milosavljeviča bodo
skušali izboljšati najvišjo (in
edino) uvrstitev Slovenije, ki
je na zadnjem KEP zasedla 7.
mesto, prvo priložnost pa bo-
do proti uveljevljenim Gr-
kom imeli že danes.
Slovenci kot organizatorji so
si ob prvakih Jugoslovanih in
podprvakih Rusih (obe repre-
zentanci sta najresnejša kan-
didata za zlato) neposredno
zagotovili nastop. Preostale
reprezentance so morale sko-
zi kvalifikacijske boje. Udele-
ženke je žreb (29. aprila v
Laškem) razdelil v dve skupi-
ni. V športni dvorani na Polze-
li (skupina A), ki sprejme
2000 gledalcev bodo nastopa-
le Francija, Hrvaška, Poljska,
Latvija, Španija in Makedoni-
ja, v dvorani Gimnazije Center
Celje (1000) pa poleg naših še
Grčija, Jugoslavija, Gruzija,
Rusija in Turčija. Celjska sku-
pina je neprimerno težja in
temu primerna so tudi naloge
slovenskih^ kadetov.
Selektor Lojze Milosavlje-
vič poudarja prvi etapni cilj:
»Preboj v četrfinale, potem pa
plin do konca, po možnosti do
finala.« Izločilni boji bodo
morda nekaj lažji, saj na Pol-
zeli menda ni nepremagljive
reprezentance. Udeleženke
bodo v obeh skupinah najprej
odigrale 5 rednih krogov (vsa-
ka z vsako), 4 najboljše iz
Celja in Polzele pa se uvrstijo
v sklepne boje (po navzkriž-
nem sistemu) v laške Tri lilije
(1600 gledalcev, po preuredi-
tvi po zahtevah FIBE pa 3000).
»Naša moč je v kolektivni igri,
pomagali smo si tudi s psiho-
logom. Stavim na igro v
obrambi, agresivnost in veliko
borbenost. Na KEP ni outsi-
derjev. Pri mlajših selekcijah
tradicija in ime nimata tolik-
šne vloge, tako da se čelo Gru-
zija, Latvija in Poljska lahko
enakovredno vključijo v boje
za vrh,« meni slovenski selek-
tor, ki je priprave v Zadru in
nekaj zadnjih pripravljalnih
tekem zaprtega tipa ocenil kot
uspešne, zlasti ker je lahko
preizkusil taktiko za današnje
grške nasprotnike. Branilec
Gregor Arčan meni, da bi ka-
deti utegnili doseči prav dober
rezultat, če jim le uspe uvelja-
viti svojo igro, Aljaž Fantinat-
to pa je ekipo ocenil kot 100
odstotno pripravljeno, v fizič-
nem in psihičnem pomenu.
Če je verjeti stavnicam na
spletnih straneh KEP, naj bi
Slovenija zasedla 4. mesto in
na tekmah v povprečju dose-
gala 72 košev.
Organizator se je priprav na
prvenstvo lotil pred dvema le-
toma, ideja o tem pa je padla
še leto prej, ko je KZS po
mesecu dni tuhtanja le spreje-
la izziv in kandidaturo. Pri
pripravi tekmovanja je delova-
lo in še deluje preko 100 ljudi,
ki so opravili prav toliko aktiv-
nosti, te pa so veljale okoli 30
milijonov tolarjev. Naložb za
posodobitev objektov ni bilo
veliko, saj so dvorane dovolj
dobre, Celjani pa smo po mne-
nju članov org. odbora tudi
sicer znani kot pedantni orga-
nizatorji.
TV Slovenija bo po zagoto-
vilih generalnega sekretarja
KZS Iztoka Remsa prenašala
tekmi naših reprezentantov z
Rusijo in Jugoslavijo ter finale
(24.7 ob 18.), kaj več pa je
odvisno od uspešnosti sloven-
ske izbrane vrste (razpored
tekem v športnem koledarju).
Vse reprezentance so na-
meščene v Dijaškem domu
(po nekatere so organizatorji
morah čez mejo), kjer je tudi
osrednje tiskovno središče, ta
pa bodo v manjših oblikah
organizirana tudi na vseh pri-
zoriščih. Danes dopoldne
(10.) bo še tehnični sestanek
vseh ekip pred pričetkom tek-
movanja, ko naj bi odpravili še
zadnje pomanjkljivosti.
Organizatorji vabijo navi-
jače in vse, ki jih košarka
zanima, da si ogledajo čim
več tekem. Ogled vseh je
brezpačen.
Najuspešnejša kadetska re-
prezentanca je Jugoslavija, ki
je kar 6-krat postala evropski
prvak (1971, 1979, 1983,
1985, 1987 in 1997) in bila še
dvakrat druga in tretja. Sledijo
Sovjetska zveza (1973, 1975 in
1981), Grčija (1989, 1993) ter
Turčija (1977), Italija (1991)
in Hrvaška (1995). Na kadet-
ski EP je doslej sodelovalo 31
reprezentanc, Španija pa je
edina, ki je sodelovala prav na
vseh. V 14 poskusih so Španci
»pridelali« 5 srebrnih in 2 bro-
nasti odličji.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Kadetska košarkarska re-
prezentanca Slovenije: 4.
Domen Ambrož (Pivovarna
Laško, 16 let, 190 cm, brani-
lec), 5. Uroš Slokar (cap., Je-
žica, 16, 207, krilni center),
6. Anže Sagadin (UOL, 16,
194,	branilec), Z Danilo Šmi-
gič (UOL, 15, 189, branilec),
8. Aljaž Fantinatto (PIL, 16,
190, branilec), 9. Aleš Novak
(Radenska, 16, 200, center),
10. Gregor Auer (Branik, 16,
193, branilec), 11. Gregor Ar-
čan (Savinjski Hopsi, 16,
190, branilec), 12. Borut
Štrukelj (Helios, 16, 192,
branilec), 13. Andrej Gliha
(Krka, 16, 195, krilni cen-
ter), 14. Saša Mučič (Nova
Gorica, 16, 200, center), 15.
Jasmin Čatovič (Branik, 16,
195,	branilec). Trener: Lojze
Milosavljevič. Pomočnika:
Aleš Bremec in Zoran Ro-
mih. Fizioterapevt: Katja
Skaza.
Gregor Arčan, Domen Ambrož in Aljaž Fantinatto so za KEP dobro pripravljeni.
Mladincem gre bolje
Celjski atleti in atletinje so
se s spremenljivim uspehom
merili na domačih in evrop-
skih tekmovanjih. Cankar
zaradi bolezni in utrujenosti
ni branil brona iz zadnje
Univerziade.
Palma de Mallorca našim at-
letom, kot kaže, ne bo ostala v
dobrem spominu. Oboleli
Gregor Cankar, ki je že na
zlatem mitingu v Rimu skakal
slabo (789 cm, 7. mesto), se je
odrekel kvalifikacijam, kjer se
je Velenjčan Ranko Leskovar
s četrtim izidom (773 cm) uvr-
stil v finalno serijo, tam pa
preskočil samo 756 cm in obti-
čal na repu uvrščenih. Delno
ozdravljeni šprinter Urban
Acman je z 10,56 na 100 m
izpadel v četrtfinalu, Jure Ro-
van pa ga je v palici močno
polomil in z vsega 520 cm
končal na neuglednem 10.
mestu. Anja Valant se je svoje-
mu najboljšemu dosežku v
troskoku približala na vsega 8
cm, vendar je izid 13,92 zado-
stoval le za 7 mesto. Še 5 mest
nižje je v kopju končala Liza
Randjelovič (48,24) in za
osebnim rekordom zaostala
skoraj 7 metrov. V tej panogi
(orodje ima premaknjeno te-
žišče) je Ljubljančanka Eufe-
mija Štorga z državnim rekor-
dom 59,30 prišla do srebra,
isto uvrstitev pa je s prvim
tekom pod 2 minutama na 800
metrov v zgodovini slovenske
atletike dosegla Brigita Lan-
gerholz.
Na DP starejših mladincev v
Ljubljani vremenski pogoji ni-
so dopuščali vidnejših dosež-
kov. Aleš Stopinšek je bil dru-
gi na 400 m, na enaki razdalji
z ovirami pa je zmagal pred
Urhom Kopitarjem. Dvojni us-
peh so Celjani po zaslugi Hliša
in Žirovca proslavili tudi v pa-
lici, najuspešnejša članica Kla-
divarja Danijela Djumič pa je
dobila preizkušnji na 400 in
800 m. Srebrna odličja so si
priborili še Tomičeva na 100
ovire, Novakova v kopju, Šent-
jurčan Lavrenčak na 5 km in
Kladivarjeva štafeta 4x400 m,
bron pa Radiškova na 800 m,
Podergajsova (obe Kladivar) v
krogli in ženska štafeta Kladi-
varja 4^400 m.
V poljskem Bydgoszczu bo
od jutri do nedelje svetovno
atletsko prvenstvo za mlajše
mladince. V 11-članski sloven-
ski odpravi je tudi Urh Kopi-
tar, ki ga čakata nastopa v
»očetovski« 400 ovire in štafeti
4x400 m. Udeležbo na mla-
dinskem evropskem prvens-
tvu prihodnji mesec v Rigi pa
je AZS dokončno potrdila Ale-
šu Stopinšku.
Miro Kocuvan je štartal na
mednarodnem mitingu v Go-.
rici in z »rekreativnih« 50,17
brez težav zmagal. Urška Kle-
men je na olimpijskih dnevih
mladih v danskem Esbjerju
prišla v finale teka na 400 m in
končala na 7 mestu
PRIMOŽ ŠKERL
Celjani tudi na ironmanu?
Jože Tanko, Mitja Krajnc
in Matjaž Mraz se bodo v
nedeljo v Celovcu skušali
uvrstiti na oktobrsko osred-
njo preizkušnjo jeklenih
mož - havajski Ironman.
Okoli 900 tekmovalcev se
bo potegovalo za vsega 25 pro-
stih mest. Tanko (lani je osvo-
jil odprto DP Italije) nastopa v
veteranski kategoriji, kjer se
na Havaje uvrsti le zmagova-
lec, Krajnc in Mraz pa nasto-
pata pri članih, od koder na-
prej vodi 6 mest. Mitja Krajnc
je dvakrat že nastopil na naj-
težji preizkušnji (lani je z
osebnim rekordom 10 ur 7
minut na 27.), kjer se 1500
triatloncev spopada s 3800
metri plavanja, 180 km kole-
sarjenja in 42 km teka. Tudi
tokrat mu pripisujejo dobre
možnosti, sicer pa je približno
20 tisoč tekmovalcev v tej se-
zoni opravilo že 7 kvalifikacij-
skih tekmovanj v Nemčiji
(Rott), Španiji (Lanzarota),
Švici (Ziirich) ter na Nizozem-
skem, Australiji, ZDA in Južni
Ameriki. Najboljšo slovensko
uvrsitev na Ironmanu ima Igor
Kogoj, ki je leta 1996 končal
na 21. mestu (8:45).
PRIMOŽ ŠKERL
Pinlerju evropski rekord
Janko Pinter (LK Indiana Logarska dolina) je v madžar-
skem Sotelvolgyu na 3-D tekmovanju za Evropski pokal
izboljšal evropski rekord s samostrelom na 40 tarč.
Pinter je zbral 341 krogov in drugouvrščenemu domačinu
Lazarju Gaborju ušel za 15 krogov, kolikor jih je zbral tudi
Gorazd Grosek na 3. mestu, stopničko nižje pa se je uvrstil
Stane Saksida (oba Indiana). Karli Gradišnik je v lok-com-
paund zasedel 6. mesto. 24. julija bodo lokostrelci nastopili
na DP v Kamniški Bistrici, avgusta pa pričenjajo priprave na
evropsko prvenstvo.	PŠ
ŠPORTNI
KOLEDAR
četrtek, 15.7.
Košarka
Kadetsko EP, 1. krog. sku-
pina B - Celje: Gruzija-Rusija
(16), Slovenija-Grčija (18),
Turčija-Jugoslavija (20). Sku- ■
pina A - Polzela: Poljska-La- I
tvija (16), Španija-Hrvaška
(18), Makedonija-Francija
(20).
petek, 16.7.
Košarka
Kadetsko EP, 2. krog, sku-
pina B - Celje: Rusija-Slove-
nija (16), Grčija-Turčija (18).
Jugoslavija-Gruzija (20).
Skupina A - Polzela: Hrvaš-
ka-Poljska (16), Francija-Špa-
nija (16), Latvija-Makedonija
(18).
sobota, 17.7.
- i ,	I:,:. ,. .
Košarka
Kadetsko EP, 3. krog, sku-
pina B - Celje: Rusija-Grčija
(16), Slovenija-Jugoslavija
(18), Gruzija-Turčija (20).
Skupina A - Polzela: Makedo-
nija-Hrvaška (16), Latvija-
Francija (18). Poljska-Španija
(20).
ponedeuekj9.7.^
Košarka
Kadetsko EP, 4. krog, sku-
pina B - Celje: Grčija-Gruzija
(16), Jugoslavija-Rusija (18),
Turčija-Slovenija (20). Sku-
pina A - Polzela: Francija-
Poljska (16), Španija-Make-
donija (18), Hrvaška-Latvija
(20).__
torek, 20.7.
Košarka
Kadetsko EP, 5. krog, sku-
pina B - Celje: Jugoslavija-
Grčija (16), Rusija-Turčija
(18), Slovenija-Gruzija (20).
Skupina A - Polzela: Makedo-
nija-Poljska (16), Latvija-Špa-
nija (18), Hrvaška-Francija
(20).
PANORAMJ
nogomet_
r--	-lir gn^iDaiaHHMMaHHt
Pokal Intertoto
2. krog, povratna tekma:
Austria Lustenau-Rudar (V)
2:1 (1:1) Grobelšek 38.
Prijateljski tekmi
Publikum-Rijeka 2:0 (2:0)
Goršek 53, Šumolikoski 60.
Šentjur-Hajduk 0:3 (0:2).
vaterpolo
svi |ž)
5. krog: Vibronova Koper-
Poseidon 21:2 (5:0, 5:1, 7:1,
4:0) Selič in Simič 1. 6. krog:
Žusterna-Poseidon 10:4 (3:1,
2:1, 1:1, 4:1) Selič 2, Štefanec
in Simič 1. Končni vrstni red:
Vibronova Koper 12, Žusterna
6, Poseidon 0.
PISMA BRALCEV
21
ODMEVI
Prednosti in
slabosti
volilnih
sistemov I.
Dane Hriberšek je v Novem
tedniku ponovil svoje vpraša-
nje, ki mi ga je zastavil na
predavanju o volilnih siste-
mih, zato je prav, da sam krat-
ko povzamem odgovor, ki ga je
sam že slišal, sedaj pa ga boste
lahko prebrali še Vi, draga
bralka, spoštovani bralec No-
vega tednika.
Res je, da je prišlo pred dav-
nimi časi do razcepa na levici,
med socialisti in socialdemo-
krati na eni in komunisti na
drugi strani in to predvsem
zato, ker so prvi zastopali pre-
hod v socialistično ureditev po
poti reform, drugi pa z revolu-
cijo. Res je tudi, da so komuni-
stične stranke povsod po svetu
in tudi v Jugoslaviji in Sloveni-
ji pogosto uporabljale social-
demokratsko ime kot slabšal-
nico in zmerljivko za tiste, ki
naj bi izdajali revolucijo. Rav-
no zato je bilo pomembno, da
se je SDP potem, ko je spreme-
nila svoj program (Evropa
zdaj), odšla iz Beograda, pri-
stala na razpis večstrankarskih
volitev, sestopila z oblasti in
aktivno sodelovala v osamos-
vojitvi Slovenije, odločila tudi
za ustrezno spremembo ime-
na. Sam sem se za spremembo
zavzemal že prej (1989), ven-
dar so šele romunski dogodki
prepričali večino v stranki, da
je sprememba nujna. Res je
sicer, da je tudi prenoviteljsko
ime izražalo reformsko usmer-
jenost nove stranke. Toda šele
uveljavitev nekdaj ožigosanega
socialdemokratskega imena je
na simbolni ravni pokazala, da
nam gre resnično za korenito
spremembo programa in nači-
na delovanja. Prelom ni bil
enostaven, njegov konec pa
predstavlja tajno glasovanje,
na katerem je predlog za so-
cialdemokratsko ime stranke
(na katerega sem kot takratni
predsednik SDP vezal tudi
vprašanje zaupnice) glasovalo
84 in proti 16 članov konferen-
ce. Bistvo spremembe je bilo v
tem, da hoče posebej poudariti
odpoved revolucionarnim za-
mislim o nasilnem spreminja-
nju sveta.
Sprejem Združene liste so-
cialnih demokratov v Sociali-
stično internacionalo (septem-
bra 1996 v New Yorku), torej v
svetovno združenje socialde-
mokratskih, reformsko usmer-
jenih levih strank, je najboljša
potrditev pravilnosti in uspe-
šnosti samoprenove, ki jo je
stranka izvedla od konca 80.
let.
Razcep na socialdemokrate
oz. socialiste in komuniste je
pomenil razcep na zmerno in
revolucionarno levico in ne na
desne in leve socialdemokrate,
kot pišete Vi, spoštovani gos-
pod Hriberšek. Nič ni zato na-
robe, tudi z vidika kriterijev, ki
veljajo v svetu, če vidite ZLSD
kot stranko levih (Pahor bi
rekel »zmerno levih«) ^social-
demokratov. Je pa nekaj naro-
be, če se ima neka socialdemo-
kratska stranka za desno in želi
prevzeti vodilno vlogo med de-
sničarskimi političnimi stran-
kami. O tem govorita med dru-
gim izstop in izključitev SDS iz
Socialistične internacionale.
Pa nismo mi iz ZLSD tisti, ki bi
terjali od Janše, naj opusti so-
cialdemokratsko ime, ampak
so danes njegovi »pomladni«
kolegi, Marjan Podobnik na
primer, tisti, ki kadar imajo
pet minut časa, povedo Janši,
da stranka s socialdemokrat-
skim imenom na desnici nima
kaj iskati in naj si zaveznike
išče na levici.
Dr. CIRIL RIBIČIČ,
Ljubljana
PRKJEU
SMO
Koga
Energetika
toži in koga
ne?
v NT 8. julija na drugi strani
se je dalo razbrati (če pravilno
sklepam), da je tudi mestna
občina »grešnik« in dolguje -
verjetno za ogrevanje - najmanj
10 milijonov tolarjev JP Energe-
tiki Celje.
Tudi mojo malenkost to JP
Energetika oz. prejšnja Komu-
nala toži za borih 3.700,00 SIT,
kar je znatno manj kot je dolg
MOC, ki ga baje že terjajo po
sodni poti. Naj bo to tako ali
drugače, jaz sem to neplačilo
zagrešil zaradi protesta, ker tr-
dim, da stroški ogrevanja v na-
šem bloku - Goriška 6-8 (in
morda še kje) - niso realni - to je
bilo podkrepljeno že z več član-
ki in Celjani vedo za to.
Pobudo in obrazložitev, kaj
hočemo stanovalci v Goriški 6,
so predstavili svetniki SDS Ce-
lje že na 35. seji Sveta MOC 12.
decembra 1997 - odgovora še
do danes nisem prejel. Zakaj?
Odgovori Energetike so po
mojem neprepričljivi; nekateri
so prav smešni. Kar je najbolj
krivično pri tej zadevi, ki se je
znašla na sodišču, je to, da bo
občina gotovo imela zagovorni-
ka, branilca, ki ga bodo na
koncu koncev plačali celjski
davkoplačevalci - ljudje, ki ni-
fnamo dovolj denarja za drage
odvetniške storitve, pa smo na
milost in nemilost prepuščeni
sodnikom in njihovi pošteno-
sti. Ustavna enakost pred zako-
nom je tako dejansko kršena.
Zato, g. župan in spoštovani
odvetnik Bojan Šrot, apeliram
na Vas, da sprejmete izziv in
postanete moj zagovornik!
FRANC ŠPES,
Celje
Sporni zakon
o stavbnih
zemljiščih
Pri oblikovanju in sprejema-
nju novih zakonov se pri nas še
vedno pogosto dogaja, da se
odločamo in sprejemamo tudi
take, ki so večji del ali v celoti
prepisani iz stare socialistične
jugoslovanske zakonodaje. Ta-
ki zakoni so v novih demokra-
tičnih razmerah samostojne dr-
žave Slovenije neuporabni in
zavirajoči. Ob tem smo tudi
priče sprejemanju povsem neu-
temeljenih in nelogičnih zako-
nov, ki državljane kar silijo v
proteste.
Eden takih je nov Zakon o
stavbnih zemljiščih, ki v VI.
poglavju določa, da morajo na-
domestilo za stavbno zemljišče
plačevati vsi lastniki stavbnih
zemljišč. To nadomestilo je bi-
lo uvedeno v času, ko so imela
stavbna zemljišča status druž-
bene lastnine. Ko so uporabniki
uporabljali družbeno premože-
nje, je bilo tako nadomestilo
sprejemljivo, nikakor pa ne da-
nes, ko so nekdanje nepremič-
nine v družbeni lastnini po last-
ninskem zakonu iz leta 1997
postale lastnine fizičnih oseb.
Uzakonitev plačila za uporabo
svoje lastnine je svojevrsten po-
seg v lastninsko pravico, je tudi
v nasprotju s 33. členom Ustave
RS in skregan z načeli pravne
države.
Upravni organ občine Kočev-
je je na Radiu Univox pojasnil,
da je bila celotna vsebina spor-
nega zakona (sprejetega leta
1984) prenesena v nov zakon
tako, da so spremenili le letnico
sprejetja zakona iz 1984 na
199Z Komentar ni potreben.
Tudi razlaga, da bo nadomesti-
lo kot trajni davek namenjeno
za opremljanje stavbnih zem-
ljišč, ni sprejemljiva, saj zave-
zanci opremo stavbnega zem-
ljišča (prispevki za cestni, elek-
trični, vodovodni, telefonski in
komunalni priključek) v celoti
plačajo pred začetkom gradnje.
Nelogično je, da bi z davkom te
prispevke plačevali novim gra-
diteljem.
Seveda je bilo pričakovati, da
se bodo državljani Slovenije taki
manipulaciji državnih organov
uprli. Pet državljanov (Anton
Škrab iz Radovljice, Jože Požun
iz Velenja, Slavica Mežnar iz
Celja, Miloš Skalič iz Ljubljane
in Ervin Dokič iz Pirana) je na
Ustavno sodišče RS vložilo po-
budo za oceno ustavnosti in za-
konitosti določb VI. poglavja Za-
kona o stavbnih zemljiščih. Us-
tavno sodišče je na svoji seji 4.
februarja 1999 pobudo o presoji
ustavnosti soglasno sprejelo. Za-
vrnilo pa je predlog, naj ustavno
sodišče prepreči izvajanje tega
zakon, češ da predlog ni bil
dovolj pravno utemeljen.
Zdaj, ko je plačevanje nado-
mestila že v teku, se je skupina
prizadetih občanov iz Kočevja
pridružila tej pobudi s poudar-
kom in z utemeljitvami, naj
ustavno sodišče zaustavi izva-
janje tega zakona.
IVE A. STANIČ,
Kočevska Reka
ZAHVALE-
POHVALE
Prijetno
srečanje
upokojencev
Zadnji teden v juniju je bil za
upokojence, bivše uslužbence
Tovarne emajlirane posode, po-
seben dan. Zbrali smo se ob 15.
uri pred poslopjem tovarne
EMO ob lepem vremenu, ki je
še bolj popestrilo srečanje 27
upokojencev po 30, 40, 50 letih
in več, saj so nekateri prišli v
tovarno že leta 1936 ( npr. ing.
Rihard Pompe, Erik Saleker,
Konrad Končan in še drugi) in
so upokojitev tudi dočakali v
tovarni. Zato je snidenje bilo
nepopisno, prisrčno in veselo.
Najbolj je upokojence zani-
mala emajlirnica, Id sedaj že
zaposluje preko 200 predvsem
delavk, sicer v starem prostoru.
vendar daje ponovni zagon upa-
nje na izpolnitev obljub novega
lastnika tovarne gospoda Turnš-
ka na razširitev dejavnosti.
Enako kot ogled emajlirnice,
orodjarne in konstrukcijskega
oddelka, nam je bil omogočen
tudi ogled obrata Kontejnerji,
ki že ima 25-letno tradicijo na
področju proizvodnje razno-
vrstnih in specialnih kontejner-
jev z lastno preizkuševalnico po
mednarodnih predpisih. V
obratu Pocinkovalnica je s teh-
nološko opremo možno vroče
pocinkovanje konstrukcijskih
elementov.
Sprejeli so nas prijazno, vsa-
kemu udeležencu-upokojencu
podarili nageljček in prospekte
svojih izdelkov ter potešili žejo
v njihovi novi jedilnici ter nas
pospremili v obrat Orodjarna in
konstrukcijski oddelek tovar-
ne. Tu smo bili presenečeni nad
urejenostjo, saj je dejavnost ra-
čunalniška s strokovnjaki v
konstrukcijskih pisarnah. Pri-
jazno vodstvo obeh obratov
nam je prikazalo sedanje stanje
in posebno nadaljnje načrte
razvoja te panoge.
Vodstvo Tovarne emajlirane
posode je bo koncu ogledov
povabilo upokojence na kosilo
v njihovo začasno jedilnico.
Lastnik tovarne gospod Janko
Turnšek - EMO in ETT - je
prisotne lepo pozdravil ter na
kratko razložil načrte za nadalj-
nji razvoj in bodočo dejavnost
te vrste industrije v Celju. »Na
zdravje« in vesela pesem sta
potrdila obojestransko zado-
voljstvo. Za spomin je vsak ude-
leženec prejel emajliran, lepo
dekoriran izdelek - džezvo za
kavo. V trajen spomin pa nam
bodo ostale tudi fotografije z
željo, da temu prvemu tovrstne-
mu srečanju nekdanjih usluž-
bencev sledijo nova, katerim bi
se pridružili tudi tisti, ki jih
letos ni bilo z nami.
Še enkrat iskrena hvala vsem,
ki so nam tako popestrili naš
upokojenski vsakdan.
KATICA M.,
Celje
Poletno
srečanje
Anonimnih
alkoholikov
Konec junija smo se Anonim-
ni alkoholiki skupaj z Al-Ano-
nom (družinskimi člani, prijate-
lji, sodelavci) Slovenije srečali
na že tradicionalnem poletnem
pikniku, tokrat ob Braslovškem
jezeru, ki nas je s svojo idilično
okolico očaralo; le »namakati« v
vodi se nismo mogli, saj bi mo-
rebiti zmotili žabje paglavce v
njihovem elementu - mlaki. Pri-
jetno, sončno vreme je prispeva-
lo k veselemu, sproščenemu
vzdušju, polnem živ-žava naših
otrok, starejši pa smo se v dopol-
danskih urah dogovorili na de-
lovnem posvetu o pripravi in
temah vsakoletnega vsesloven-
skega zleta AA jeseni na Golteh,
ki je to leto v organizaciji Štajer-
ske regionalne skupine AA s
sedežem v Celju.
Vendar brez razumevanja in
solidarne pomoči posamezni-
kov izven AA-ja poteka in »vse-
bine« piknika najbrž ne bi bilo
mogoče tako dobro izpeljati,
zato se naj z zahvalo poskuša-
mo oddolžiti le tem: Mesariji
Čmak s Polzele, Pekarni Uduč
iz Pongraca, posluhu gasilcev
iz Prožinske vasi, direktorici
CSD Žalec, uredniku Radia
Goldi in ne nazadnje gostilni-
čarki gospe Sonji, ki nam je
nudila gostoljubje in vso »in-
frastrukturo« za simbolično
odškodnino.
S prijetnimi vtisi, veseli sni-
denja, pogovorov, debat in is-
krenih želja, kot popotnico za
srečnih 24 ur treznosti, smo se v
poznem sobotnem popoldnevu
razšli z željo in obljubo: »Sem
se bomo pa še vrnili!«
Hvala, bilo nam je lepo in
»imeli smo se fajn«.
AA Žalec
PRITOŽNA
KNJIGA
Umazanija in
smrad
10. julija od 17 uri smo se
skupaj z družino in prijatelji-
zdomci, ki sem jim razkazoval
lepote Celjskega, ustavili na Pe-
trolovem servisu na Lopati. Do-
tedanje navdušenje je pokvarila
neurejena okolica in zanemarje-
no stranišče novozgrajenega ser-
visa. V WC-jii ni bilo ne toaletne-
ga papirja ne papirnatih brisač
za roke, medtem ko je porabljen
papir, tisti najslabše kakovosti,
ležal na tleh, kjer je bilo vse
mokro, smrdelo je po urinu in še
čem. Tudi bližnje parkirišče je
bilo nasmeteno, klopi popaca-
ne, poleg tega j e bila v bližini ene
od klopi na tleh nezavarovana
luknja, velika meter krat meter,
globoka pa okrog 70 cm. Ko
smo zahtevali pritožno knjigo,
tudi te ni bilo. Uslužbenca sta
bila sicer prijazna in sta se opra-
vičevala, kar pa ni moglo popra-
viti slabega vtisa.
Na servisu se je takrat ustavlja-
lo tudi veliko drugih ljudi, med
njimi -.po registracijali sodeč -
tuji turisti. Takšna neurejenost
vsekakor ni prispevek k promo-
ciji države.
M.T., Celje
Na podlagi določil stanovanjskega zakona (Ur list RS, št. 18/91,
19/91, 21/94 in 23/96, pravilnika o normativih in standardih ter
postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem
(Ur. list RS, št. 18/92 in 31 /96) in pravilnika o oddajanju neprofitnih
stanovani v najem (Ur. list RS, št. 26/95 in 31 /97), objavlja Občina
Laško - Občinska uprava
JAVNI RAZPIS
za oblikovanje občinskih list
za najem socialnih in neprofitnih stano-
vanj
I.	Predmet razpisa
Oblikovanje občinskih list za najem socialnih in neprofitnih stanovanj,
ki bodo v času veljavnosti občinskih list izpraznjena ali na novo
pridobljena.
II.	Pogoji razpisa
Na tem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo sledeče
splošne pogoje:
1.	da so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem,
prijavljenim na območju Občine Laško;
2.	da prosilec ali kateri izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno
prebivajo, ni lastnik primernega stanovanja ali stanovanjske hiše;
3.	da prosilec ali kateri izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno
prebivajo, kot imetnik stanovanjske pravice ali najemnik ni odkupil
stanovanja po pogojih stanovanjskega zakona in, da mu ni bila
izplačana odpravnina v višini 30 odstotkov od vrednosti stanovanja
ob izselitvi;
4.	da jim v času do uveljavitve stanovanjskega zakona ni bilo
dodeljeno družbeno stanovanje, za katerega so po sklepu sodišča
stanovanjsko pravico izgubili.
a)	Upravičenec do dodelitve socialnega stanovanja v na-
jem je občan, ki poleg splošnih izpolnjuje še sledeče pogoje:
1.	da dohodek družine ne presega višine, določene z zakonom o
socialnem varstvu;
2.	da prosilec ali ožji družinski člani, ki z njim stalno prebivajo, niso
najemniki primernega stanovanja oziroma lastniki počitniške hiše ali
počitniškega stanovanja ali druge nepremičnine;
3.	da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik
premičnine, ki presega 25 odstotkov vrednosti primernega stanova-
nja.
b)	Upravičenec do najema neprofitnega stanovanja je
občan, katerega povprečni mesečni dohodek na družinskega člana
je v letu pred razpisom nad mejo upravičenosti do socialnega
stanovanja in ne presega višine, določene v Pravilniku o oddajanju
neprofitnih stanovanj v najem.
III.	Vsebina vloge:
Vloga za najem občinskega socialnega ali neprofitnega stanovanja
mora vsebovati:
1. opis dosedanjih stanovanjskih razmer in poimenski zapis oseb, ki
bodo z upravičencem živele v stanovanju ter sledeče priloge:
-potrdilo o državljanstvu;
-potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov, ki ne sme biti
starejše od 30 dni;
-podatke o denarnih prejemkih za obdobje IV.-VI. 1999 in potrdilo o
premoženjskem stanju;
-najemno oziroma podnajemno pogodbo;
-druga ustrezna potrdila, s katerimi prosilec izkazuje premoženjske
in socialno zdravstvene razmere (npr. potrdilo pristojnega urada za
delo, da je prosilec prijavljen v evidenci iskalcev zaposlitve ter
prejema oz. ne prejema denarno nadomestilo, izvid zdravniške
komisije ipd.)
IV.	Splošna določila in rok za prijavo
1.	Rok za oddajo vlog je 16. avgust 1999 do 12. ure. Prosilci lahko
vloge pošljejo po pošti ali osebno oddajo v tajništvu Občinske uprave
Laško, Mestna ulica 2, Laško.
2.	Vse zahtevane priloge morajo biti priložene v originalu ali v obliki
overjene fotokopije.
3.	Občinska lista bo oblikovana in javno objavljena v roku 60 dni po
izteku razpisnega roka.
4.	Vse informacije o razpisu lahko prosilci dobivajo na telefonski
številki (063)731-565.
OBČINA LAŠKO
22
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
23
24
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
2.	7: Aleksandra FRIC iz
Slovenskih Konjic - dečka,
Andreja SEUAN iz Rogaške
Slatine - 'dečka, Brigita TAV-
ČER s Polzele - deklico, Mari-
ja FURST iz Luč - deklico.
Jasmina TURK iz Nazarij -
deklico, Petra KRALJ iz Laš-
kega - dečka, Daniela FUTAČ
iz Prebolda - dečka;
3.	7.: Damjana ANŽELAK iz
Velenja - deklico, Sonja ZA-
LAR iz Dramelj - dečka, An-
dreja KRIŽAN iz Rogaške Sla-
tine - dečka;
4.	Z: Marjana PEC iz Zreč -
dečka, Polona ZUPANC iz
Griž - deklico, Nevenka ZA-
DRAŽNIK iz Nazarij - dečka,
Anita IVIČ iz Šentjurja - dekli-
co, Damjana SMILJAN iz Žal-
ca - deklico, Marjetka ŠLO-
SER iz Slovenskih Konjic -
dečka in Stana ZELJKOVIČ iz
Petrovč - dečka;
5.	7.: Marija POZNIČ iz Pre-
vorja - dečka, Zdenka CME-
REŠEK iz Pristave - dečka.
Simona NOVAK iz Studenca -
deklico, Nataša HRIBERNIK
iz Škofje vasi - dečka, Marja-
na ŽUPANC iz Vitanja - dekli-
co, Hedvika ŽOHAR iz Dola
pri Hrastniku - dečka, Vesna
LEJIČ iz Celja - dečka, Alenka
ŠTARKEL iz Polzele - deklico,
Simona HRIBERNIK iz Šent-
jurja - dekhco, Tanja SKOK iz
Mozirja - deklico, Nataša
BREZNIKAR iz Celja - dečka
in Matilda HREN iz Sloven-
skih Konjic - deklico;
6.	7.: Suzana KAMENŠEK iz
Laškega - dečka, Fanika VR-
TAČNIK iz Sevnice - dečka.
Marija JERIČ iz Rogatca - de-
klico, Barbara ČEH iz Petrovč
dečka, Jožica JESENEK iz
Šmarja - dečka in Nataša TU-
RNŠEK-ČRETNIK iz Petrovč -
deklico;
7.	7.: Aleksandra KOLAR iz
Celja - deklico, Shpresa BU-
ZA iz Velenja - dečka, Alenka
PODGORŠEK iz Griž - dečka.
Jelka SLUGA iz Šmartnega ob
Paki - dečka in Sandra ŠLO-
SSER iz Petrovč - dekhco;
8.	7: Maja BEZENŠEK iz
Celja - dečka, Nataša SMO-
DEJ iz Šmartnega v Rožni do-
lini - dečka, Sonja ROBIDA iz
Mozirja - deklico. Branka
OPALIČ iz Ponikve - deklico
in Verica OGRIZEK iz Pristave
- dečka.
POROKE
Celje
Poročili so se štirje pari in
sicer: Uroš GOLEŽ in Mojca
ŠČUREK. Jurij JAKOP in Vale-
rija POGOREVC, Robert JE-
RAJ in Manja ŽERJAV ter Ta-
dej KOLŠEK in Katja NENDL.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Robert ŽAF-
RAN iz Voduc in Jožica BEVC
iz Dobrine ter Jožef NARAT
in Zdenka DRAME iz Javorja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Igor RAM-
ŠAK iz Otočca in Sabina KA-
MENŠEK iz Kamene ter Dam-
jan KRULEČ iz Gornje vasi in
Benja VERBIČ iz Sp. Ponkvice.
Velenje
Poročili so se: Janez PARA-
DIŽ iz Mežice in Katarina
REDNAK iz Florjana, Marjan
PLEŠNIK in Bernarda KUŠER,
oba iz Topolšice ter Peter
BLAJ in Maja OCEPEK, oba iz
Velenja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Cecilija NEMEC iz
Krapjega, 78 let, Ivanka PLEV-
ČAK iz Celja, 72 let. Božidar
JOŠT iz Celja, 72 let, Matilda
BRECL iz Laške vasi pri Što-
rah. 82 let, Aleš KRAJNC iz
Ledine, 9 let. Rozina GORI-
ČAN iz Rogaške Slatine, 86
let, Marija MLAKAR iz Rov,
56 let, Anton FLORJAN iz Pra-
preč, 70 let, Mirko ARZEN-
ŠEK iz Slovenskih Konjic, 58
let. Jurij GOVEDIČ iz Poljšan,
50 let. Zlatka ŠVELC iz Pod-
grada, 48 let. Alojz HORVAT
iz Celja. 66 let. Dominik
GODLER iz Pečice. 86 let.
Frančiška CVEK iz Doblatine,
77 let, Damijan STROJANŠEK
iz Dobrovelj pri Mozirju, 29
let, Dominik HALER iz Celja.
77 let, Franc LEBAN iz Malih
Grahovš, 63 let, Marija BR-
GLEZ iz Radmirja, 85 let.
Alojzija DERNOVŠEK iz Poni-
kev pri Studencu. 62 let in
Martin TRAFENIK iz Velikih
Roden. 56 let.
Šentjur pri Celju
Umrli sta Terezija MAČEK
iz Lopace, 85 let in Kristina
POLJANEC iz Visoč. 92 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Avgust BELE iz
Žahenberca, 42 let. Elizabeta
COLNARIČ iz Sp. Negonj. 89
let. Anton ČONŽEK iz Kamne
gorce. 54 let, Marija MIKŠA iz
Tekačeva, 73 let. Janez RATEJ
iz Bodreža, 70 let. Jožefa ZALO-
KAR iz Ratanske vasi, 86 let in
Marija ŠURBEK iz Sela, 73 let.
Velenje
Umrli so: Franc MIKLAV-
ŽINA iz Topolšice, 81 let,
Ljudmila SKORNŠEK iz Kavč,
66 let, Janez JAZBEC iz Brega
pri Polzeli. 74 let, Boris VER-
KO iz Šoštanja, 23 let, Janez
FUNTEK iz Velikega vrha, 88
let, Branko BAJUK iz Porto-
roža, 69 let. Ema DEŠMAN iz
Krnice, 80 let in Janez BA-
ČOVNIK iz Lepe njive, 75 let.
Žalec
Umrh so: Milan Henrik
HROVAT iz Vrbja, 69 let, Vin-
cenc PESTOTNIK iz Orle vasi.
78 let, Franc DOBOVIČNIK iz
Celja, 77 let in Lucija MAH-
NIČ iz Celja. 74 let.
TRŽNICA
Cene na celjski tržnici
12. julija 1999
KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARJE z.o.o.
Obrtniška 2, 3240 Šmarje
1.	Kmetijska zadruga Šmarje razpisuje delovno mesto s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
Vodja finančne službe
Pogoji: -visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
-5 let delovnih izkušenj
-organizacijske sposobnosti
-kandidat mora predložiti program dela
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov:
Kmetijska zadruga Šmarje, Obrtniška 2, 3240 Šmarje pri Jelšah.
2.	Hranilno kreditna služba Šmarje razpisuje delovno mesto
Vodje Hranilno kreditne službe
Pogoj: -visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
-2 leti delovnih izkušenj
-organizacijske sposobnosti
-kandidat mora predložiti program dela
Mandatna doba traja 4 leta.
Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov:
Hranilno kreditna služba Šmarje, Obrtniška 2, 3240 Šmarje pri
Jelšah.
»Ko bi le bilo tako kot ti praviš!« je zavzdihnil Peter in se
obrnil na drugo stran. »Meni pa vedno nekaj govori, da bo
prineslo moje ime sinu nesrečo!« je končno zaupal prijatelju
svoj tesnobni strah.
»Čudno in nerazumljivo govoriš, Peter!« se je skozi temo
čudil Štefek. »Jaz mislim, da is lahko na svoje ime samo
ponosen in gotovo bo sin vesel, ko se zave, kako lepo ime so mu
dali pri krstu.
»Ti nič ne razumeš, dobri moj prijatelj!« je zavzdihnil Peter.
»Jaz sem pa spoznal, da sem zapisan nesreči in vem. da se bo
moja usoda preko mojega imena nadaljevala na mojega sina, če
se meni kaj zgodi.«
»Težke noči imaš za sabo. Peter, zato bo bolje, da zaspiš in z
jutrom pozabiš na nepotrebne stiske, ki ti mučijo srce,« je
pomirjujoče odgovoril Štefek in v tišini kmalu utonil v globok
spanec.
Peter pa je vse do jutra drobil slamo v prepereli slamarici na
škripajočem pogradu in le malo pred rezko budnico osovražene
trobente za kratke hipe zaprl svoje trudne oči.
Nemir med vojsko se je z vsakim dnem stopnjeval in čutilo se
je, da se bo vsak hip začelo zares. Nekega jutra so se z vso vnemo
začele zamenjevati slike starega vladarja s slikami dečka, ki je
preplašeno in s prisiljeno resnostjo zrl v ljudi.
»Pravijo, da je to novi kralj Peter!« je malo posmehljivo kazal
na sliko Zagorec Štefek.
»Tudi zate se ne bo dobro končalo, sinko!« je zamišljeno
odgovoril Peter.
»Zakaj tako meniš?« ga je začudeno pogledal Štefek.
»Da, tudi ti, čeprav si kralj, nosiš to moje nesrečno ime!« je
vase zamrmral nerazumljive besede in s pomilovalno žalostjo
salutiral naslikanemu kraljeviču.
2.
»Vojna!« Ena sama beseda je v hipu usula vso cvetje in lepoto
cvetne nedelje in sprostila dolgo zadrževano napetost v ljudeh.
A to ni bila tista vojna, v kateri si ob ropotu bobnov stopajo
nasproti junaški fantje, pripravljeni umreti za kos pobarvanega
blaga, kateremu se reče zastava.
Ta vojna pa je bila ena sama zmešnjava in brezglavo bežanje.
Izdaje in sabotaže so razkrajale kraljevo vojsko od znotraj, da je
bila naenkrat podobna ogromnemu trhlemu drevesu, katerega
more podreti že prvi piš prihajajoče nevihte.
S prezirom v očeh so gledali naduti sovražnikovi vojaki bedne
ljudi, ki so marsikje z iztegnjeno roko in sramotno klečeplaz-
nostjo pozdravljali njihove kolone, katere so se iz vseh smeri
neustavljivo valile po naših cestah. Marsikdo je tedaj prvič v
življenju videl težke tovornjake in moderno oborožitev in zato so
le redki verjeli, da se more takšna sila kje zaustaviti in zlomiti.
Vsa junaška pripravljenost vojakov, da s svojimi življenji
obranijo domovino in kralja, na katerega so še včeraj prisegali,
se je sprevrgla v strahopetno brezglavost, ko so spoznah, da so
naenkrat ostali brez poveljnikov, izdani in prepuščeni sami sebi
in lastni iznajdljivosti.
Cela mesta so se, skupaj s svojimi vojaškimi posadkami,
predajala in padala v sovražnikove roke kot prezrele gnile
hruške; nepregledne kolone razoroženih vojakov pa so prišle,
brez slehernega odpora v vojno ujetništvo.
»Zdaj pa imamo pravega vraga nad sabo!« se je jezil Dolinar-
jev Peter, ko je skupaj z drugimi zajetimi vojaki postaval na
travniku velikega športnega igrišča, kamor so nesrečnike zgrni-
li zmagoviti nemški vojaki.
Gledal je domišljave gizdaline, v brezhibno zloščenih škor-
njih in zlikanih uniformah in si mislil: »Tri, kaj tri, pet takihle
usranetov zmorem sam! Ne razumem, zakaj se jim nismo
postavili v bran in jim malo pomečkali njihove polikane
srajce!«
Samo nekaj dni so zajeti vojaki brezciljno postavali in
negotovo čakali na svojo usodo. Neko jutro pa so jih postrojili v
ravne vrste in bevskajoči glas nemškega komandanta, katerega
nerazumljive besede je prevajal mlad častnik, je ločil mlade
fante v več vrst.
»Vaše domovine ni več!« je po vzoru svojega voditelja vpil
nemški komandant, da so se tresli vse na okrog postavljeni
zvočniki, ki so dajali oholemu glasu še dodatno moč.
»Vaši izdajalski generali, ki so prelomili dano besedo fiirerju,
so skupaj s strahopetnim kraljem pobegnili v London, a tudi
tam jih kmalu poiščemo in pravično kaznujemo!« je dalje vpil
komandant, da je prevajalec težko dovolj hitro in jasno prevajal
njegove besede ujetnikom.
»Vaša država je brezpogojno kapitulirala pred našo premočjo
in ne obstaja več!«
Zdaj je govornik premišljeno ptemolknil, da bi videl, kakšen
vtis so naredile njegove besede na zajete vojake. Veliko je bilo
njegovo začudenje nad malodušnostjo in nezainteresiranostjo
teh mladih mož, ki si niso želeli drugega, kot da bi bilo že vsega
konec in bi mogli domov, k svoji družini.
»Takšni ljudje kot ste vi,« je znova, z vsem zaničevanjem v
glasu, zakričal iz vsega grla. »resnično niso vredni svoje domovi-
ne, ker niste ob njeni smrti pripravljeni potočiti niti solze, kaj
šele krvi, kar je sveta dolžnost vsakega pravega sina domovine!«
Nemški stražarji so ob teh izzivalnih komandantovih bese-
dah trdneje stisnili v rokah svoje brzostrelke, pripravljeni, da
takoj v krvi zadušijo sleherno nepokorščino. Ujetniki so opazili
željo po krvi v njihovih brezizraznih očeh, zato so s sklonjenimi
glavami poslušali naprej.	^
»Štajersko deželo, katera je že od nekdaj spadala pod nemško
oblast, je naš veliki voditelj v svoji dobrotljivosti sklenil
narediti nazaj nemško, zato jo je vse do mejne reke Save
vključil v notranje meje našega tisočletnega »rajha«! Vsi čisto-
krvni prebivalci tega področja bodo nekoč postali enakovredni
drugim pripadnikom arijske rase in vsi vojaki, ki ste doma iz
tistega področja, boste imeli čast, da se z ramo ob rami borite za
veličastne zmage, ki bodo utrdile novi red za prihodnjih tisoč
let in do konca spremenile krivično zgodovino!«
Počasi se je pričelo Dolinarjevemu Petru svitati v glavi, kaj ga
čaka. V mladih letih je nekoč prebral knjigo o slovenskem
janičarju, ki se je prodan v sužnost, boril v tuji vojski, za zmago
tujega cesarja.
»Prav to me čaka, da se bom kot janičar boril za te tujce in na
koncu umrl bogvedi kje in za kaj v širnem svetu!«
Počasi in negotovo so izstopali iz ujetniških vrst poklicani
Štajerci in prav zadnji se je žalostni četi pridružil Peter.
»Kam nas peljejo?« so se po urah neudobnega sedenja pod
ponjavo poskakujočega tovornjaka spraševali mladi fantje.
»Po bližnjici v pekel!« je nekdo s trpko šalo povedal vso
resnico o smeri žalostnega potovanja.
V	trdi temi, katero so parali ozki snopi vrtečih se reflektorjev,
nameščenih na visokih stražarskih stolpih, se je tovornjak
nenadoma ustavil in zajeti mladeniči so se znašli v velikem
vojaškem taborišču, nekje v vzhodni Avstriji. Na mah je bilo
konec vsakršnega sprenevedanja in »Slovenische Hund«, so bile
najpogostejše besede, ki so spremljale uboge siromake ob
vstopu med vojake najizbranejše vojske pod soncem.
V	tej vojski si se hitro odvadil misliti s svojo glavo, ker je bilo
prav za vse poskrbljeno. Dan za dnem so posiljevali vojake l
edino zveličavno vero v vsemogočnega »furerja« in počasi,
nezavedno, je prav vsak posameznik postal dobro naoljen in
discipliniran delček dobro utečenega stroja smrti.
Samo še v tistih tihih nočeh, ko je zagotovo vedel, da mu nihče ne
gleda čez ramo. je vzel Peter v roko sliko, s katere ga je vabeče
gledala njegova Anka z otrokom v naročju. Vse bolj oddaljen se je
zdel Petru čas. v katerem je živel neko čisto drugačno življenje.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
25
26
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
INFORMACIJE
KRONIKA
29
Sodba po devetih letih
Sodišče v Celju je na leto in pol zaporne kazni, pogojno
na 3 leta, obsodilo odgovorno osebo pri Cestnem podjetju
Celje M. A. Očitajo ji, da ni ravnala v skladu z zakonom o
temeljih cestnega prometa.
20. oktobra 1990 se je ob 21.30 na magistralni cesti med
Polulami in Košnico pripetila prometna nezgoda, v kateri
so umrli voznik osebnega avtomobila Tugomir Goder (32)
iz Hrastnika s sopotnikom in 12-letnim otrokom, ki je
poškodbam podlegel med prevozom v bolnišnico. Do tra-
gičnega dogodka je prišlo, ko je voznika osebnega avtomo-
bila zaneslo na cestišču, prekritem z vodo, nato pa je trčil v
tovorno vozilo in se zagozdil vanj. Kot so ugotovili, se je na
tem delu cestišča (v dolžini 50 metrov) pogostokrat zadrže-
vala voda, na kar je policija Cestno podjetje Celje večkrat
opozorila, vendar so jarke in nabrežine očistili šele po
tragičnem dogodku. Sodba zoper uslužbenko M.A. še ni
pravnomočna.	PRIMOŽ ŠKERL
NOČNE CVETKE
•	v ponedeljek, 5. julija, je
na Miklošičevi zaradi starih
dolgov zavrelo Dejanu E. in
Srečku Š. Ogledu dogodka je
sledila prijava sodniku za pre-
krške.
•	Istega dne naj bi se na Ko-
vinarski sporekla tudi Matjaž
V. in Jožica K.. Policisti so
ugotovili, da temu ni tako, za-
to so vse skupaj le zabeležili
in odšli.
•	Nekaj kasneje so morali
znova na pot, saj sta se na
Ljubljanski zaradi nekakšnih
desk sprla Jože G. in Anton K.
Tudi ta primer je ostal zapisan
kot uradni zaznamek.
•	Spor Petra in Štefana S. pa
se vrti okoli koz. Dogodek v
Pečovniku bo epilog dobil kje
drugje.
•	V torek, 6. julija, je Fanika
K. policistom povedala, da jo
na Ipavčevi žali in ji nagaja
soseda Kristina D. Neprijetno-
sti so se ponovile še nekaj dni
kasneje, zato se je patrulja z
akterji pogovorila, podrobno-
sti pa naj ugotavlja sodnik za
prekrške.
•	Istega dne je Peter Č. na
Dečkovi večkrat mahnil Joži-
co Ž. Ukrep sledi.
•	Dan še ni bil končan, ko je
Nataša L. na Prežihovi svoje-
mu prijatelju v glavo zalučala
radijski sprejemnik neznane
velikosti. To je slednjega tako
razhudilo, da ji ni ostal dolžan
in padle so batine. Sodnik bo
imel veliko dela.
•	Neznani vinjeni občan je
za prijeten konec dneva po-
skrbel v Optiki Gleščič. Usluž-
benki Nataši V. je povedal ne-
kaj krepkih, nato pa jo je ucvrl
še pred prihodom mož posta-
ve.
•	Osrednje pozornosti v Do-
lu pod Gojko sta bila tega dne
deležna Simona K. in Maks M.
Spor je slednji začinil še z
udarcem, na sodnijo pa bosta
vseeno morala oba.
•	Neljubega obiska se je v
Pečovju močno »razveselila«
Marjana K. Njen nadevani
brat Ivan R. je hodil po živcih
cele družine, nato pa se je le
pomiril. Najbrž si bo v prihod-
nje za takšne obiske moral
priskrbeti akreditacijo.
•	Miru in spokoja ta večer ni
■bilo niti na Ljubljanski, kjer je
Anton K. razgrajal, se nepri-
nierno vedel in nasploh hudo
motil sostanovalce. Uradni
ukrep pa bo najbrž motil nje-
ga.
•	V sredo popoldne je v Tr-
novljah zablestela Jožica V.
Svojega soproga Dušana je ta-
ko zdelala, da je revež moral
iskati pomoč pri zdravstvene-
mu osebju. Zakaj tako, bo do-
bil odgovor sodnik za prekrš-
ke.
•	V četrtek navsezgodaj zju-
traj je Slavko M. iz Nušičeve
vedel povedati, da je njegov
sin nanj dvignil roko. Patrulja
je ugotovila, da obračunava-
nja ni bilo, temveč se je oče
razhudil, ko je 28-letni poto-
mec domov prilomastil ob
treh zjutraj.
•	Mirsad Š. pa je pojasnil, da
mu na Okrogarjevi grozi Bra-
nislav N. Dejansko je šlo za
nadaljevanje spora njunih
otrok, ki so se s podobnim
početjem ponašah že pred ča-
som, a je ostalo le na tem.
Družinska tradicija.
•	Hrup iz lokala San Marino
na Gosposki je v četrtek zve-
čer zmotil Janeza R. Trojica
plavih mož ob posredovanju
ni našla nič posebnega, za
vsak slučaj pa bodo preverili
papirje.
•	Lokal Havana na Ljubečni
je bil istega večera priča bal-
kanski folklori, ko so kozarci
neusmiljeno poletavali iz rok
Uroša K., Aleksandra G. in
Matjaža K. Ker prvo opozorilo
ni zaleglo, je razbijaški trio
prenočil tam, kjer nimajo ko-
zarcev, pa tudi z alkoholom
ne strežejo prav pogosto.
•	Zadnje dejanje burnega če-
trtka gre pripisati Božidarju K.
Na Gledališkem trgu je prete-
pel Romano C. in si prislužil
prijavo.
•	Sobotni večer je v Trnov-
ljah »polepšal« Mirko K. Mo-
žak je »turiral« motor svojega
avtomobila in istočasno preiz-
kušal moč svojih glasilk. Po-
četje ni bilo všeč spanca želj-
nim sosedom, zato so za ogled
poprosili plave.
•	Neimenovani disk jockey v
noči na nedeljo na Vošnjakovi
ni prišel do pravega izraza.
Nad njegovim spogledova-
njem z glasnimi toni so se celo
policistom lasje postavljali po-
konci. »Tonski tehnik« je glas-
bo naposled utišal, modrim pa
raje ni odprl vrat.
•	Mirno nedeljsko popoldne
je na Ljubljanski skalil Vjeko-
slav M., ki naj bi se po prijavi
sodeč znesel nad Marico M.
Na začudenje policistov pa so
jim na kraju dogodka poveda-
li, da sploh ne vedo, zakaj so
prišli. Kljub vsemu so o neus-
klajenem poročanju občanov
obvestili svojega predpostav-
ljenega.
PRIMOŽ ŠKERL
So Kamenika
nezakonito zaprli?
Zagovornika obtoženca
štirikratnega umora v Teka-
čevem Kristijana Kamenika
sta se pritožila zaradi nepra-
vilnega postopka pri napoti-
tvi njunega klienta na pre-
stajanje kazni v mariborske
zapore.
Kameniku bi se dveletni
pripor iztekel 23. julija, od-
vetnika Aleksander Cmok in
Niko Praznik pa sta dosegla,
da so mu pripor odpravili me-
sec dni prej. Konjičana so 22.
junija zvečer iz Celjskih za-
porov nemudoma odpeljali
na prestajanje enoletne za-
porne kazni, na katero ga je
zaradi ponarejanja listin že
pred časom obsodilo okrajno
sodišče v Slovenskih Konji-
cah, sodba pa je že postala
pravnomočna. Zagovornika
menita, da njun klient ni bil
zakonito vabljen na prestaja-
nje kazni, saj bi mu po njunih
besedah najprej morali vroči-
ti poziv, nato pa bi moral
imeti 8 dni časa za zglasitev,
medtem pa bi lahko zaprosil
tudi za preložitev (npr. zaradi
bolezni, položaja v družini,
službe ipd.). Zagovornika, ki
Kamenika branita po uradni
dolžnosti, zdaj čakata na od-
govor pravosodnega ministrs-
tva. Sodišče v Celju, ki je vno-
vičen pričetek glavne obrav-
nave razpisalo za 31. avgust,
še vedno ni prejelo ugotovi-
tev Inštituta Univerze v Laus-
sani, ki naj bi potrdil ah ovr-
gel istovetnost obtoženčeve
obutve in sledov, najdenih na
kraju zločina.
PRIMOŽ ŠKERL
Omahnila z Groficke
v torek, 6. julija, se je okoli poldneva med sestopanjem
iz Grofičke v Savinjskih Alpah smrtno ponesrečila Ljub-
ljančanka Jerica M, (40).
Planinka je na strmem pobočju, po katerem se je
spuščala skupaj z očetom, izgubila ravnotežje in padla
kakšnih 100 metrov globoko. Ko se je celjskim gorskim
reševalcem po nekaj urah uspelo prebiti do nje, ji niso
mogli več pomagati, saj je poškodbam podlegla na kraju
nezgode. Truplo ponesrečenke so s policijskim helikop-
terjem prepeljali v dolino.	PRIMOŽ ŠKERL
Trčenje vlaka in delovnega
stroja
v Zgornjih Selcah pri Šentjurju sta v četrtek, 8. julija,
trčila voznik delovnega stroja Jožef A. in strojevodja potniš-
kega vlaka Andrej O.
Bagerist je pri sanaciji tega dela železniške proge nakladal
gramoz na tovorno vozilo. Med obračanjem je trčil v potniški
vlak, ki je v tistem trenutku pripeljal iz smeri Ponikve. Oplazil je
prednjo bočno stran kabine vlaka, močan udarec pa je kompo-
zicijo in tirnice zamaknil za 30 centimetrov. Vlak je ostal na
tirih, poškodovanih ni bilo, škodo pa so ocenili na 850 tisoč
tolarjev.	PRIMOŽ ŠKERL
Deklica podlegla poškodbam
Minulo soboto se je nekaj minut pa dvajseti uri na
lokalni cesti izven naselja Gotovlje zgodila huda promet-
na nezgoda, za posledicami katere je dan kasneje v celjski
bolnišnici umrla 2-letna Nika L.
Katica L. (25) iz Žalca je na cesti Gotovlje-Podlog v križišču
zavijala levo proti Gotovljam. Takrat je iz smeri Gotovelj
pripeljal Gregor O. (24) iz Podloga. V trčenju sta bili hudo
telesno poškodovani Katica in sopotnica na zadnjem sedežu
Nika L. (2), ki je v celjski bolnišnici poškodbam nato podlegla.
Gregor O. je bil lažje poškodovan, gmotna škoda pa je ocenjena
na milijon in pol tolarjev. Na cestah naše regije je letos življenje
izgubilo že 16 udeležencev v prometu.	PRIMOŽ ŠKERL
MINI KRIMIČI
Mladoletni
ropar
Minulo sredo, Z julija, se je
nekaj minut po 12. uri zama-
skiran štirinajstletnik s pla-
stično pištolo v roki napotil v
stanovanjski blok v Celju.
Vstopil je v stanovanje, zahte-
val denar in grozil šestletni
deklici. Zaradi odločnosti ma-
tere je ropar zbežal brez ple-
na. Ob prijetju je policistom
razložil, da je dejanje hotel
izvršiti zato, ker je bil materi
dolžan 2 tisoč tolarjev.
Vlom v petko
v noči na četrtek, 8. julija, je
nekdo vlomil v RenauU 5, ki je
bil parkiran na Aškerčevi ulici
v Celju. Odnesel je avtoradio,
tesnilno gumo šipe prtljažnika
ter prednji smerni kazalec.
Lastnica Metka J. je oškodova-
na za okoli 30 tisočakov.
Objestnež 1
v poznih večernih urah je
minuli četrtek nekdo poško-
doval BMW 525 TDS. Lastnici
Biseri R. je povzročil okoli 120
tisočakov škode.
Meril si bo pritisk
v noči na petek, 9. julija, je
nekdo vlomi! v stanovanjsko
hišo na Dalmatinovi ulici v
Celju. Ukradel je dve torbici z
denarjem in dokumenti, moš-
ko uro, nekaj nakita in elek-
tronski merilec tlaka. Lastnica
Marija A. je oškodovana za pol
milijona tolarjev.
Ljubitelj umetnosti
Minuli petek je nekdo vlo-
mil v stanovanje na ulici Tone-
ta Melive v Slovenskih Konji-
cah. Z njim je odšel sef z
denarjem, dve umetniški sliki
in tri zlate verižice. Lastnik
Stanko L. je oškodovan kar za
3 milijone 300 tisoč tolarjev.
odpeljal
clia
Neznanec je v noči na pe-
tek, 9. julija, s parkirnega pro-
stora pred stanovanjskim blo-
kom Na otoku v Celju odpeljal
temno zelenega clia, reg. CE
26-02L. Podjetje FIT iz Velenja
je oškodovano za okoli 800
tisočakov.
Rop na avtobusni
postaji
Minulo soboto sta v zgod-
njih jutranjih urah dva moška
pristopila Francu V., ki je se-
del na klopi avtobusne postaje
v Velenju. Po fizičnem obra-
čunu sta mu pobrala denarni-
co vžigalnik, cigarete in 200
tolarjev.
Neuspela
kraja
v soboto, 10. julija, je okoli
13. ure Damjan L. z Gosposke
ulice v Celju odpeljal petko,
vredno pol milijona tolarjev.
Policisti iz Šentjurja so mu
avtomobil še isto popoldne za-
segli v Vrbnem in ga vrnili
lastniku Dragu Ž.
odnesel
angela
v noči na soboto je v Ločici
pri Vranskem nekdo iz neza-
klenjene steklene vitrine, ki je
vgrajena v zunanjo steno hiše,
odnesel dva kipca angelov.
Lastnik Gotard F. je oškodo-
van za okoli 90 tisočakov.
Vlom v skladišče
v prostore celjskega podjet-
ja Vulkanizacija na Kosovi je
nekdo vlomil v noči na sobo-
to, 10. julija. Odnesel je prib-
ližno 100 avtomobilskih plaš-
čev, avtoradio, kotno brusilko
in 97 tisočakov gotovine. Pod-
jetje je oškodovano za okoli
milijon in pol tolarjev.
Vlom v hišo in
stanovanje
Istega dne je nekdo v poz-
nih večernih urah vlomil v sta-
novanjsko hišo v Laškem, last
Ivana P. V isti hiši je nato
vlomil še v stanovanje Alojza
O. Odnesel je nakit in denar.
Lastnika Ivan R in Leo R iz
Maribora sta oškodovana za
okoli 350 tisočakov.
Prestrašil
vlomilca
v nedeljo, 11. julija, je v
zgodnjih jutranjih urah nekdo
vlomil v hišo Petra L. iz Laške-
ga. V času njegovega obiska se
je lastnik prebudil in vlomilca
prestrašil, le-ta pa je vseeno
odnesel gotovino. Lastnik po-
greša za 17.500 tolarjev.
Nedokončan
rop
v noči na nedeljo je v Laš-
kem nekdo poskušal vlomiti v
stanovanjsko hišo Štefanije J.
Ko mu ni uspelo odpreti vhod-
nih vrat, je po lestvi splezal do
manjšega okna in ga odprl,
vendar v hišo ni vstopil. S
početjem je lastnico oškodo-
val za 10 tisočakov.
objestnež 2
v nedeljo, 11. julija, je last-
nik osebnega avtomobila
BMW 325 Damir Č. opazil, da
je nekdo z ostrim predmetom
poškodoval njegov avtomobil.
Škoda znaša okoli 80 tisoč to-
larjev.	PŠ
Stroj padel na
vzdrževalca
Med popravilom napredoval-
nega stroja se je v petek, 9. julija,
v velenjskem rudniku lignita
hudo poškodoval vzdrževalec
Branko K. (40) iz Šoštanja.
Dežurnega vzdrževalca so v
jamo poklicali v večernih urah,
saj je prišlo do napake na stro-
ju za izdelavo prog v jami Ška-
le. Ponesrečenec je napako od-
kril in da bi jo odpravil, je legel
pod stroj, še preden so ga pod-
ložili s podstavki. Snel je hidra-
vlično cev, ko pa je prišlo do
iztekanja olja, sta cilindra po-
pustila, tako da je naprava pad-
la na vzdrževalca. Hudo poš-
kodovan okreva v celjski bolni-
šnici.	PRIMOŽ ŠKERL
PROMETNE NEZGODE
Trčil med prehitevanjem
Na regionalni cesti izven naselja Šentrupert se je v sredo,
7. julija, zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba
hudo, ena pa lažje telesno poškodovana. Gmotna škoda
znaša okoli 700 tisočakov.
Benjamina F (18) iz Letuša je med prehitevanjem v blagem
desnem zavoju zaneslo v nasproti vozečo Romano C. (51) iz
Košnice pri Celju. V trčenju je bila voznica težko, njena
sopotnica Brigita M. (35) iz Celja pa lažje poškodovana.
Z motorjem v avtomobil
v zgodnjih jutranjih urah se je v četrtek, 8. julija, na
križišču izven naselja Gomilsko zgodila prometna nezgoda.
Gmotna škoda znaša 100 tisoč tolarjev.
Emil S. (62) iz Miklavža pri Taboru se je peljal s kolesom z
motorjem iz Tabora proti Gomilskem. Blizu križišča za Gomil-
sko je zapeljal levo na makadam, nato pa desno preko ceste. V
tem trenutku je z avtomobilom pripeljal Damjan P. (21) iz
Ljubijev, v trčenju pa je bil Emil S. hudo poškodovan. PŠ
30
KRONIKA
DOBRO JE VEDETI
Policijska pooblastila
Zakon dovoljuje tudi uporabo prisilnih sredstev
Zakon o policiji je močno
zmanjšal vpliv politike, lo-
kalnih interesov in bojda ce-
lo medijev na delo policij-
skih organov. Osnovna me-
rila profesionalne policije so
pravila stroke, ravnanje po
predpisih in etika, s poudar-
kom na izobraževanju in us-
posabljanju. Delo policistov
pa vselej ne mineva brez ne-
prijetnosti oziroma uporabe
prisilnih sredstev in druge
vrste pooblastil.
Zakon o policiji slednje ureja
v III. poglavju (29. do 53. člen),
poseben poudarek pa je name-
njen zakonitosti. Policisti so
dolžni v vsakem trenutku pre-
prečevati kazniva dejanja ter
ukrepati in uporabiti z zako-
nom določena pooblastila, zla-
sti če je zaradi nezakonitega
dejanja ali splošne nevarnosti
neposredno ogroženo življenje,
osebna varnost ali premoženje
ljudi. 33. člen Zakona o policiji
dovoljuje 17 pooblastil.
Opozarjati (na okoliščine
ali ravnanja, ki ogrožajo živ-
ljenje, osebno varnost ali pre-
moženje ljudi, kakor tudi na
splošno nevarnost).
Ukazovati (da mora nekdo
nekaj storiti ali opustiti, da bi
se zavarovalo življenje ljudi,
premoženje pred uničenjem,
poškodovanjem, tatvino in
drugimi oblikami škodljivega
ravnanja, da bi se zagotovila
varnost prometa, preprečili
neredi, nemiri in druge po-
dobne kršitve javnega reda ali
odvrnile škodljive posledice
naravnih nesreč).
Ugotavljati identiteto
(oseb, ki s svojim obnaša-
njem, ravnanjem, videzom ali
zadrževanjem na določenem
kraju ali ob določenem času
vzbuja sum, do bo izvršila,
izvršuje ali pa je izvršila prekr-
šek ali kaznivo dejanje, kakor
tudi oseb, ki jih privedejo in
pridržijo) in izvesti identifi-
kacijski postopek (prstni od-
tisi, fotografije, objava le-teh,
osebni opis osebe, pogrešanca
ali neidentificiranega trupla,
če identitete ni mogoče ugoto-
viti na drug način).
Varnostno preverjati osebe
(zaradi varovanja določenih
oseb, organov, objektov, oko-
lišev, delovnih mest, tajnih po-
datkov in v drugih primerih,
določenih z zakonom).
Vabiti (osebe, ki bi lahko
dale koristne podatke za izvrše-
vanje nalog, določenih z zako-
nom - pisno ali ustno, z naved-
bo posledic neudeležbe).
Opraviti varnostni pregled
(če obstaja verjetnost napada
ali samopoškodovanja s strani
osebe; pregleda se oseba, njene
stvari, prevozno sredstvo ipd.).
Prepovedati gibanje (iz-
prazniti območje, prepoveda-
ti dostop, ga pregledati in
omejiti gibanje v neposredni
bližini, če je mogoče pričako-
vati, da bo na določenem ob-
močju ali objektu prišlo do
ogrožanja premoženja večje
vrednosti oz. je do tega že
prišlo, ali iz razlogov zagotav-
ljanja varnosti določenih oseb
in objektov).
Opraviti protiteroristični
pregled prostorov, objektov,
naprav in območij (izprazni-
jo, prepovejo dostop, preišče-
jo ... zaradi zagotavljanja splo-
šne varnosti ljudi in premože-
nja, določenih oseb, objektov,
tajnih podatkov, varnosti jav-
nih shodov in prireditev...).
Prijeti in privesti osebo (v
svoje uradne prostore, druge-
ga organa ali na določen kraj,
po odredbi ali brez nje - npr. če
se ne odzove vabilu, jo je treba
pridržati).
Pridržati osebo (ki moti ali
ogroža javni red, če ne morejo
drugače - največ 24 ur, ali če so
jo izročili tuji varnostni organi
- največ 48 ur, v primerih 108.
in 109. člena Zakona o prekrš-
kih, 157. člena Zakona o ka-
zenskem postopku - pravice
po 44. členu).
Odrediti strožji policijski
nadzor (za tujce, ki jim ni
dovoljen vstop ali jim je izre-
čen izgon iz države, vendar
tega ni mogoče takoj).
Zaseči predmete (po določi-
lih ZKP in ZP, kakor tudi pred-
mete, namenjene za napad ali
samopoškodovanje oz. se z
njimi lahko huje ogrozi javni
red ali splošna varnost ljudi in
premoženja).
Vstopiti v tuje stanovanje
in tuje prostore (poleg ZKP in
ZP še za preprečitev samomo-
ra, če se preverjajo okoliščine,
ki kažejo na smrt osebe ali če
gre za preprečitev konkretne
nevarnosti za ljudi in premo-
ženje).
Uporabiti prevozna in ko-
munikacijska sredstva (če
morajo prijeti storilca kazni-
vega dejanja ali prepeljati v
zdravstveni zavod osebo, ki
nujno potrebuje medicinsko
pomoč aU opraviti drugo nuj-
no nalogo).
Uporabiti tajne policijske
ukrepe (če obstajajo razlogi
za sum, da je oseba izvršila,
izvršuje ali pripravlja uradno
pregonljivo kaznivo dejanje in
ga ne morejo drugače odkriti,
preprečiti, dokazati; tajno
opazovanje in sledenje z upo-
rabo tehničnih sredstev za do-
kumentiranje; tajno policij-
sko delovanje in sodelovanje;
prirejene listine in identifika-
cijske oznake).
Uporabiti prisilna sredstva
(sredstva za vklepanje in veza-
nje, plinski razpršilec, fizična
sila, palica, plinska in druga
sredstva za pasivizacijo, vodni
curek, konjenica, posebna mo-
torna vozila, službeni pes, sreds-
tva za prisilno zaustavljanje pre-
voznih sredstev, strelno orožje).
Uporabiti druga pooblasti-
la, določena v zakonih (npr.
na vodah preveriti zastavo plo-
vila, ustaviti plovilo in ga pre-
gledati, preiskati..., naloge s
področja cestnega, zračnega in
mejnega prometa ...)
PŠ
Zgoreli
avtomobili iit
delavnica
Neprevidno varjenje zad-
njega dela avtomobila je v
avtokleparski delavnici,
last Branka Š. v Praprečah
pri Vranskem, v torek, 6.
julija, v zgodnji popoldan-
skih urah zanetilo požar
večjih razsežnosti, ognjeni
zublji pa so povzročili
okroglih 5 milijonov tolar-
jev gmotne škode.
Med varjenjem se je naj-
prej vnel zadnji del vozila,
ogenj pa je zajel še dva bliž-
nja avtomobila ter delovno
orodje in se razširil po vsej
delavnici, nato pa poskočil
še na stanovanjsko hišo in
poškodoval večji del ostrešja
in zgornje etaže. Posredovali
so gasilci z Vranskega, Žal-
ca, Šempetra, Ločice, Tešo-
ve in Ojstriške vasi. Pri tem
sta bila lažje poškodovana
Ivan H. in gasilec Marko K.
PRIMOŽ ŠKERL
ZANIMIVO|n
Tiralica na papirusu
Za najstarejšo tiralico ve-
lja tista, ki so jo napisali na
papirusu v Aleksandriji leta
145 pred našim štetjem, v
času vladanja Ptolomeja
VIII.
Tiralica, nekak izsledovalni
plakat, poleg nazornega oseb-
nega opisa iskanega sužnja in
ponujene nagrade za prijetje
ubežnika ali razkritje njego-
vega skrivališča, vsebuje še
risbe predmetov, ki jih je imel
suženj pri sebi. Vsebina tirali-
ce pa je sledeča:
Mlad suženj Aristogena, si-
na Krizipa, odposlanca iz Ala-
bande, je ušel v Aleksandriji.
Imenuje se Hermon, tudi Ne-
los, in je rojen Sirijec iz Bam-
bike, starosti okoli osemnajst
let. Je srednje velikosti, golo-
brad in ravnih nog. V bradi
ima jamico, na levi strani no-
su ima bradavico lečaste obli-
ke, prek njegovega levega ust-
nega kota poteka brazgotina,
na desnem zapestju pa je teto-
viran z barbarskimi črkami.
Suženj nosi pas, katerega vse-
bina so tri mine kovanega zla-
ta in deset peri, ter železni
obroč, na katerem visita ste-
klenica z mazilom in strgulja.
Oblečen je v klamis (vrsta
plašča) in usnjen predpasnik.
Kdor ga pripelje nazaj, do-
bi dva talenta in 3 tisoč dra-
hem v bronu, kdor izda nje-
govo pribežališče, dobi, če
se le-to nahaja na svetem
kraju - 1 talent in 2 tisoč
drahem, če pa se nahaja pri
plačilno zmožnem in sodno
preganjanem človeku, prej-
me 3 talente in 5 tisoč dra-
hem. Ovadbe blagovolite po-
dati pri strategovanem urad-
niku.«
GORELO JE
v sredo, 7. julija dopoldne,
je udar strele zanetil požar na
gospodarskem poslopju v Pra-
pretnem pri Radečah. Ogenj je
uničil ostrešje, zgorelo pa je
tudi 2 toni sena in slame, ječ-
men, mlatilnica in slamorez-
nica. Udar strele je poškodo-
val še električno in telefonsko
napeljavo. Lastnik Jože B. je
oškodovan za okoli milijon in
pol tolarjev.
Minuli četrtek je zagoreli v
kuhinji stanovanjske hiše v
Praprečah. V požaru so bili
poškodovani kuhinjski ele-
menti, napa in del stene. Do
požara je prišlo zaradi pregre-
tega olja v ponvi, v katerem je
Marija C. (71) kuhala krom-
pir. Gmotna škoda znaša 50
tisočakov.
Na hodniku novogradnje
hotela Terme v Zrečah je zago-
relo v četrtek, 8. julija. Do
požara je prišlo zaradi upora-
be odprtega ognja, na katerega
je reagiralo neostikovo lepilo,
ki ga je delavec uporabljal pri
delu. Ogenj je uničil prepro-
go, PVC strop in omete. Nasta-
lo je okoU pol milijona tolar-
jev gmotne škode.	PŠ
Na podlagi 36., 37., 38., in 39. člena Zakona o urejanju
naselij in drugih posegovv prostor (Ur. listSRS št. 18/84)
Mestna občina Celje
OBVEŠČA
krajane Mestnih četrti Center in Gaberje
ter druge občane Mestne občine Celje, da se je
s sklepom župana Mestne občine Celje,
ki je bil objavljen v Uradnem listu
RS štev. 53/99,
pričela 30-dnevna javna razgrnitev
lokacijskega načrta la rekonstrukcijo
Mariborske ceste - III. etapa
in porofila o vplivih no okolje za magislralo sever in jug v Celju - III. etapa.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo
v sredo, dne 28. julija 1999 ob 16.00 uri v spodnji stranski
dvorani Narodnega doma v Celju, Trg celjskih knezov 9.
Javne obravnave se bodo udeležili predstavniki vseh
pristojnih služb, načrtovalci lokacijskega načrta in presoje
vplivov na okolje ter idejnega projekta podvoza in
predstavniki Mestne občine Celje.
Morebitne pripombe lahko podate tudi po
elektronski pošti v skladu z rokovnikom
sklepa o javni razgrnitvi na naslov
zpl@celje.si.
Vljudno vabljeni.
Zavod za planiranje in izgradnjo Celje
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek. :
nadzorni svet: Milena Brečko
Poklič - predsednica, Matjaž i
Jamnikar in Tone Vrabl.
poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (063) 422-50,
fax: 441-032,:
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina
22.000 tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-601-106900.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
iMiam
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intiliar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič,
Gregor Katič, Urška Selišnik,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Račuivilniški prelom: Robert
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
B-mail: tednik@NT-RC.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Geri<eš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Sergeja Mitič,
Mateja Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tetmike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živa):
490a«80, 4900-881
E-mail: Radio@NT-RC.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
Propaganda: Valter Ld)en, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Umnik
Teldon: 063/422-50
iax: 441-032, 443-511
E-mail: Agencija@NT-RC.sl
INFORMACIJE
31
Center Cel je - 4 5 let
tradicije dobrih nakupov
V prihodnje naj bi bilo trgovsko podjetje Center Celje razpoznavno tudi izven tradicionalnega celjskega območja
Prenavljanje trgovin je
poslovna in jubilejna usme-
ritev: junija so prenovili tr-
govino Center na Glavnem
trgu v Celju, prejšnji teden
še trgovino Solidarnost na
Lavi. Lani so obnovili svojo
trgovino na Otoku, ki je bila
prva samopostrežna trgovi-
na v Celju, predlani je na
novo zadihala trgovina Ob
Vogla j ni. Še letos bo na vrsti
trgovina Logarska na Ljub-
ljanski cesti. Tako se nada-
ljuje program obnove Cen-
trovih trgovin.
Na začetku minulega vi-
kenda so odprli prenovljeno
trgovino Solidarnost v Irši-
čevi ulici na Lavi v Celju, ki
je bila zgrajena pred 23 leti.
Prenovljena Solidarnost na
Lavi razpolaga po novem s
600 kvadratnimi metri pro-
dajnih površin. Poleg celovi-
te obnove prostora, hladilne
tehnike in vseh naprav, je
sedaj trgovina klimatizirana,
zaradi česar bo nakupovanje
bistveno ugodnejše. Ugod-
nejše pa bodo poslej tudi de-
lovne razmere za vse proda-
jalke na čelu s poslovodkinjo
Romano Mirnik.
V čast jubileju in odprtju
prenovljene trgovine Soli-
darnost na Lavi v Celju so
pripravili posebno akcijsko
ponudbo nekaterih artiklov
z bistveno nižjimi cenami,
česar so bili najbolj veseli
kupci. Na primer: sadnega
jogurta LCA za 69 tolarjev
po lončku prejšnji teden ni
bilo mogoče kupiti nikjer
drugje, razen v Centrovih tr-
govinah v Celju. Seveda pa
so minulo soboto še na po-
seben način poskrbeli za
svoje kupce. S pevsko glas-
benim programom sta se iz-
kazali dvakratni zmagovalki
Vurberka, sestri dvojčici Ve-
sna in Vlasta Kidrič s Križe-
če vasi pri Poljčanah. Kljub
dežju in nenaklonjenemu
vremenu pa so na Lavi do
kosti oglodah tudi dobro za-
pečenega vola.
Direktor trgovskega podjet-
ja Center Celje Gorazd Urat-
nik - krmilo podjetja je prev-
zel pred komaj pol leta - raz-
mišlja, da bo treba še letos za
Centrov 210-članski kolektiv,
ki obvladuje deset
trgovin z blagov-
nim centrom
vred, morda po-
gledati čez ploto-
ve sedanjega tradi-
cionalnega okolja in se pove-
zati s strateškim partnerjem,
pri tem pa nadalje širiti malo-
prodajno mrežo. Po njego-
vem mnenju bi
moral biti Center
Celje razpozna-
ven na širšem ob-
močju, ne samo v
mestu Celje.
Dvojčici Vesna in Vlasta Kidrič sta z nasmehom, harmoni-
kama in petjem preganjali deževno vreme pred prenovljeno
Solidarnostjo.
Novi kvadratni metri prodajnih površin, boljša ponudba in lepša postrežba. Prvi kupci so
bili zadovoljni.
32
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Celjska novinarka tožila
zaradi prostitucije
Ljubljanska novinarska
srenja se te dni hahlja zaradi
tožbe, ki jo je v začetku tedna
na ljubljanskem sodišču iz-
gubila A.B.P., novinarka ene-
ga od ljubljanskih časopisov,
ki pa je doma iz bližine Celja.
Omenjena novinarka je ho-
tela od slovenske nacionalne
televizije kar precejšnjo odš-
kodnino zaradi bolečin, kajti
na arhivskem posnetku, ki je
prikazoval na stranke čakajo-
ča lahka dekleta in potem tudi
»posteljno delovni« posnetek,
naj bi jo prepoznal eden od
njenih znancev. Seveda jo je
takoj vprašal, če je to ona, ko
je bila mlajša, gospa v sred-
njih letih pa je takoj odšla k
odvetniku, kjer sta ugotovila.
da ima zaradi objavljenega
prispevka o prostituciji v Slo-
veniji hude duševne bolečine.
Sodišče, ki si je ogledalo spor-
ni in iz arhivskih posnetkov
zmontirani prispevek, je naj-
prej ugotovilo, da prikazuje
damice iz Hamburga in da
omenjena »dama« celjski no-
vinarki ni ravno podobna. In
tako ji je milijonski duševni
honorar splaval po vodi.
Duševno pa je bil prizadet
tudi Miran Ribič, Trboveljčan,
manj znan kot brat igralke in
pevke Tanje Ribič in čedalje
mogočnejši šef na nacionalni
televiziji, urednik dopolnilne-
ga progama, ki si je privoščil
nekajdnevni oddih v Franciji.
Najprej so mu nepridipravi
ukradli scenarij za eno od je-
senskih oddaj, pa še zdaj ne ve.
ali ima kopijo spravljeno v pre-
dalu ali ga bodo morali pisati
znova, potem pa... »Z ženo Vero
sva sedla v avto, bila je že tema,
ko sva opazila, da se nama prib-
ližujeta dve senci. Bila sva tiho
kot miške. Ko sta senci prišli
bližje, sta zavili naravnost proti
najinemu avtomobilu. Bila sta
dva moška, ki nista bila zakrita.
Eden je v rokah držal pištolo,
drugi pa nekaj palici podobne-
ga. Takrat sem prižgal in z vso
hitrostjo odpeljal s parkirišča.
Imel sem srečo, da sem jima
ušel. Mislim, da sploh nista
vedela, da je kdo v avtomobilu
in sta ga hotela ukrasti,« je dejal
Miran Ribič, ki se še danes trese
od strahu v spomin na neprijet-
ni dogodek.
Trese se, pa ne od jeze, am-
pak zato, ker se ne strinja z
ministrom Jankom Razgorš-
kom tudi direktor Nacional-
nega turističnega združenja
Janez Širše, nekdanji direk-
tor tajne službe Sova, ki je
doma iz Savinjske doline. Sir-
šetov je veliko okoli Braslovč
in Šentjurja. Janez se jezi, ker
je turistični minister porabil
okoli 400 milijonov dodatnih
tolarjev za promocijo sloven-
skega turizma, ki naj bi bilo
hudo prizadeto zaradi vojne
na Kosovu. »Ta den^r naj bi
turistični delavci raje vložih v
svoje programe, tako da hoteli
ne bodo tako dragi in da bodo
imeli tuji gostje kaj delati v
prostem času,« je dejal. »Tako
pa vsi samo jamrajo in jamra-
jo, naredijo pa ne skoraj nič.«
Ne jezi pa se Zdravko Gerži-
na, ^avni organizator izbora
mis Slovenije. Končno so se
zganile tudi Celjanke, lepa de-
kleta, ki pa jih zadnja leta sko-
rajda ni več na lepotnih odrih.
»Na tekmovanje v Laško bo
prišlo kar šest Celjank, nekaj pa
se jih je odločilo, da bo skušalo
srečo v Spodnjih Pirničah, pod
Šmarno goro, na lepotnem tek-
movanju za mis Gorenjske. Ne-
koč so bila dekleta iz tega dela
Slovenije vedno med prvimi,
spomnimo se samo na mis Slo-
venije Vesno Musič, pa najlepšo
Slovenko Tatjano Hitan, prav
tako iz Velenja in še na kakšno,
potem pa jih nekaj let kar ni
bilo na modni brvi,« je dejal
Geržina in še povedal, da se Ptuj
spet pripravlja na osvojitev no-
vega lepotnega naslova. »Pred-
tekmovanje bo tudi na Ptuju,
tako je določil župan mesta
Ptuj Miroslav Luci, ki raz-
mišlja, da bi za svoji svetoval-
ki vzel obe slovenski mišici,
Ptujčanki Alenko Vindiš in
Mišo Novak. V akciji pa je
tudi novinarka Ptujskega ted-
nika in radia Majda Goznik,
v mlajših letih ena od finalistk
mis Slovenije, ki je potem
odšla na jugoslovansko tek-
movanje, in ki je tudi našla
obe lepotici. »Imam dekle, ki
bo nova slovenska mis,« mi je
dejala. Bomo videli.
■■NINA KAVRAN ADLEŠIČ
ZANIMIVOSTI
Lastovice v hiši
Na gorski kmetiji v Lokav-
cu pri Rimskih Toplicah že
vrsto let živi Terezija Tepi-
na skromno in samotno živ-
ljenje. To pomlad pa si bo še
posebej zapomnila, saj jo je
obiskal par kmečkih lastovk
in si lepega dne, ko so bila
hišna vrata odprta, pričel
graditi gnezdo kar nad lučjo
v hiši. Terezija ima zelo ra-
da živali in naravo, zato la-
stovkam ni zaprla vrat. »Pa
bodita moja gosta, če želi-
ta,« si je dejala. Zvalilo se je
pet mladičev, katere par se
daj skrbno krmi. Lastovke
še Terezije ne bojijo, le ve-
selo čebljajo, ko hodi mimo
njih. »Ko bodo odletele,
gnezda ne bom odstranila,«
še doda. »Morda se drugo
pomlad spet vrnejo iz vroče
Afrike in mi bodo krajšale
čas.«
MARTIN GORIŠEK
KM VOpjO ZNANI CELJANI
»Želel bi enoprostorca«
Celjski župan Bojan Šrot se pretežno vozi kar s službenim
terencem, rdečo vectro pa je ženi Simoni kupil lani decembra.
Po pohebi ga uporablja tudi sam, kako bi sicer prevozil preko 60
tisoč kilometrov. »Zena ga je že >krstila<, a se mu to ne pozna^« razlaga
župan in hkrati nerga nad podražitvijo dieselskega goriva. Županu z
odvetniško prakso je sicer vseeno, v katere vrste avtomobil sede.
»Pomembno je, da ima klimatsko napravo. Ne vozim hitro in zato ne
potrebujem preveč zmogljivega motorja. Če bi ta trenutek izbiral
nov avto, bi se odločil za enoprostorca, primernega za družinska
potovanja.«	PRIMOŽ ŠKERL, Foto: SHERPA
TRAČNICE
Končno-celjski
velesejem!
Potem ko vodstvu Celjskega
sejma kljub trudu, gradnji
novih dvoran in boljšanju se-
jemske infrastrukture leta in
leta ni uspelo pridobiti nazi-
va »velesejem«, ga zdaj ven-
darle imajo. Po zaslugi zad-
njega rave partyja - kot smo
izvedeli iz podpisa pod foto-
grafijo Blaža Frasa v zad-
njem tedniku Mladina, ki je
v objektiv ujel mlade žurerje s
»celjskega velesejma«.
NASMEH, i
PROSIM! >
Izbrali smo šalo Darinke
Brance iz Celja. Na koncu
leta bo skupaj z drugimi iz-
branimi šaljivci kandidirala
za najboljšo šalo in nagrado.
Zaneslo ga je
»Veseli me, da ste bili včeraj^
pri pobožnosti,« pravi župnik
pijancu..
»Tako, tako, tja me je torej
zaneslo...«
VFTEZIBELEGAMESTA
ffgic
REPORTAŽA
33
Najraje so igrali
vaicice
Gtrarska strast je bila včasih usodna - Krvavi žulji - Igranje v ruskem ujetništvu - Tišina sredi nastopa
Citre se zadnja leta ponovno uveljavljajo.
Vse več mladih sega po tem pozabljenem
inštrumentu, o čemer med drugim priča tudi
vse več udeležencev vsakoletne revije Zlate
citre v Grižah, ki je bila pred kratkim in na
kateri so ustanovili tudi Društvo citrarjev
Slovenije. Nekoč pa je bilo igranje na citre v
naših krajih precej bolj pogosto.
V avstroogrski monarhiji je bilo igranje
dunajskih koncertnih citer med Slovenci naj-
bolj razvito na Spodnjem Štajerskem. Koncert-
ne citre so navdušile premožne in revne, ki so
jih učih starejši citrarji ah so se učili sami s
pomočjo dunajskih učbenikov. Na vrhunskih
citrah avstrijske izdelave so igrali tekoče in
brez prizvokov, zato je še danes ohranjen star
način poslušanja citer, kjer poslušalec položi
uho na resonančno mizo in noslnša bogato
obarvane, orglam podobne zvoke. Zaradi raz-
pada avstroogrske monarhije citranje pri nas ni
pojenjalo, saj se je razcvetelo z zamudo. Pred
drugo svetovno vojno so naši citrarji najraje
igrali avstrijske, predvsem dunajske valčke
Johanna Straussa in Snežni
valček Thomasa Koschata,
sledila sta valček Herkules
(Erinerung an Herkulesbad)
Ivana Pazzelerja in Na valovih
mehiškega skladatelja Juven-
tina Rosasa, valček Našim
mladenkam citrarja Ivana Ki-
ferleta in kratek valček iz pr-
vega zvezka »Poduka v igranju
na citrah« (izdanega leta
1895) velenjskega skladatelja
Frana Koruna. Od koračnic so
najraje igrali Tiroler Holzaker
in Radeckijevo koračnico Jo-
hanna Straussa. Veliko so igra-
li v duetih ali v triih z viohno,
kitaro ali harmoniko.
Družinsico glasbilo
v družinah z več otroki se je
citranje prenašalo iz roda v
rod. Tako je Robert Zimer-
man iz Griž (1910 - 1994)
naučil igrati vseh pet otrok in
vnuka, ki igra z ansamblom
Ubrane strune. Maks Klad-
nik (1891 - 1971), citrar iz
Lepe njive pri Mozirju, je bil
tepen, ker je kot otrok brenkal
na očetove citre. Ko je bil star
pet let, so ga za glasbo navdu-
šili cigani, ki so pozimi v letih
med 1896 in 1898 na kmetijah
pri Šmihelu nad Mozirjem
igrali popularne dunajske me-
lodije na citre, gosli in kitaro.
Ko so Maksa kot avstrijskega
vojaka v prvi svetovni vojni
zajeU Rusi, je izkoristil pri-
ložnost in do leta 1921 igral v
sibirskem folklornem an-
samblu. Med drugo svetovno
vojno ni kopal jarkov, temveč
je -v nemškem taborišču z ru-
skimi ujetniki v Hannovru
igral citre in prevajal iz rušči-
ne v nemščino. Za citrarja, ki
ni igral dovršeno, je imel na-
vado reči, da lepo igra, vendar
»ni ves v citrah«.
Helena Jager iz »Dolne vasi
pod Sveto Rozalijo pri Št. Ju-
riju ob Južni železnici« je leta
1898 pričela citrati kot štiri-
najstletno dekle. Z izvoljen-
cem - rudarjem se je poročila
skrivoma, na poročnem kosi-
lu v gostilni sta jedla zelje,
doma pa mu je zaigrala na
citre. Sestra Mici, ki se je
poročila z bogatim kmetom in
sodarjem, je vse dni citrala,
zato jo je nagnal. Pri sorodni-
kih se je odtlej udinjala kot
dekla, citer pa ni smela nikdar
več igrati. Helena je pred otro-
ki skrila citre na dno velike
skrinje za žito na podstrešju.
Ko je bila hčerka Ivana, ki je
kasneje citrala kot osemletna
deklica, sama doma, so jo ci-
tre premamile, odprla je po-
krov skrinje, si ga naslonila na
hrbet in se nagnila v skrinjo,
da bi zabrenkala, vendar citer
ni dosegla, zmanjkalo ji je
tudi tal pod nogami. Če ne bi
prihitel bratec Lojze, ki je
poklical mamo, bi bila umrla.
Predanost glasbi
Nekateri citrarji so bili po-
polnoma predani glasbi. Jo-
žetu Nov^u iz Hotunj pri
Ponikvi je oče od nekod prine-
sel primitivne ljudske citre,
na katere se je sam naučil
zaigrati Gruberjevo Sveto
noč. Da bi si kupil koncertne
citre, je kot otrok pomagal
zidarjem za dinar na uro. Na
božični večer leta 1936 si jih
je kot šestnajstleten fant za
dvesto din kupil v Celju.
Ko je bilo Alojzu Lipniku
iz Solčave deset let, to je bilo
leta 1938, mu je mati v solčav-
ski gostilni pri Tajčmanu za
100 din kupila prve citre. Toli-
ko je bil gostilničarju dolžan
pastir Benedikt, ki je delal pri
kmetih in pasel ovce, zvečer
pa igral za pijačo. Ko je zapil
svoje edino imetje, je bil star
sedemdeset let. Benedikt naj
bi bil tudi zanesel citranje v
Solčavo. Znana je tudi anek-
dota o citrarju Florjanu, ki naj
bi ga Benedikt ogovoril: »Igraš
kot kralj David, samo ne tako
lepo«. Florjan pa mu je odvr-
nil: »Govoriš kot kralj Salo-
mon, samo ne tako modro!«
Ignacija Agrež iz Celja je
bila leta 1931 še štirinajstlet-
no dekle, ko je v planinski
koči na Lisci poslušala ci-
trarja, ki je igral le melodijo,
brez spremljave in basov. Ig-
nacija mu je pokazala, kako
se igra, in vsakomur od pri-
sotnih je morala kaj zaigrati.
Citram se je tako predala, da
se ji je na prstancu desne
roke napravil krvav žulj, ki
je počil in kaplje krvi so se
pocedile po citrah. Ko je to
opazil starejši moški, se je
razjezil nad poslušalci: »Tak
pustite že ubogega dekleta,
saj ga boste še uničih!«
Pele SO tudi med
vojno
Med drugo svetovno vojno
je Ignacija v avstrijskem
Gradcu igrala nepokretni
gospe, za katero je skrbela s
pomočjo Rdečega križa. Ve-
liko citrarjev je vzelo citre s
sabo v pregnanstvo, drugi so
igrali doma. Citrar Franc
Mlačnik iz Luč v Savinjski
dolini je bil med vojno še
otrok, ko so na večernem
»balu« - poletni zabavi ob
mlatenju žita - pili jabolčnik
in žganje in plesali ob zvokih
citer, otroci pa so pazili, da
se kje ne pojavijo Nemci.
Mlatič, ki je bil že precej
okajen, je ob medli svetlobi
petrolejke ponudil citrarju
pijačo, namesto v skodelo pa
mu je polič mošta vlil kar v
citre, ki so se zvile. Stric jih
je razdrl, dele prekuhal,
izravnal in posušil ter jih
ponovno sestavil, zlepil in
spoliral, da so pele kot prej.
Samo v Lučah in okohci je
bilo tedaj dvajset citrarjev.
Pri Mlačnikovih so imeli tri
violine, tri kitare in dvoje
koncertnih citer. Citrarji so
med vojno igrali Nemcem in
partizanom, vendar jih zara-
di tega ni nihče obsojal.
Zaton in preporod
Po vojni so se citre pričele
umikati iz javnosti. S pridi-
hom nemštva so postale in-
strument poražencev, nado-
meščati jih je pričela harmo-
nika. Kdor je še citral, je veljal
za preživelega, nazadnjaškega
in nekoliko prismojenega,
dragoceni stari instrumenti pa
so pričeli propadati, zato jih
danes najdemo zvite, razlep-
Ijene, zbite z žeblji ali obeše-
ne na zid. Kljub temu se neka-
teri citrarji še več let po vojni
niso odrekli glasbenemu
poustvarjanju in kuhurnemu
poslanstvu.
Franca Robana mlajšega
iz Logarske doline, ki je igral
Josipu Brozu, je neka rado-
vedna poslušalka med muzi-
ciranjem celo vprašala, zakaj
ima na palcu »bremzo« (ko-
vinski naprstnik). Kadar pa je
igral Ernest Podpečan (1906
- 1975) z Ljubnega, veseljak
in humorist, globoko v sebi
pa razmišljujoč in poduhov-
Ijen človek, so ljudje jokali
aH plešah. Ko je leta 1958
nastopil na RTV Ljubljana, je
bila Podpečanova gostilna
polna do zadnjega kotička.
Ernest je najprej zaigral svoj
valček Spomin na mamo, na-
to pa koračnico avstrijskega
skladatelja Johanna Schram-
la. Sredi koračnice je radio
nenadoma utihnil. Gostje so
prvi hip pomislih, da je
zmanjkalo elektrike, kar v
popolni tišini zashšijo razlo-
čen Ernestov glas: »Krucefiks,
zdaj sem se pa zmotu!« Poslu-
šalstvo je popadel smeh, ne-
srečna žena Marija pa je izza
pulta obupano vzkliknila:
»Saj sem vedela, da bo ustre-
lil kozla!« Vendar se Ernest ni
pustil zmesti. Odigral je do
konca, nagrajen z navduše-
nim ploskanjem.
Celjski citrar, učitelj citra-
nja in dirigent Marko Udovič
(1905 - 1999) je še leta 1963
na osrednjem radiu igral zah-
tevnejše izvirne, nemške kon-
certne skladbe.
Ker so bile citre preveč pri-
ljubljene, da bi izginile iz
zgodovinske zavesti, so bili
k javnemu nastopanju pri-
puščeni predvsem tisti, ki so
preigravali zgolj slovenske
narodne pesmi. Zamolčani
stari citrarji so zato preneha-
li javno nastopati, ker pa so
za glasbo znali navdušiti
mlade, se citre ponovno uve-
ljavljajo.
IVAN ZUPANC
Emest Podpečan je najraje igral v svoji gostilni.
Trio Alpska roža iz naših krajev je pred prvo svetovno vojno muziciral med
predvajanjem nemih filmov. Violinist - sorodnik celjskega citrarja Marka
Udoviča, ki je hranil razglednico, je padel za cesarja.
Nesrečni par: Stanko Prodnik (1920 - 1942) se je naučil
citrati kot hlapec pri Gradišnikovih v Logarski dolini,
kasneje je vozil avtobus po Zadrečki dolini. Med kopanjem
po naporni košnji je utonil, citrarka Matilda Selišnik pa je
umrla samska.
34
NASVETI
Dvajset nasvetov za mega počitnice
1)	Izberite najbolj ustre-
zen način potovanja in pred
odhodom preverite stanje
svojega vozila (vozni red,
vozovnice, dokumente...).
2)	Odločite se, da boste
letos na dopustu počeli pred-
vsem tisto, kar med letom ne
morete, pa si zelo želite.
3)	Če imate majhne otro-
ke, poskrbite za dobro vars-
tvo (vsaj par ur na dan), vi pa
se ta čas zabavajte in uživajte
s partnerjem (prijatelji ali
sami).
4)	Dragocenosti, ki jih nuj-
no ne potrebujete, pustite ra-
je doma (na varnem).
5)	S seboj povabite le lju-
di, ki vam res prijajo in nad
katerimi ste navdušeni.
6)	Ob odhodu pazljivo pre-
glejte hotelske račune in os-
tale stroške (telefon, parkir-
nina, tarifa za kampira-
nje...).
7)	S seboj vzemite dobro
založeno počitniško lekarno
in opremo za prvo pomoč
(poskrbite, da boste znali
njeno vsebino tudi pravilno
uporabljati).
8)	Poskrbite, da boste čim-
več časa preživeli s svojo
družino (partnerjem, zakon-
cem, starši, sorodniki, prija-
telji).
9)	Na počitnicah običajna
pravila nadomestite z ohlap-
nimi normami ali pa jih po-
vsem opustite in celi družini
privoščite zvrhano mero svo-
bode.
10)	Ne razburjajte se nad
nepopolnostjo svojih počit-
niških spremljevalcev
sprejmite jo tako sproščeno
kot lastne pomanjkljivosti.
11)	Bodite odprti in do-
stopni - poletje je čas za dru-
ženje in navezovanje sproš-
čenih stikov s soljudmi.
12)	Vsakokrat, ko vam
življenje pokloni čudežen
trenutek, uživajte v njem in
si ga skušajte čimbolj vtisni-
ti v srce - jeseni boste lahko
živeU od čarobnih spomi-
nov.
13)	Na počitnicah se ne
mučite s strogo dieto, z od-
vajanjem od kajenja, s preti-
rano alkoholno abstinenco
ipd. - raje se odločite za
zmernost v vsem, kar počne-
te.
14)	Ne glede na izbrano
družbo, vsak dan nekaj časa
preživite sami - tako se boste
sprostih in poglobili, nava-
dili prisluhniti svojemu jazu
in našli stik s svojo notra-
njostjo, kar vam utegne zelo
koristiti v vsakdanjem živ-
ljenju.
15)	Poskrbite, da bo v času
odsotnosti doma vse v naj-
lepšem redu (pospravite in
zavarujte stanovanje ali hi-
šo, odpovejte časopis, poskr-
bite, da vam bo nekdo praz-
nil nabiralnik, zračil, zalival
rože, skrbel za domačo žival
ipd).
16)	Če menite, da ste v
službi nepogrešljivi, sode-
lavce obvestite, kdaj in kje
boste dosegljivi po telefonu
(faksu, elektronski pošti) -
določite en ali dva dni v ted-
nu in točno uro.
17)	Kar morate storiti in
opraviti kljub počitnicam,
storite z veseljem in navdu-
šenjem.
18)	Poskrbite, da se boste
na dopustu dovolj gibali,
uživali okusno in lahko hra-
no, obenem pa si privoščih
dovolj spanca in zvrhano
mero sprostitve.
19)	Pazite, da ne boste nik-
dar izgubili živcev, dobre vo-
lje, denarnice, dokumentov
in avtomobilskih ključev.
20)	Ljubeče ozračje in
prijetna počitniška atmos-
fera sta predpogoj uspešne-
ga dopusta - storite vse, da
boste lahko uživali v njem.
Želimo vam prijetne počit-
nice!
Mladi Icrompir malo drugače
Seveda je še vedno okusen
stari krompir, vendar so na-
še tržnice preplavljene z
mladim pridelkom. Skozi
vse leto nam je osnovna pre-
hrana, lahko pa ga pripravi-
mo na sto načinov.
Polnjen krompir z
olivami
Za 4 osebe potrebujemo: 4
večje krompirje, 10 dag pol-
njenih zelenih oliv, 25 dag
mletega mesa, 4 rezine slani-
ne, 4 listke žajblja, 2 stroka
česna, 5 žlic olja, 1 žhčko
curryja, 5 dag masla, 5 žlic
suhega belega vina, sol.
Priprava: olupljene krom-
pirje izdolbemo. Polovico
oliv nasekljamo, zmešamo z
mesom, stisnjenim česnom,
posolimo in začinimo s curry-
jem. S tem nadevom napolni-
mo krompirje, sredino pa za-
polnimo s celo olivo. Krom-
pirje obložimo s slanino, do-
damo žajbelj in povežemo s
sukancem. Prepražimo jih na
maslu, zalijemo z vinom in
kuhamo 45 minut. Preden
polnjene krompirje postreže-
mo, jih prerežemo.
Krompirjev zavitek
Za 4 osebe potrebujemo:
60 dag krompirja, 8 dag ma-
sla, 3 jajca, 3 žlice pšeničnega
zdroba, 1/4 kisle smetane,
sol, poper, zavitek listnatega
testa; za omako: 3 dag masla,
3 dag gladke moke, 1/4 1 ko-
košje juhe, 4 žlice kisle smeta-
ne, 1 žlico limoninega soka, 3
žlice sesekljanega peteršilja in
bazihke.
Priprava: krompir skuha-
mo, olupimo in hladnega na-
ribamo. 2 rumenjaka in moko
vmešamo s kislo smetano, do-
damo krompir in sneg 2 belja-
kov. Nadev nanesemo na te-
sto, premažemo z rumenja-
kom in pečemo 20 minut na
180 stopinj C. Omako pripra-
vimo iz svetlega prežganja, za-
lijemo z juho in smetano, pri
tem pa mešamo, da se primer-
no zgosti. Posolimo, popopra-
mo, primešamo začimbe in
limonin sok.
Primorska
zloženka
Za 4 osebe potrebujemo: 1
kg krompirja, 2 stroka česna,
50 dag čebule, 10 dag parme-
zana, vejico rožmarina, 4 do 5
žlic olivnega olja, sol, poper.
Priprava: sesekljano čcbu
lo spražimo. S česnom dobro
natremo pekač in ga namasti-
mo. Olupljene krompirje na-
režemo na rezine. Zlagamo
jih v pekač in vsako vrsto po-
sohmo, popopramo, potrosi-
mo z rožmarinom in prepra-
ženo čebulo (eno žličko si
prihranimo). Prelijemo z ol-
jem in pečemo 50 do 60 minut
na 210 stopinj C. Proti koncu
pečenja potrosimo še ostalo
prepraženo čebulo in potrosi-
mo z naribanim parmezanom
ter vse skupaj še minutko za-
pečemo.
Krompirjeva solata
z zelenjavo
Za 4 osebe potrebujemo:
50 dag krompirja, 50 dag raz-
ne zelenjave (korenček, buč-
ke, cvetača, brokoli...); za
preliv: 1 strok česna, 1 vejico
rožmarina, 3 do 4 žlice majo-
neze, sok polovice hmone,
sol, poper, peteršiljeve listke
za olaas.
Priprava: opran krompir
skuhamo, ohlajenega pa nare-
žemo na tanke hstiče. Ostalo
zelenjavo skuhamo v slani vo-
di ( vsako posebej) in nareže-
mo. Za preliv pa zmešamo
majonezo s stisnjenim če-
snom, limonin sokom, poso-
limo in popopramo. Zelenja-
vo lepo naložimo na krožnik,
pokapljamo z hmoninim so-
kom, in prelijemo z prelivom.
Okrasimo s peteršiljem.
Krompirjev lonec
. Za 6 oseb potrebujemo:
50 dag krompirja, 25 dag
brokolija, 25 dag korenčka,
1/2 pora, 2 čebuh, 1.5 1 go-
veje juhe, 3 žlice olja, 50 dag
mletega mesa, šopek peterši-
lja, malo drobnjaka, kocko
topljenega sira, sol, poper,
mleto rdečo papriko.
Priprava: korenček grobo
naribamo, olupljen krom-
pir, brokoh in por nareže-
mo. Krompir in korenček
kuhamo 10 minut, nato do-
damo brokoh in por in še
skupaj kuhamo 10 minut.
Medtem spražimo čebulo,
primešamo meso in popraži-
mo. Posolimo, popopramo
in dodamo papriko. V juho
dodamo meso, stopljeni sir
in nazadnje sesekljan peter-
šilj in drobnjak.
MK
ZDRAVILNE RASTLINE
Preobjeda
Piše: BORIS JAGODIČ
Preobjeda (Aconitum na-
pellus L.) spada v družino
zlatičnic. Ta družina je raz-
širjena po vsej severni po-
lobli. Zajema okrog 70 ro-
dov s 3000 vrstami. Med
njimi je tudi rod preobjed, ki
je zelo obširen in ga sestav-
lja okrog 300 vrst, ki so
zaradi svojih aktivnih sno-
vi vse strupene.
Preobjeda ima v zemlji dva
repi podobna gomolja, iz ka-
terih poganja več do 150 cm
visokih stebel. Ta so gosto
olistana. Listi so premenjal-
ni, dlanastokrpi in posamez-
ne krpe so močno narezljane
ter sestavljene iz posameznih
rogljev. Veliki modri cvetovi
so somerni, kar pomeni, da
lahko skozi nje potegnemo le
eno simetrijsko ravnino. So
nenavadne oblike in spomi-
njajo na čelado helebardirja
in so združeni v razvejana
socvetja. Cvetovi imajo zelo
veliko nektarja in zato zelo
privabljajo čmrlje. Za njih
nektar ni strupen, za ljudi pa
je zelo nevaren. Plod je iz
mnogosemenskih mešičkov s
črnimi semeni.Cveti od julija
do septembra.
Raste samorasla v gorskem
svetu, pa tudi kot okrasna
rastlina po vrtovih. Pri nas v
Julijskih Alpah raste ozko-
listna preobjeda, turška
preobjeda, ki sta modrocvet-
ni, in navadna preobjeda, ki
je rumene barve.
Nabiramo zelo mlade go-
molje, ki so zrasli iz starejših
gomoljev in nabrano očisti-
mo in posušimo. Pri tem mo-
ramo biti zelo previdni in
delati v rokavicah, ker lahko
prehajajo močno delujoče
snovi tudi sko2;i kožo.
Gomolji vsebujejo zelo
strupene alkaloide, med ka-
terimi je najpomembnejši
akonitin, potem razne organ-
ske kisline, rudninske soli in
smole. Vse te snovi delujejo
kompleksno in so zelo moč-
nega učinka. Zelo dražijo in
povzročajo ohromitev cen-
trov v podaljšanem možgan-
skem deblu in to za gibanje,
izločanje in za čutila.
Vendar se iz gomoljev pri-
pravlja tekoči izvleček in
tinktura v točno določeni
koncentraciji. V zelo majhni
količini te snovi uspešno de-
lujejo proti putiki, vnetju
obraznega živca, proti hude-
mu glavobolu itd. To izkoriš-
ča homeopatija in tudi tradi-
cionalna medicina alpskih
dežel kot analgetik, antiflogi-
stik pri vseh mogočih bolez-
nih, pri motnjah v mesečnem
ciklusu, khmakteriju itd. S
posebnimi metodami prede-
lajo hudo strupene snovi v
manj nevarne.
Ljudsko zdravilstvo tinktu-
ro uporablja po eno do dve
kapljici na kozarec vode pri
mrzhci, pri povišanemu bitju
srca, za znižanje visoke vro-
čine, pri začetku pljučnice,
proti mišični in sklepni rev-.
mi, za zmanjšanje bolečin in
vnetij.
Kljub temu pa nobenih
pripravkov iz preobjede ne
izdelujemo sami, ker lahko
pride zaradi nestrokovne
uporabe do hude zastrupi-
tve. Že 1 gram zaužitega
gomolja povzroči smrt.
Kljub temu je kar nekaj pri-
ložnosti za zastrupitev,
kljub pekočemu in ostremu
okusu. Do tega pride pri
otrocih in pri odraslih, ko
zamenjajo preobjedin go-
molj s hrenovo ali peterši-
Ijevo korenino.
NASVETI
35
PREHRANAZAZDRAVJE
Bio živila
v zadnjih letih se izredno
množijo novi strokovni
izrazi, pojmi in izdelki s
skupnim imenovalcem bio.
Ljudje naj bi uživali hrano,
ki ne bi vsebovala konta-
minentov okolja (od pesti-
cidov do kovin), raznih
aditivov, ki se danes upo-
rabljajo v živilski industri-
ji, pa tudi mikrobiološko
naj bi bila ta živila »deviš-
ka«.
Z vključevanjem kemije,
biokemije, biološkega inženi-
ringa in drugih znanosti v po-
ljedelstvo, je namreč prišlo do
izgube hranilne vrednosti in
zastrupljanja hrane v večji ali
manjši meri. Številni kupci
posledično izražajo željo, da
bi kmetovalci uporabljali or-
ganske metode pri pridelavi
kmetijskih živilskih proizvo-
dov in da bi se izogibali upora-
bi kemikalij, ker le-ta uniču-
jejo okolje in predstavljajo re-
sno ogrožanje našega zdrav-
ja. Tako verjamejo, da so
organsko pridelani živilski
proizvodi boljšega okusa in
večje hranilne vrednosti kot
»klasično« pridelana hrana
in so za takšna živila priprav-
ljeni plačati več.
Vendar pa ne moremo trditi,
da bi bile vse sintetične snovi
in umetni dodatki hrani ško-
dljivi; in obratno, da bi bilo
vse, kar je naravno, tudi neš-
kodljivo. Rastlinski pridelki
so lahko brez uporabe fungici-
dov manj škodljivi. Toda brez
uporabe fungicidov se lahko
razvijejo glivice, nekateri mi-
kotoksini pa so ne samo izred-
no strupeni, temveč tudi kar-
cinogeni in mutageni. Pride-
lek žitnega zrnja brez uporabe
herbicidov je za potrošnika
lahko privlačen, toda tudi v
Sloveniji poznamo primere,
da so se ljudje zastrupih in
morali iskati zdravniško po-
moč zaradi plevelnih semen v
žitu. Tudi zaradi splošne one-
snaženosti okolja na vseh celi-
nah prilastek bio nikakor ne
more pomeniti, da je taka hra-
na brez kakršnihkoli škodlji-
vih snovi. Pojem bio je včasih
le zvijača pri ponujanju dolo-
čenih izdelkov in pri trženju.
Da se prepreči zloraba poj-
ma bio, se v svetu uvajajo
najrazličnejše kontrole, od in-
ternih v podjetju, preko kon-
trol, ki jih izvajajo razna zdru-
ženja in organizacije, od dr-
žavnih, nevtralnih oziroma
javnih kontrolnih ustanov. Po-
memben element so razni zaš-
čitni znaki, blagovni znaki in
znaki kakovosti. Na podlagi
le-teh lahko proizvajalci dose-
gajo višjo ceno, saj je proi-
zvodnja teh živil zahtevnejša
in na enoto površine manjša.
V Sloveniji pa še ni sprejete
zakonodaje, ki bi določala po-
goje ekološke pridelave, pre-
delave in trženja, določala
kontrolno službo in zaščitne
znake. Ustrezen certifikat o
ekološkem pridelovanju ima-
jo lahko le uvožena živila.
Cene teh živil so sorazmerno
visoke, vendar je glede na šte-
vilo uvoznikov mogoče skle-
pati, da vseeno najdejo kupce.
Tako je klub povpraševanju
pridelava in ponudba tovrstne
hrane v Sloveniji še precej
skromna. Kmetovalce, ki lah-
ko biološko pridelane živilske
proizvode ponudijo na trgu,
lahko preštejemo na prste ene
roke, pa tudi predelovalcev je
le nekaj. Slednji so predvsem
zanesenjaki, ki delajo z za-
vestjo, da delajo prav, čeprav
se zavedajo, da bi lahko s
klasičnim pridelovanjem za-
služili več. Večinoma so pre-
puščeni lastni iznajdljivosti,
saj država namenja premalo
pozornosti tovrstnemu načinu
kmetovanja. Biološka pride-
lava hrane pa bi morala biti
zanimiva zanjo, saj omejitve
pri uvozu živilskih izdelkov v
države Evropske unije ne ve-
ljajo za hrano, pridelano na
biološki način.
mag. SIMONA RUČIGAJ
BIO
KOLEDAR
Sejte, presajajte, sadite, zolivajte,
negujte rastline; rohllajte in
prezra(!u|te tla, pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je noiugodnejšl za
posamezne tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
Hitro dimi jenje rib,
divjačine in perutnine
Med ljudmi je veliko gur-
manov, ki zelo uživajo ob
okusu prekajenega mesa
različnih vrst. Dandanes se
v glavnem prekajujeta svi-
nina in govedina, manj pa
ribe, divjačina in perutni-
na. V zadnjem času vedno
bolj pridobiva na pomenu
prekajena oziroma dimlje-
na perutnina kot alternati-
va za prekajeno svinjsko
meso. Tako dobijo tisti, ki
perutnine ne marajo, vtis,
da jedo nekaj podobnega
svinjskemu ali govejemu
mesu. Meso perutnine pa je
bolj zdravo.
Za hitro prekajevanje ozi-
roma dimljenje manjših koli-
čin razhčnih vrst mesa upora-
bimo posebne namenske peč-
ke za to vrsto toplotne obde-
lave. Tisti, ki uživajo v okusu
prekajenih jedi, si lahko do-
ma s pomočjo pečk za dim-
ljenje po svoji želji priprav-
ljajo najrazličnejše dimljene
specialitete. Prekajujemo
oziroma dimimo predvsem
zaradi okusa, ki ga dosežemo
s pečko za dimljenje. Tak
okus je tako slasten, da nam
postane nepogrešljiv. Sveže
ali zamrznjene ribe (bodisi
sardelice ah ščuke) s to pečko
dosegajo najslastnejše okuse,
ki si jih z ribjim mesom lah-
ko zamislimo. Prav tako se
čudovito obnese dimljenje
piščancev, rac, fazanov, vseh
vrst klobasic in podobno.
Pečko za dimljenje lahko
uporabljamo na prostem, pri
pri piknikih, kampiranju, na
lovu, ribolovu kot tudi na
domačih terasah. Čas dimlje-
nja rib je okoli 15 minut, za
perutnino in divjačino pa je
nekoliko daljši. S pečkami za
dimljenje vroče prekajujemo
(pečemo) različne vrste me-
sa. To je pravzaprav posebno
okusen način kuhanja. Za-
pomnimo si, da je vroče pre-
kajevanje - dimljenje samo
kuhanje in ne način konzervi-
ranja.
Na dno pečke za dimljenje
vstavimo žagovino, ki je lah-
ko odišavljena z različnimi
začimbami (timijan, žajbelj,
rožmarin, majaron, lovor...).
Najboljša je žagovina iz hra-
stovine ali jablanovine.
Sestavni del pečke je pre-
strezni pladenj, ki prestreza
kapljice masti, ki med kuha-
njem pripolzijo z mesa, da ne
padejo v tlečo žagovino. Nad
pladnjem je mreža, na kateri
prekajujemo. Nanjo torej na-
ložimo meso, ki ga pripravi-
mo tako kot za pečenje na
žaru.
Pečka za dimljenje, ki je v
obliki škatle, je pokrita še s
pokrovom. Žagovino v peč-
ki izpostavimo viru toplote,
ki ga danes, v sodobnejših
pečkah za dimljenje, nado-
mešča gorilni špirit ah pa
posebna gorilna pasta. Ža-
govina se z virom toplote
začne smoditi. Dim se nato
dviga ob stenah pečke in le-
ta je kmalu prava miniatur-
na prekajevalnica. Okus me-
su izboljšamo, če med žago-
vino zmešamo aromatične
začimbe.
S pečko za dimljenje boste
presenetili svoj okus, dregni-
li v skomine gurmanov in
spomin na nekdanje hišne
prekajevalnice nekje ob dim-
niku stare hiše.
mmmmmmm bojan sešel
36
GLASBA
Ritem planet med galebi
Nebo brez oblačka, Dej bi zader se. Moja je sexi, Rit'm planet... so uspešnice skupine Ritem
planet. Na planetu zabave pa se dogajajo nove stvari, kot je na primer nova uspešnica, ki so jo
pred kratkim posneli v Studiu Pet (bivšem studiu Pan). Pod glasbo in aranžma za skladbo
Prespiva med galebi se je podpisal Igor Potočnik, ki se je izvrstno izkazal tudi kot producent,
avtorica besedila pa je Darja Pristovnik.
Janiju, Matiji in Maretu sta se pridružila Sašo Bole in Boštjan Korenjak. Vse skupaj bomo lahko
videli tudi na Melodijah morja in sonca 17. julija. Kot debitanti na pop večeru bodo nastopili s
skladbo Dišiš kot roža.	SIMONA BRGLEZ
Imaš dušo?
Duško Kuliš, doma iz Ki-
seljaka iz osrednje Bosne,
danes živi v Splitu, je pri
založbi Mandarina izdal
kaseto z naslovom Imaš li
dušu, na kateri se je kot
producent in aranžer pod-
pisal Ivo Lesič.
Na kaseti je deset pesmi.
Pesem Ostani kraj mene je
zapel v duetu s Kristino (le-
tošnjo udeleženko Dore v
Zagrebu). Pesmi je večino-
ma napisal sam v narodnem
stilu. Znan je po tem, da je
• bil leta 1987 v bivši Jugosla-
viji izvajalec in avtor leta z
uspešnico Suzana. Pred voj-
no se je udeleževal velikih
festivalov narodne glasbe.
Poznana je tudi njegova pe-
sem Bez tebe je gorko vino.
Danes veliko nastopa po Bo-
sni in Hercegovini, na Hrvaš-
kem in po evropskih klubih
izseljenih domačinov. Pred
petnajstimi leti je prvi v Ju-
goslaviji ustanovil klub mo-
tornih zmajarfev. Še danes
ima letenje z zmajem za svo-
jo veliko strast.	S.B.
Graska gora vabi
15. avgusta bo na Graški gori festival domače zabavne
glasbe »Graška gora poje in igra 99«.
Predsednik Kulturnega društva Graška gora Drago Plazi je
sporočil, da se je za letošnji nastop odločilo in prijavilo
sedemnajst ansamblov: Štajerski objem. Izvir, ansambel
Marjana Drofenika, Mlade frajle, Pušnik, Goličnik, ansam-
bel Roberta Goterja, Mikola, Dan in noč, Vesna, Sredenšek
sekstet. Šaleški fantje. Bobri, Veseli planšarji in ansambel
Roberta Zupana, izven konkurence pa bosta nastopila Fantje
z Graške gore in Simon Plazi s prijatelji. Prijavilo se je še
nekaj drugih glasbenih skupin, ki pa jih bo organizator po
odločitvi strokovne komisije povabil ali ne k sodelovanju.
Tudi letos bodo izdali kaseto in zgoščenko. Po uradnem
tekmovalnem delu bo za veselo razpoloženje igral ansambel
Slak, ki tudi zagotavlja lepo število obiskovalcev na Graški
gori.	TV
Pokaži, kaj znaš
Kulturno društvo Dobje bo v nedeljo, 25. julija, pripravilo že
27. prireditev »Pokaži, kaj znaš«. Prireditev sodi med najstarejše
te vrste v Sloveniji, na njej pa se vedno predstavi veliko mladih
talentov, ki kasneje dosežejo lepe uspehe. Organizator tudi
letos vabi k sodelovanju in nastopu manjše ansamble, harmoni-
karje, citrarje, pevce in druge, ki znajo kaj lepega zapeti in
zaigrati. Prijave sprejema Kulturno društvo Dobje oz. Jožica
Salobir po telefonu 796 183 ali pisno. Prireditev se bo začela ob
15., najboljši pa bodo nagrajeni. V zabavnem delu bo igral
ansambel Viničarji.	T V
Kmalu Okrogli muzikanti
štirje veseljaki na posnet-
ku predstavljajo ogrodje no-
vega ansambla, ki se bo pr-
vič uradno predstavil v za-
četku jeseni. Združilo se je
pet fantov, ki so približno
istih let in vsi do ušes zaljub-
ljeni v glasbo.
Na posnetku so brata Polanc
ter Franci Vrbovšek in Marko
Mastnak, vsi tudi člani godbe
Laško. Brata Polanc trenutno
redno igrata v tujini in se pri-
pravljata na povratek v domo-
vino. Franci Vrbovšek igra v
ansamblu Nočni val. Marko
Mastnak pa je že »dal« odpo-
ved v ansamblu Mira Klinca,
sicer pa je rad pomagal vsako-
mur, ki je pomoč potreboval.
Manjka Andrej Toplišek, do
sedaj vodja ansambla Topli-
šek iz Rogaške Slatine. Fantje
pravijo nekako takole: »Naša
edina ljubezen je glasba. Uše-
sa nas bolijo, ko slišimo, kaj
vse nekateri igrajo. Radi bi
naredili red, to pa pomeni
nekaj dobrega. Zdaj vadimo s
polno paro in prvi nastopi se
bodo začeli v začetku jeseni.
Ime? Okrogli muzikanti! Sa-
mi smo bolj okrogli, pa tudi
vse drugo naj bo veselo, okro-
glo, zanimivo...«
T.VRABL
»Piloti« ali Kvintet Dori?
Marko, Primož in Boris Razboršek ter Anti Gubenšek
in Grega Podkoritnik so sicer člani popularnega an-
sambla Kvintet Dori, po zunanjem izgledu pa bi bili
lahko tudi piloti helikopterja, ki je last njihovega do-
brotnika Stanka Zakelška, ki jim je občutno pomagal pri
založbi in izdaji prve kasete in CD z naslovom Dori naše
je ime.
Izdelek je bil med ljubitelji domače zabavne glasbe
dobro sprejet, saj gre za prijetne in solidno izvedene
skladbe avtorjev Rajka Vavpotiča, Ota Pestnerja, Marjana
Petana, Dareta Heringa, Ivana Sivca in drugih. Kvintet Dori
ima poleti vse vikende zasedene, v petek, 16. julija, pa bo
igral na letnem bazenu v zdravilišču Laško. Predstavitev
kasete in CD ansambel načrtuje v začetku jeseni, verjetno v
Golovcu v Celju z mnogimi gosti. Morda pa bo na naslednji
kaseti tudi skladba, ki bo povezana s helikopterjem in
opazovanjem lepot med vožnjo.	T.VRABL
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
. Po več kot desetih letih se je na ameriške odre spet vrnil JOE
STRUMMER, kitarist in pevec, legendarne britanske punk
zasedbe THE CLASH. V Ankari (Turčija) rojeni zdaj že 47-letni
John Graham Mellor z ekipo starih prijateljev zbranih v zasedbi
The Mescaleros (Martin Slattery - kitara, Scott Shields - bas,
Genn - klaviature, Smiley - bobni in Pablo Cook - tolkala) poleg
nekaterih Strummerjevih novih stvaritev z veliki uspehom
preigrava tudi stare uspešnice matičnih The Clash (na sliki).
LIMP BIZKIT so se na pre-
senečenje mnogih s svojim
najnovejšim albumom »Signi-
ficant Other« zavihteli narav-
nost na prvo mesto ameriške
lestvice najbolj prodajanih
LP-jev. Floridski hard-rocker-
ji so v sedmih dneh po izidu
prodah neverjetnih 635.000
kopij omenjenega albuma in
tako s prvega mesta le izrinili
pocukrane pop kreature Back-
street Boys in njihov »Mille-
nium«, ki so na vrhu Billboar-
dove lestvice zdržali solidnih
pet tednov.
Na velika ameriška koncert-
na prizorišča pa se bo prvič v
svoji hitro vzpenjajoči karieri
podal tudi RICKY MARTIN.
Megalomansko svetovno tur-
nejo, ki se bo čez nekaj dni
začela s serijo koncertov v
Južni Ameriki, Avstraliji in
Evropi in nadaljevala oktobra
v ZDA, sponzorira Pepsi.
Ameriško ročk skupino
FOO nCHTERS je zapustil
kitarist Franz Stahl. David
Grohl, idejni vodja, pevec in
kitarist, sicer pa nekdanji
bobnar leta 1994 umrle slavne
seatlleške grunge zasedbe Nir-
vana, kljub odhodu svojega
prijatelja skupaj s preostalo
dvojico - basistom Nateom
Mendelom in bobnarjem Tay-
lorjem Havvkinsom - pospeše-
no pripravlja material za tretji
album, ki naj bi izšel še pred
koncem tega tisočletja.
Natanko deset let po nastan-
ku je razpadla kultna alter
ročk skupina JESUS LIZARD.
Pevec David Yow, basist David
Sims, kitarist Duane Denison
in bobnar Mac McNeilly so se
razšli sporazumno, kot prija-
telji, utrujeni od neprestanega
koncertiranja in željni novih
glasbenih izzivov.
Najbolj poskočni frontman
angleške pop scene Jay Kay je
skupaj z bobnarjem Derric-
kom McKenziem in klaviatu-
ristom Tobyem Smithom ob
izdatni pomoči studijskih
glasbenikov posnel 10 skladb,
ki jih je diskografski velikan
Sony konec prejšnjega mese-
ca objavil na LP-ju »Synkroni-
zed«. Omenjeni izdelek je na-
rejen po že preizkušeni for-
muli, ki jo je Jay s prijatelji
pod imenom JAMIR0QUAI
že trikrat s pridom uporabil -
tudi tokrat gre za populistično
mešanico stilov iz sedemdese-
tih (disco, funk, jazzy) in no-
vodobnih produkcijskih in
aranžmajskih prijemov. Kot je
že v navadi, so Jamiroquai
svoje glasbene stvaritve tudi
tokrat opremili z visoko pro-
računskimi hi-tech video spo-
ti - prav te dni vse svetovne
televizije pospešeno vrtijo vi-
deo mojstrovino za planetar-
no uspešnico »Canned Heat«.
Najpopularnejša avstralska
pevka NATALIE IMBRUGLIA
je svojemu založniku RCA za-
grozila, da bo prekinila glas-
beno kariero in se spet vrnila v
igralske vode, če ji ta za na-
slednji projekt vnaprej ne bo
izplačal 5 milijonov funtov.
Šefi založbe RCA njene grož-
nje niso vzeli nič kaj resno, saj
je Natalie za njih po pogodbi
dolžna posneti še pet albu-
mov, obenem pa so tudi poja-
snili vložek, ki ga je gospodič-
na Imbuglia prispevala k na-
stajanju v več milijonski na-
kladi prodanega albuma »Left
Of The Middle«. Ta je bil,
kljub zatrjevanju Natalie, da
je sama napisala nekaj skladb,
milo rečeno majhen, saj so
večino (avtorstvo, aranžmaji,
produkcija.,.) opravili pla-
čanci tega založniškega mogu-
la.
Izid četrtega singla »You
Look So Fine« z drugega albu-
ma »Version 11« izredno uspe-
šne ameriško-škotske naveze
GARBAGE bo na trg pospre-
mila nova hnija make-upa ka-
lifornijske kozmetične hiše
StarCrazy, ki jo bo promovi-
rala Shirley Manson. Simpa-
tična pevka bo ves honorar iz
tega naslova namenila dobro-
delnim organizacijam, ki se
borijo proti raku.
Angleška organizacija Anti-
Piracy Unit of the British Pho-'
nographic lndustry, ki se bori
proti ilegalnemu razpečevanju
nosilcev zvoka, je prejšnji te-
den objavila nenavadno, pa tudi
precej zgovorno lestvico. Gre
za izbor skupin, katerih sklad-
be so bile največkrat objavljene
na ilegalnih ploščah in kasetah.
Prvo mesto te »bootlegg« lestvi-
ce so zasedli ročk velikani LED
ZEPPELIN s kar 384. različni-
mi prepovedanimi izdajami
njihovih koncertnih, studijskih
in demo posnetkov, drugo me-
sto je pripadalo liverpoolski če-
tverici The Beatles (320 ilegal-
cev), tretje mesto pa so si s 31Z
bootleggi »prislužili« The Rol-
ling Stones.
Po šestih letih se je k heavy-
metalcem IRON MAIDEN
spet vrnil pevec Bruce Dickin-
son. 40-letni gospod Dickin-
son je leta 1982 zamenjal ori-
ginalnega pevca Paula Di
Anoa in se dobrih deset let
kasneje podal na nič kaj uspe-
šno samostojno glasbeno pot.
Bruce je skupaj s preostalo
peterico v torek odigral prvi
koncert iz serije velikih odr-
skih spektaklov po Kanadi in
ZDA, s katerimi se namerava
ta v osemdesetih najuspešnej-
ša britanska težko rockovska
zasedba spet vrniti v prvo ligo.
Turneji bo sledil še nov, trinaj-
sti studijski album.
Obiskovalci znamenitega
londonskega Ročk cirkusa so
v preteklih nekaj mesecih iz-
birali zasedbo sanjskega ben-
da, ki bi jih popeljal v novo
tisočletje. Rezultat je bil pre-
cej presenetljiv - za mikrofon
so postavili Robbiea William-
sa, za bobni naj bi sedel Phil
Collins, Elton John bi igral
klavir, Eric Clapton pa kitaro,
če mu je seveda še kakšna
ostala. V začetku tega meseca
je namreč na dobrodelni draž-
bi prodal kar 100 svojih kitar
in zbral 6 milijonov dolarjev,
ki jih je namenil rehabilitacij-
skemu centru Crossroads za
zdravljenje odvisnosti od drog
in alkohola na otoku Antigua.
Prejšnjo nedeljo sta se na
Irskem poročila Victoria
Adams alias POSH SPICE in
nogometaš David Beckham.
V torek bo končno le izšel
novi single »The Day the World
Went Away« prvakov t.i. indu-
strijskega ročka NINE INCH
NAILS. To bo po leta 1996
objavljeni uspešnici »The Per-
fect Drug« prvi single izdelek
Trenta Reznorja in njegove eki-
pe, obenem pa tudi najava sko-
rajšnjega izida (začetek jeseni)
albuma »The Fragile«.
Sean Combs alias PUFF
DADDV te dni zaključuje z
oblikovanjem končne zvočne
podobe novega albuma, ki bo
24. avgusta pod okriljem nje-
gove lastne založbe Bad Boy
izšel pod naslovom »Forever«.
Tako kot na njegovem prejš-
njem mega uspešnem LP-ju
»No Way Out«, bo tudi na
tokratnem izdelku gostovalo
cel kup znanih imen z ameriš-
ke hip-hop in R&B scene (Ma-
se, 112, Jay-Z, Busta Rhymes,
R. Kelly, Lil' Kim, Nas, Faith
Evans, Kelly Priče...). Prvi sin-
gle bo na prodaj že prihodnji
torek, pod enega izmed treh
remixov, ki bodo spremljali
nosilno skladbo »PE 2000«, pa
se je podpisal nihče drug kot
Chuck D iz kultne hip-hop
naveze Public Enemy.
STANE ŠPEGEL
20 VROČIH RC
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TUJE LESTVICE-SINGLE
RADIO
38
Tristo na uro
v drugi polovici leta
Nočni program Radia Celje
se bo očitno »prijel«. V sobo-
to, ko je Miha po 22. uri
odprl telefone, so do enih
zjutraj nepretrgoma zvonili.
Glasbene želje so prihajale s
konjiškega, mozirskega,
laškega, žalskega konca, in
prav veseli smo bili, da je
bilo med njimi precej mladih
glasov. Lahko vam izdamo,
da bomo moderatorsko vo-
deni nočni program z avgu-
stom pričeli pripravljati še
ob petkih in ponedeljkih. Že
sedaj vabljeni k poslušanju!
Prihodnji četrtek bomo pri-
praviU še eno novost v našem
programu. Po deveti uri do-
poldne bo Mateja Podjed poslu-
šalce in poslušalke vzpodbujala
k branju. V posebnih oddajah
Pet minut za knjigo. Pobuda je
prišla s strani vodstva Osrednje
knjižnice Celje, nam se je zami-
sel zdela zanimiva, pa smo se
skupno dogovorili za koncept.
Poslušalci, ki boste v oddaji
aktivno sodelovali, si boste lah-
ko prislužili mikavno potoval-
no nagrado... Več pa, kot že
zapisano, prihodnji četrtek!
Celjski radijci napoveduje-
mo že danes veliko radijsko
žurko 18. septembra sredi
Celja. Veliko odličnih bendov
bo nastopilo, mi pa bomo na
ta način skupaj s Celjani in
Celjankami ter okoličani pro-
slavili 45. letnico Radia Celje,
ki jo praznujemo natanko 19.
septembra. Nastop so nam že
potrdili: Victory, Miran Ru-
dan in Remi band, skoraj za-
gotovo pridejo Čuki, Simona
Weiss, pa Mi2, računamo pa
tudi na najpopularnejšo celj-
sko skupino Nude. Morda se
nam pridruži še Andrej Šifrer.
Žurka bo od 15. ure do zgod-
njih jutranjih ur rojstnodnev-
nega dne, podrobnosti pa še
sledijo v prihodnjih tednih...
Radio Celje pa bo letos tudi
organizator desetega festivala
nekomercialnih radijskih po-
staj Slovenije. Ta bo 20., 21. in
22. oktobra v Domu svetega
Jožefa, zaključna prireditev,
ki jo bomo združili s proslavo
ob 45. letnici Radia Celje, pa
bo v dvorani kina Union. Veli-
ko dela nas topj čaka v drugi
polovici leta. Če se bodo naša
prizadevanja zrcalila v vse
večji poslušanosti našega pro-
grama, pa bomo, seveda, naj-
bolj veseli.	NGL
Generacijska
pogorišča
Se morda kdo spomni filma
Miloša Formana »Gori, punč-
ka moja«, pripovedi o prazno-
vanju obletnice gasilskega
društva, pripovedi o gasilcih,
ki pripravljajo, še za časa ko-
munizma na Češkem, izbor
miss gasilskega društva in ne-
pogrešljivo ton^Gi€(| Če ste si
film ogledali,'■«H|oke morda
spomnili dialogo\|jHgd člani
gasilskega dru^a, w\o bili
na gasilski
organizatp^ffi potemtakem'
»odgov^pfni« za;^vso^dogaj^^
Bistvo te^iaio^v^je v t^Bij-
da
ko č^^lietdeset, skupaj že l^ta
in le^ v mah vasi, kjer Ive
vsak o%akomur vse, kjei^ so
razkrite lisfialffilijpjie skrivno-
sti posameznika, kjer že vsak
na pamet ve za vsakogar, ki
odpre usta, kaj bo rekel v
naslednjem hipu) način med-
sebojnega komuniciranja po-
vsem sprevrgel. Če hoče kdo
kaj doseči, tega ne more več
storiti s preprostim stavkom,
ki naj bi povedal kar pač ima
povedati, pač pa vsako stvar
neskončno zakomplicira, tak-
šno zakomphcirano, pa po-
tem skuša doseči, izvesti tako,
da jo po petnajškrat ponovi,
kot da bi bila sama stvar tako
kaj bolj tehtna, pametna, smi-
selna in sprejemljivejša za to,
da^Jo sprejmejo vsi člani gasil-
drukva.
"llgiliaj podobneg^^^nam
""Hc^tja tudi v vsakdanjem živ-
Iji^j^. Staftjši smo, bolj smo
^l^ompliciraniOvse bolj pa-
^i^tujemo, kompUciramo,
vle bolj smo nestrpni, manj
naklonjeni nečemu novemu,
vse bolj zaprti v lastne ječe
izkušanj v času in prostoru.
Mladi niso zmeraj pametni,
med njimi imaš že butle v
zasnovi, na žalost je tako; do-
stikrat pa imajo neobreme-
njen pogled na odnose v tem
svetu, manj jih obremenjujejo
neki spori, Id prizadevajo sta-
rejše generacije, ki imajo s
tem v zvezi seveda tudi dosti-
krat argumentirane negativne
izkušnje, ki jih mladi pač spri-
čo neizkušenosti težko uvidi-
jo. V zadnjem »Stereotipu« je
tekla beseda ravno o tem ste-
reotipnem, generacijskem
kratkem stiku. Kot gosta sva
povabila dva poljubna mlad-
ca, dekle in fanta, ki sta raz-
krila nekaj svojih pogledov na
vprašanja, ki sva jih nameno-
ma postavila kot nekakšen
»paradigmatičen tester« za
osebnostne vrednote. In kak-
šen se nama zdi rezultat? Brez-
zvezen! Otroci spoštujejo sta-
rejše, čeprav so včasih tečni.
Starejši težijo, ker so otroci
nemogoči...Vse skupaj je uok-
virjeno v etične kalupe, ki že-
nejo ta svet že ohoho in ga
bodo še vnaprej. Nič presenet-
ljivega, nič vznemirljivega,
razen vznemirjenega klica ne-
ke poslušalke, ki je mimo po-
stavljene tematike želela go-
voriti o DDV. Pa naj še kdo
reče, da oddaje na radiu dela-
jo samo radijci! To je tako,
kot da bi kdo rekel, da na
Zemljo ne more pasti nek
osamljen komet, ko ga naj-
manj pričakuješ. Lahko, lah-
ko; vam povem.
In če se spominjate konca
Formanovega filma, nekdo je
kot komet priletel v dvorano
gasilskega društva in zakričal:
»Gori, gori!« Vsi so šh gledat.
Kaj je bilo potlej se ne spomi-
njam, prepričan pa sem, da so
šli naslednji dan pogledat, kaj
je ostalo. Običajno tam, kjer
ni poštene komunikacije, os-
tane pogorišče, tisti, ki je
ogenj zanetil, kup nesposob-
nih gasilcev, slaba oddaja, sla-
bi voditelji oddaje. To je ver-
jetnejše, kot pa da bi bilo
toliko slabih poslušalcev. Za
konec še reklama: oddaja
»Stereotip« odslej ob petkih,
ob šestih zvečer, v živo!
CEUSKIRADUCI OD B DO V
Bojan
Pišek
o vodji tehnike na Radiu
Celje Bojanu Pišku ni težko
pisati. Lahko bi se razpisala
v različnih smereh. Od stro-
kovne, do vinogradniške,
družabne... Najbolj smešno
se mi je vedno zdelo, da ka-
morkoli sva se odpravila na
teren, pa naj je šlo še za
takšno vas bogu za hrbtom,
je bil tam vsaj en človek, ki
je Bojana poznal. Je pač dru-
žaben, zabaven, prijeten za
družbo in... poznan.
Sicer pa Bojan Pišek že več
kot desetletje dela na našem
radiu, prej pa je bil vrsto let
zaposlen na Radiu Slovenija.
Veliko terenov je opravil po
vsej Jugoslaviji in danes, ko se
vozimo na kakšen teren v oko-
lico Celja, se še vedno zabava-
mo, ko pripoveduje svoje do-
godivščine iz polpretekle zgo-
dovine. Ob tem se tudi sam
neizmerno zabava in se smeji
s svojim značilnim smehom,
ki bi ga lahko označila za
navihanega. Štosov, takšnih in
drugačnih, mu zares nikoli ne
zmanjka. In še ko tole pišem,
mi ustnice lezejo v nasmeh,
ko se spominjam številnih
njegovih anekdot. A večina,
žal, ni za objavo.
Zanimivo je tudi, kadar Bo-
jan pride v Ljubljano. Kakor
hitro se pojavi v okolici RTV
Slovenija, se zagotovo najde
nekaj njegovih bivših frendov,
ki ga veselo pozdravljajo.
Dovtip sem in tja, značilen
smeh...
Bojan je tudi vnet vinograd-
nik. Na Dolenjskem prideluje
zares izvrsten cviček. Čedno
količino ga stisne vsako leto in
če imamo srečo, ga privošči
tudi nam tu in tam na kakšni
žurki. Seveda pa so vrata nje-
gove zidanice na stežaj odprta
tudi za prijatelje in kolege.
Kadar se odpravijo tja, vedo,
da se je najbolje odločiti pri
njem tudi za spanje.
Po Bojanovih stopinjah gre
tudi njegov sin Janez, ki je
dijak srednje elektrotehniške
šole. V prostem času se že
ukvarja z ozvočevanjem manj
zahtevnih prireditev, nemalo-
krat pa med šolskim letom
pride po pouku na radio in
nekaj časa preživi v studijskih
prostorih. Bojan je nanj zelo
ponosen. Kot vsak oče pač.
Treba je priznati, da je z
njim prijetno delati. Nikoli ni
nervozen, le redko je slabe
volje, tudi če dela še v tako
nemogočih razmerah, brez
nerganja opravi vse, kar je
treba. Njegovo temeljno nače-
lo pri delu je, naj vsak dela
tisto, kar zna in za kar je
pristojen. Tudi če je treba na-
rediti kaj izven delovnega ča-
sa, mu ni nikoli odveč. Last-
nost, ki jo je, žal, vse redkeje
zaslediti.
NGL
TY VODIC
39
40
TV VODIC
TV VODIČ
41
42
TY VODIC
FliM-TELEVIZIJA
43
Genij
Dame in gospodje, mladost-
niki in odrasli! Vklopili ste se
pravočasno, kajti tale program
je namenjen ravno vam! Da,
vam osebno! Nikar ne glejte
tako presenečeno! Ali ne obču-
tite pomanjkanja v svojem živ-
ljenju, se vam ne dozdeva, da
gredo stvari po zlu. se vaša
kariera ne utaplja, ali ni resni-
ca, da ne najdete stika s sabo
ali z okolico? Kaj je tisto, kar
potrebujete? Poslušajte nas.
kajti mi smo razmislili name-
sto vas. da smo prišli do ideal-
ne rešitve! In ta rešitev sta
predvsem Jeff Goldblum ter
Eddie Murphy v najnovejšem
filmu Holly man oziroma po-
slovenjeno Genij (pod režiser-
skim vodstvom Stephena He-
reka). Prvi zato. ker se boste z
njim lahko poistovetili (?).
Mož je poslovnež brez odmora
v stresni vlogi vodenja studia.
ki se ukvarja s TV reklamo,
poslovnež, ki pri svojem delu
nima preveč uspeha. Drugi za-
to, ker kot zen budistična gu-
rujevska ribica plava v kalnih
vodah duhovnih pasti in odre-
šitev, in če je lahko pomagal
prvemu, ne le do vrtoglavega
ratinga, temveč tudi do dušne-
ga miru, bo zagotovo pomagal
tudi vam. No, pri tem ima
nekaj povedati tudi Kelly Pre-
ston, vendar ona služi pred-
vsem sentimentalnemu stati-
ranju. ki vodi do klasičnega
happy endinga. katerega vr-
hunec se. normalno, odvija v
javnosti. (Saj poznate stari mit
filmskih romanc o čustvih, iz-
povedanih v etru?) Pozabite
na adventne venčke. ki pojejo
in so glavna atrakcija na vseh
domačih zabavah, kajti pred
sabo imate edino možno pravo
stvar! Kupite, kupite, kupite!
Kaj se še dogaja v komediji,
ki se posmehuje TV prodaji,
kateri se je vsekakor prijetno
posmehovati - čeprav sami to
počno prav tako učinkovito?
Murphy. ki še vedno ne more
brez občudovanja čim večjega
števila publike, pove pet - s
številko. S - dobrih šal. Za
smejalne namene vam lahko
prav tako dobro posluži Pavli-
ha. Mislim, da je tudi cenejši
od filmske vstopnice. Goldb-
lum se muči in jeclja in posku-
ša igrati z dvignjeno glavo,
vendar v bistvu ne more nič za
to, če je film v celoti namenjen
občudovanju gospoda Murph-
ya, ki tukaj pa£ nadomešča
dinozavre iz Jurskega parka.
(Pa. mimogrede, nimam nič
proti njima - fanta sta imela
svoje zelo dobre trenutke, vsaj
nekoč - niti nimam nič proti
dinozavrom, ki so prav tako
imeli svoje dobre trenutke, če
ne drugje, v mezozoiku.)
Nauki filma: striktni karie-
risti so zli. Nekaj takšnega kot
polovični karierist ne obstaja.
Ali si dober in brez službe ali
pa bogat in brez ljubezni in
duhovne izpolnjenosti in ko-
nec. pika. to je to. Nadaljeva-
nje zgodbe o brezposelni do-
broti je skrito po koncu filma,
nekje za obzorjem. In. seveda,
kar se naukov tiče, da ne poza-
bim: televizija je religija, du-
hovnost pa je odlična za pro-
dajo. Mnogo novega.
Ena od boljših šal v filmu je
pravzaprav specialni efekt, ki
je izposojen od skupine Sound-
garden. Se spominjate video
spota za Black hote sun? Scen.
to se ljudem v nedogled plastič-
no razširijo oči in usta? Saj,
video je boljši od filma, toda
nisem hotel govoriti o tem. Zelo
zgovorno, da je ta scena upo-
rabljena v filmu. Naslov pesmi
bi dejansko lahko bil naslov
filma. Govoreč o črni luknji,
da. Vakuumu. Niču. Praznini.
Seveda pa bi zen budisti de-
jali, da iz niča pride vse. Mo-
goče je dokaz za to tezo dejs-
tvo, da je tole prva komedija,
pri kateri sem se srčno nasme-
jal reakciji občinstva v kinu, ki
seje iz filma navdušeno norče-
valo. Tudi prav.
Samo za zares trdokožne
oboževalce Eddieja Murphyja.
PETER ZUPANC
V DRUŽBI S KANALOM A
Moj film Z
osvežujočo nagrado
v četrtek, 22. julija, boste ob
20. uri lahko izbrali film po
vašem okusu in morda dobili še
nagrado.
Med dvema ognjema je ame-
riška komedija, režija: Roger
Young, igrajo: Rae Dawn
Chong, Michael Keaton, Ric-
hard E. Huhn.
Harry je strasten igralec na
srečo, cinik, vedno razpoložen
za lenarjenje. Kakor magnet ga
privlačijo stvari z vprašljivim
poreklom. Njegovo popolno
nasprotje je Rachel, ženska, ki
še išče svoj košček sveta. Še
vedno se odziva kot rojena po-
raženka, vendar ima zanesljiv
čut za pravičnost. A tokrat je to
oseba, ki se ne vda...
Holcroftova zaveza je an-
gleška kriminalka, režija: John
Frankenheimer, igrajo: Michael
Caine, Anthony Andrevvs, Vic-
toria Tennant, LiUi Palmer.
Napet triler je bil posnet po
odličnem vohunskem romanu
Roberta Ludluma. Krut umor in
najbolj skrite človeške strasti se
razrastejo, ko skrivnostno spo-
ročilo spodbudi newyorškega
arhitekta, da bi opral ime svoje-
ga nacističnega očeta...
Pečat smrti je ameriški film v
režiji Marie Silver, igrajo: Alan
Boyce, Keanu Reeves, Michelle
Meyrink, Jennifer Rubin.
David Sinclair ima na videz
popolno življenje: izhaja iz lju-
beče družine, sošolci ga imajo
radi, učitelji ga spoštujejo, ima
svojo lastno ročk skupino in
obetavno prihodnost. Vse do-
kler ne naredi samomora.
Prizor iz filma Holcroftova zaveza.
% T V Slovenija se v boju s komercialkami pripravlja na jesensko
ofenzivo. Boj za gledalce bo začela že v jutranjih urah, saj naj
bi, zdaj pa menda čisto zares, startal jutranji program. Njegov
urednik bo Jure Pengov, bivši dopisnik iz Rima, gledalci se ga
spominjajo tudi kot voditelja TV Dnevnika in urednika Tednika.
Novo uredniško mesto je za Jureta bržčas obliž na rano, nastalo
spomladi, ko je izgubil boj za direktorja programov TVS.
Zmagovalec, stari - novi direktor Janez Lombergar je bil, kot
kaže, do poraženca Jureta, ki je naenkrat ostal brez dela in
stolčka, nadvse velikodušen - ali pa je menil, da bo edino
Pengov, ki velja za stari preverjeni uredniški kader bivšega
režima, sposoben uresničiti zahteven projekt.
# Sicer pa je kar nekaj poskusov narediti jutranji program na
nacionalki že neslavno propadlo. Pred časom je bil za projekt
jutranjega programa zadolžen Branko Maksimovič, ki je nad
njim obupal in se vrnil k časopisu. Poskušala sta tudi Ljerka
Bizilj, ki jo je potem premamila politika in je za nekaj časa
zajadrala v parlament in Sašo Veronik, ki je tudi hitro vrgel
puško v koruzo in zdaj po RTV-ju išče kakšno primerno
šefovsko mesto. Tisto na TV Tedniku se mu je (kdo ve, zakaj)
izmuznilo. Urednik ene najbolj popularnih informativnih
oddaj na TVS Darko Marin odhaja v pokoj, zamenjal pa ga bo
Drago Balažič, ki je prišel s POP TV-ja in je potem na
nacionalki nekaj časa vodil in urejal Dnevnike. Če bo dobil
proste roke, bo novi urednik, kot obljublja, naredil T V Tednik
še bolj privlačen.
9 Po tem ko je Miša Molk naredila temeljito prenovo svoje
podobe, je to isto napovedala tudi za oddajo Res je, katere
urednica in voditeljica je. Za razliko od spremenjenega Mišine-
ga imagea pa pri oddaji menda ne bo šlo le za lepotne (scenske)
popravke, ampak tudi za vsebinske spremembe.
Desa in Mario
% Desa Muck zaenkrat ohranja svojo prikupno okroglo podo-
bo. Spremenila pa je sceno in vsebino oddaje, ki jo je do julija
složno vodila skupaj z Mariom Galuničem. Zoom brez Maria
za nekatere res ni tisti pravi Zoom, a večina gledalcev vendarle
meni, da Desa sama zmore vse tisto in še več, kar počne sicer
najpopularnejši voditelj razvedrilnih oddaj na Slovenskem. Za
eno prihodnjih oddaj pa je Desa celo napovedala, da bo v njej
naredila avdicijo za novega voditelja, ki naj bi nadomestil
Maria. Pa brez bojazni! Stvar je seveda zrežirana in popularni
Mariborčan bo, ko se bo odpočil od dela in slave, septembra
zagotovo spet prevzel vajeti oddaje v svoje roke.
9 Ker se začenja tako imenovana sezona kislih kumaric je
»veliki« urednik TV Dnevnika Vlado Krejač vsem ustvarjalcem
te oddaje položil na srce, naj
se vendarle zgledujejo po
konkurenčni oddaji 24 ur.
Če lahko na POP-u objavlja-
jo za lase privlečene zgodbe
skozi celo leto, ni vrag, da
jih na »nacionalki« ne bi mo-
gli vsaj v sezoni kislih ku-
maric, je prepričan urednik
televizijske oddaje z najdalj-
šim stažem in (še vedno)
največjim številom gledal-
cev.
KINO
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: od 15. do 21. 7. ob
18. znanstveno fantastična ko-
medija Moj najljubši marso-
vec, ob 20. komedija Genij.
Mali Union: od 15. do 21. 7.
ob 20.30 drama Generacija X.
Poletni kino (v Prothasije-
vem dvorcu - vhod nasproti
Likovnega salona - v prime-
ru slabega vremena bo pred-
stava v kinu Union): od 15.
do 18. 7. ob 22. komedija Ge-
nij, od 19. do 21. 7. ob 22.
predpremierno prikazovanje -
brutalna komedija Totalni
pokvarjenci. Mlajšim od 15
let odsvetujejo ogled filma
zaradi pretiranega nasilja,
seksualnosti, droge in nes-
podobnega govorjenja.
Žalec: 17. 7. ob 21. in 18.7.
ob 18. in 20. akcijsko avanturi-
stični spektakel Mogočni Joe
Young.
Gremo v kino!
Hugh Grant je tisti angleški igralec, ki ima zvezo z Elizabeth
Hurley. Pravilno so odgovorih tudi trije izžrebanci: Silvo Cen-
trih, Loke 39, 3304 Tabor, Majda Tašner, Iršičeva 6, 3000 Celje
in Polona Senica, Planina 14, 3225 Planina pri Sevnici. Prejeli
bodo vstopnico za ogled filma.
Jeffa Goldbluma smo med drugim videh v Spielbergovi
filmski uspešnici. Kateri?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 19. julija. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnice za ogled filma Celjskih kinematografov.
44
ZAAVTOMOBILISTE
Rekordno avtomobilsko polletje
čeprav to ni več nobeno
posebno presenečenje, je ja-
sno, da je bil posel z novimi
aA^omobili v letošnjih šestih
mesecih tako rekoč izjemen.
V pol leta so Slovenci namreč
pokupili nič manj kot 51.030
novih osebnih avtomobilov,
kar je bistveno več kot lani v
tem času (35.373).
Najuspešnejši mesec je bil
po pričakovanju junij, saj se je
v avtomobilske trgovine zgrni-
lo kar 11.552 kupcev. To pome-
ni, da je bil junij v tem pogledu
rekorden oziroma najuspe-
šnejši mesec v novodobni avto-
mobilski zgodovini Slovenije.
Razlogi za tako dobro prodajo
avtomobilov so znani, kajti na-
povedani DDV je povzročil
mrzlico, ki pa se bo v drugi
polovici letošnjega leta kazala
(verjetno) v dokaj praznih av-
tomobilskih trgovinah.
Najbolje je v letošnjem šest-
mesečju prodajal Renauh, saj
je za svoje avtomobile našel
9233 kupcev ah za dobrih 30
odstotkov več kot v enakem
lanskem obdobju. Na drugem
mestu je bil ves ta čas nemški
Volksvvagen s skupno prodajo
6971 avtomobilov (plus 56 od-
stotkov), na tretjem pa južno-
korejski Daewoo, ki je prodal..
4258 avtomobilov (za dobrih
46 odstotkov več). Med japon-
skimi avtomobilski tovarnami
je bil v minulih šestih mesecih
po pričakovanju najuspešnejši
Suzuki s skupno prodajo 946
avtomobilov (za skoraj 100 od-
stotkov nad lansko številko).
Zanimiv je bil ves ta čas tudi
dvoboj med dvema nemškima
prestižnima avtomobilskima
znamkama, in sicer BMW in
Mercedes Benzom (Daimler-
Chrysler). Številke kažejo, da
je šlo nekaj bolje BMW (704
avtomobile ali za 75 odstotkov
več kot lani), vendar tudi zao-
stanek Mercedes Benza ni ve-
lik (658 avtomobilov ah za 111
odstotkov več).
Šestmesečna lestvica naj-
bolje prodajanih vozil je bolj
ali manj znana in zato tudi
pričakovana. V ospredju je do-
mači favorit renault clio (zato,
ker pač nastaja v Revozovi to-
varni v Novem mestu), za ka-
terega se je letos navdušilo
4810 domačih kupcev. Precej
zaostaja VW golf (2954), na
tretje mesto pa se je prav tako
po pričakovanju uvrstil re-
nault megane (2377). Zanimi-
va in dovolj pomembna je sta-
tistika o prodaji avtomobilov v
posameznih razredih, kjer pa
postaja očitno, da je vse bolj v
ospredju nižji srednji razred.
V letošnjih šestih mesecih je
bilo v tem razredu (opel astra,
VW golf, renault megane ipd.)
prodanih 38,5 odstotka vseh
avtomobilov, v nižjem (clio,
polo ipd.) pa 34,4 odstotka. V
srednjem razredu je bilo letos
dobrih 15 odstotkov kupcev,
terenske avtomobile si je omi-
slilo 3,3 odstotka, tako imeno-
vane mini avtomobile (deni-
mo daewoo matiz) pa 4,22
odstotka. Po tako ugodnih šte-
vilkah, ki, kot že rečeno, sploh
niso tako nepričakovane, se
postavlja veliko vprašanje: kaj
se bo zgodilo tja do konca
leta?
Vaš avto v novem Daewoo salonu
Avtohiša Vaš avto, ki je pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Daewoo, je minuli petek
slavnostno odprla nov prodajno - razstavni salon na Kidričevi 36 v Celju (v neposredni
bližini STC), kjer je poslej tudi sedež podjetja, medtem ko je na stari lokaciji na Mariborski
23 zadržala prodajo rabljenih vozil.
Direktorju Miranu Brancetu so pri nazdravljanju ob novi pridobitvi asistirali vsi glavni
Daevvoojevi možje in tudi celjski župan Bojan Šrot (prvi z desne), pa velika množica kupcev in
prijateljev vozil Daewoo, saj jim je avtohiša pripravila pravi praznik z jedačo in pijačo in
ansamblom Gašperji. Do zaključka redakcije nismo uspeli zbrati vseh podatkov, do kdaj je
veselica firm Daewoo in Vaš avto Celje trajala. Je pa bilo nadvse veselo.	UM
Oktobra lancia lybra
Italijanska tovarna Lan-
cia je že kar dolgo časa zno-
traj Fiatove avtomobilske
skupine, vendar je znano,
da ji gre kljub vsej pomoči
dokaj slabo.
Zakaj se to dogaja, je težko
reči, vendar je znano, da je
bila Lancia pri Fiatu vedno
tovarna, ki naj bi imela neko-
liko drugačen položaj, saj
naj bi ta hiša izdelovala ne-
kaj bolj prestižna vozila. Ka-
korkoli že, Lancia sedaj
predstavlja zamenjavo za de-
dro, srednjerazredno lybro.
Ta navzven povzema nekaj
karoserij skih potez koncept-
nega vozila dialogos. Morda
je nekaj resnice v trditvi, da
so pri lybri še najbolj izrazite
tako prednje kot zadnje luči
(slednje pri izvedenki wa-
gon).
Lancia ponuja lybro v dveh
izvedenkah, in sicer kot štiri-
vratno limuzino in kot pe-
tvratni karavan (wagon).
Dolžina je v obeh primerih
enaka (446 centimetrov),
prav tako medosna razdalja
(259 centimetrov); med dru-
gim je seveda razlika v vo-
lumnu prtljažnika, kajti v li-
muzini ga je za 420 litrov,
medtem ko zmore karavan
ali wagon postreči tudi s
1300 htri. Zasnova je seveda
znana, se pravi motor spre-
daj, pogon prav tako; me-
njalnika-sta dva (ročni pet-
stopertjški in prestavna avto-
matika comfortronic), mo-
torjev pa pet. Tukaj ni prese-
nečenj. Tako so na voljo trije
bencinski agregati s prostor-
ninami 1,6 (103 KM), 1,8
(131 KM) in 2,0 litra (154
KM) in dva turbodizla z oz-
nako JTD (1,9 litra in 105 KM
ter 2,4 litra in 134 KM). Zdi
se, da je prodajna uspešnost
tega novega avtomobila sko-
raj izjemnega pomena za
Lancio. Tako računajo na let-
no izdelavo od 55 do 65 tisoč
avtomobilov, pri čemer naj
bi vsaj polovico lybr prodali
v rodni Italiji.
K nam naj bi lybra pripe-
ljala konec oktobra, zato so
cene povsem neznane. Se pa
ve, da naj bi bil avto v Italiji
na voljo v censkem razredu
od 41 do 54 milijonov lir.
Na sliki: lancia lybra.
ZA AVTOMOBILISTE
45
Ogrevanje za
avtomobilski
Frankfurt
čeprav se je poletje ko-
maj začelo, pa je v avtomo-
bilskem pogledu jesen tako
rekoč pred vrati. Sredi sep-
tembra bo tako v Frankfur-
tu avtomobilski salon, na
katerem se utegne zvrstiti
izjemno veliko novosti.
Naj naštejemo zgolj neka-
tere.
Tako bo Porsche končno
predstavil boxsterja S, se
pravi izvedenko z močnej-
šim motorjem (250 KM) in
911 turbo (450 KM). O tem
avtomobilu bomo, vsaj kaže
tako, nekaj več napisali še
pred Frankfurtom. Audi bo
predstavil vrsto izvedenk z
oznako S, kar pomeni, da bo
šlo za najmočnejše različice
sicer že znanih avtomobilov.
BMW bo Frankfurt izkoristil
za začetek prodaje svojega
prestižnega roadsterja Z8
(osnovna varianta naj bi sta-
la vsaj 200 tisoč mark), med-
tem ko bo luč dneva ugledala
tudi touring izvedenka serije
3. Gotovo bo veliko zanima-
nja za kabrioletsko izveden-
ko prijetnega peugeota 206,
Seat bo s Frankfurtom začel
prodajati novo ibizo in cor-
dobo, videti pa bo tudi nove-
ga Hyundaijevega kupeja.
Malo? Morda, ampak do sep-
tembra je še nekaj časa.
Pri Audiju tudi xeiioii plus
Ksenonske luči so stare
vsaj tri ali štiri leta, zanje pa
je značilna večja svetilnost
od običajnih luči. Ker so se-
veda dražje, jih ni v serijski
opremi niti pri dražjih avto-
mobilih, pač pa jih je treba
doplačati - ali je bilo tako
vsaj še pred nedavnim.
Te luči vgrajujejo tudi v
nekatere dražje izvedenke
audija, tovarna pa sedaj po-
nuja novo generacijo teh luči
z oznako plus. Osnova kse-
nonskih luči je seveda upora-
ba plina ksenon, luči pa de-
lujejo ob pomoči napetosti
20 tisoč voltov. Pretok viso-
ke napetosti skozi neprodu-
šno zaprt prostor s plinom
namreč povzroči nastanek
zelo močne svetlobe. Bistve-
na prednost teh luči ni samo
ta, da svetijo bolj učinkovi-
to, pač pa tudi dovolj široko.
Vse doslej je bilo za te luči
značilno tudi to, da so jih
uporabljali za kratko luč, z
novo generacijo pa bo kse-
non uporaben tudi za dolge
luči. Kako so to štorih? Do-
kaj preprosto, saj elektro-
magnet izjemno hitro (v 120
milisekundah) opravi pre-
mik t.i. ksenonskega gorilni-
ka. S tem pa dobimo tako
kratke kot dolge ksenonske
luči. Pomembno pri teh lu-
čeh je, da tudi manj utrujajo
voznikove oči, preklop s
kratkih na dolge (in obratno)
luči pa je mehak in prav tako
nič ne škoduje. Pri Audiju
bodo te nove xenon plus luči
začeli najprej vgrajevati v
audija AS in S8. Na sliki:
zgradba ksenon luči.
Renault
večinski
lastnik Dacie
Dolgotrajna pogajanja
med romunsko avtomobil-
sko tovarno Dacia in fran-
coskim Renaultom so kon-
čana. Pred dobrima dvema
tednoma so namreč priti-
snili pečat na dokončno
pogodbo, po kateri je Re-
nault postal lastnik 51 od-
stotkov Dacie.
Glavni pogajalec na ro-
munski strani je bila seveda
romunska vlada, ki je prizna-
la Renaultu celo vrste ugod-
nih koncesij. Tako tovarna
precej časa ne bo plačevala
davkov, tudi njen položaj ozi-
roma položaj renaultov na
romunskem trgu bo nekoliko
drugačen od drugih ipd. Sicer
pa je moral Renault za to
odšteti 50 milijonov dolar-
jev, vendar naj bi v Dacio v
naslednjih letih vložil kar
220 milijonov dolarjev. V tej
tovarni naj bi po sedanjih
načrtih izdelovali majhno vo-
zilo, namenjeno romunske-
mu in drugim vzhodnoevrop-
skim trgom, stalo pa naj bi
nekako 6000 dolarjev. Za
obubožano romunsko gospo-
darstvo je pomembna tudi
obljuba Renaulta, po kateri
naj bi število zaposlenih s
sedanjih 16 povečali kar na
26 tisoč. To je vsekakor raz-
veseljiva poteza.
ZAMOTOCIKUSTE
Peugeot speedfight X-TEAM
V začetku junija se je začela prodaja omejene serije
priljubljenega Peugeotovega šport skuterja Speedfight.
Poleg že znane posebnosti tega skuterja (sprednja enoročna
vilica), nastavljive zadnje vzmeti, zavor z dvema kolutoma,
zračno ali vodno hlajenim 50-kubičnim dvotaktnikom in
nekaterih dodatkov (kodna ključavnica, integrirani členkasti
zapah) so oblikovalci na modelu X-TEAM še dodatno poudarih
športni značaj skuterja. Na počivališču stopal je nameščena
aluminijasta podloga. Za sedežem je kot spojler oblikovan
ročaj. Sestavni deli, kot so zavorne čeljusti, platišča, sedež in
kontrolna plošča, so v novih živih barvah. Skuter je na voljo v
posebni rdeče-belo-modri barvi. Speedfight X-TEAM z zračno
hlajenim dvotaktnikom stane 426.000 tolarjev, z vodno hlaje-
nim pa 462.000 tolarjev.	T.J.
Piaggiov elektrocikel
V Evropi narašča povpraševanje po posebni vrsti dvokoles, ki so kombinacija klasičnega
kolesa in mopeda.
Največji evropski izdelovalec mopedov in skuterjev, italijanski Piaggio, se je odzval novim
trendom in bo konec julija začel izdelovati elektrocikel Albatros. Na prvi pogled navadno kolo ima v
pestu prednjega kolesa vgrajen brezkrtačni elektromotor s permanentnimi magneti, za sedežem pa
snemljiv akumulator (5 Ah, 36 V), v katerem je energije za 30 kilometrov poti. To pot pa lahko
podaljšamo z uporabo lastne nožne energije in s štiristopenjskim bobenskim menjalnikom Shimano
Nexus. Elektrokolo je po zaslugi aluminijastega okvirja in kompozitne plastike sorazmerno lahko,
saj skupaj z akumulatorjem tehta le 28 kilogramov. Italijani ga bodo lahko kupovali za približno
220.000 tolarjev. Na našem trgu ga lahko pričakujemo naslednjo pomlad.	T.J.
46
IZ OTROŠKEGA SVETA ■ FEUTON
STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV
Prvič sam doma
Vas muči vprašanje, kdaj
sme otrok ostati sam v hiši?
Najbolj natančen odgovor se
glasi: Takrat, ko ste prepri-
čani, da je razumel vsa na-
vodila, ki ste mu jih dali in
da jih bo v glavnem upošte-
val. No, vseeno vas skrbi:
kaj vse bi se mu lahko zgodi-
lo, ko vas ni v bližini.
Katere nevarnosti pretijo
otroku, ko je sam: odprl bo
vrata neznani osebi, ki je seve-
da lopov, ki bo prišel v stano-
vanje, pokradel stvari in poš-
kodoval otroka; ne bo odprl
vrat neznani osebi, vendar bo
ta, glede na to, da je lopov,
uvidela, da je otrok sam in bo
vdrla v stanovanje; k otroku
bodo prišli prijatelji in skupaj
bodo brskali po vaših stvareh
ali pa (samo) obrnili stanova-
nje na glavo; šel bo iz stanova-
nja, vrata se bodo zaloputnila
za njim in ne bo mogel noter;
telefoniral bo na Haiti ali No-
vo Zelandijo; padel bo skozi
okno; napolnil bo umivalnik z
vodo, da bi se igral z ladjica-
mi, pozabil bo zapreti pipo in
voda bo poplavila stanovanje
in tudi vsa sosednja zraven;
hladilnik bo pustil odprt, led
se bo stopil in poplavil kuhi-
njo, hrana v hladilniku pa se
bo pokvarila; spodrsnilo mu
bo na mokrem, zlomil si bo
nogo in razbil glavo; igral se
bo z vžigalicami, zažgal sebe
in celo hišo; odprl bo (in po-
zabil zapreti) plin; pogoltnil
bo frnikulo; poskušal si bo
pogreti hrano, potem pa nanjo
pozabil, prismodila se bo hra-
na in posoda in mogoče bo vse
zgorelo; zadavil se bo s hrano;
porezal se bo z nožem in moč-
no krvavel; zgodilo se mu bo
še kaj hujšega...
Kljub vsemu otrok vseeno
mora ostati sam doma, če
imajo starši kakšen opravek in
ga pri tem ne želijo ali ne
morejo vzeti s seboj, niti ni-
majo nikogar, ki bi nanj lahko
popazil. Ne oklevajte, pustite
ga včasih samega, to je dobro
za razvoj otrokove samostoj-
nosti in samozavesti.
Potrudite se, da bo otrok
odraščal z znanjem, kaj sme in
česa ne, pa bo to (zelo verjet-
no) uporabljal tudi takrat, ko
vas ne bo v bližini. Pri tem
imejte v mislih, da se otrok
razvija in da je takšna pravila
potrebno usklajevati s tem, kar
trenutno zmore. Na primer, če
še do včeraj niti ni smel biti
blizu štedilnika, ga danes na-
tančno poučite o tem, kako se
ga uporablja - in ne čakajte, da
začne sam eksperimentirati.
Pa tudi sicer ne računajte s
tem, da lahko prav vse mogoče
neprijetnosti in nezgode pre-
prečite s svojo premišljenostjo
in previdnostjo. To, da ste nau-
čili otroka, kako se drži koza-
rec v roki, še ne pomeni, da mu
ne bo nikoh padel na tla.
Vedno pojasnite otroku, ko-
liko časa boste odsotni. Tudi,
če še ne ve, kaj pomeni pol
ure, bo razumel, če mu to
opišete s številom risank, ki si
bi jih lahko v tem času ogle-
dal. Začnite od ene risanke za
hiter odhod v trgovino in po-
stopoma podaljšujte čas, ki ga
bo otrok preživel sam.
Če je otrok dalj časa sam, ga
pokličite, da shšite, kako se
počuti in kaj dela. Poleg tele-
fona mu pustite seznam tele-
fonskih številk, na katere vas
lahko dobi. Poprosite sosedo,
da ga občasno pogleda. Dogo-
vorite se z otrokom, na koga
se v neposredni bližini lahko
obrnete v primeru, če bo kaj
potreboval. Včasih nenajav-
Ijeni pridite domov.
Mlajšega otroka za samo-
stojnost doma obvezno poh-
valite ali celo nagradite s kako
malenkostjo. Starejši otrok
bo pohvalil vas, mogoče pa
vas bo tudi nagradil s pomito
posodo, obrisanim prahom
ah čim podobnim.
LIDIJA SENIČAR
• ^
Zmenkarije na OS Polzela
v petek, lepega marčevskega dne, smo imeli
na naši šoli prav poseben zmenek, ki smo ga vsi
nestrpno pričakovali. Ko smo že skoraj prekipe-
li od nestrpnosti, se je končno prikazal.
Verjetno se sprašujete, kdo. To je 190 centi-
metrov visok, vitek gospod s hudomušnim na-
smehom na obrazu. Nihče drug kot največja
faca, ki jo lahko trenutno gledamo na Kanalu A.
Verjetno so vaši možgančki že ugotovili, da je ta
skrivnostnež Srečko Meh, ki vodi oddajo Zmen-
karije.
Naj vam razkrijeva še krivca za Srečkov obisk
na naši šoli. To smo mladi novinarji, veliko pa
so prispevale še tri M, in sicer naša mentorica in
osmošolki Marija in Mateja, ki sta napisali
Srečku ful dobro pismo. Naj se še malo pohvali-
mo, da smo prva šola, ki jo je Srečko obiskal
(izjema je le šola, ki jo obiskuje njegova hči).
Izdali vama bova še nekaj skrivnosti, ki nam
jih je med svojim obiskom zaupal 33-letni
nekdanji Velenjčan (zdaj živi v Ljubljani že 18
let). Najprej nekaj o njegovi karieri. Kot otrok je
hotel postati zdravnik, a kasneje si je še dvakrat
premislil in si nazadnje izbral poklic violinista.
Prvo glasbeno znanje so mu vlivali v glavo v
srednji glasbeni šoli, kasneje pa so mu to znanje
podkrepih še na Akademiji za glasbo. Poleg
dela na TV igra še violino v Simfoničnem
orkestru RTV. To je pravzaprav njegova redna
služba.
Srečko je imel pred prvo oddajo, ki je bila na
sporedu prvega septembra lani, veliko tremo,
saj na začetku ni bilo toliko zanimanja zanjo.
Vsaka novost namreč prinaša obilo negotovosti.
Pri začetnih oddajah so se dekleta in fantje
lahko videvali, zgodilo se je celo, da sta se v
oddaji pojavila fant in punca, ki sta bila že nekaj
časa par. Zdaj je strogo prepovedano vsako
srečanje pred oddajo, vendar veliko kandidatov
pripelje svojega prijatelja, ki mu iz publike
svetuje o izbiri.
Na zmenkarije se prijavi več fantov. Do sedaj
so po oddaji ostali skupaj samo trije pari.
Mladi novinarji se nismo mogh upreti proš-
nji, naj nam da kakšen nasvet za uspešen zme-
nek. Najprej nam je Srečko zatrjeval, da ni
noben genij na tem področju, a na koncu nam je
vseeno ustregel. Svoje nasvete je strnil v pet
točk: resnica je najbolj učinkovita, govoriti
moraš vedno s premislekom, ne smeš pokazati
prevelikega zanimanja, nikakor ne bodi vsiljiv,
predlagaj kakšno zanimivost, za katero veš, da
je všeč tudi njemu/njej, nikoli se ne pusti
prehsičiti in nikoli ne prehsiči ti koga drugega.
To boh.
Slavno osebo primerja s kometom. Ko je na
nebu, se vsi zanimajo zanj, a ko pade, se ga
nihče več ne spominja.
Očaral nas je s svojo sproščenostjo, humor-
jem in celotno podobo. Njegovi pogledi na svet
in njegova široka razgledanost pa sta nas prepri-
čali, da ni le ful faca, ampak predvsem dober
človek.
Tjaša ŽNIDAR in Tanja TERGLAV, 8.c
OŠ Polzela
Veselo življenje
Ko ne veš, kaj bi,
čemu si na svetu
in kaj sploh te veseli...
Ne predaj se žalosti,
brezup ju, otožno sti
in brezvoljnosti.
Za trenutek zapri oči
in pomisli na srečo.
Oddaljile se bodo vse skrbi
in prikazala se ti bo pravljična pot
neskončnih priložnosti.
Izberi tisto, ki te najbolj razvedri.
Odpri oči in zagrabi vajeti.
Hitro za njo, da te čas ne prehiti!
ANA GOLEŽ, Dramlje
Če bi morala Novo Zelandijo opisati v
nekaj besedah, bi to več kot dobro storila z
besedami »zeleno«, »voda«, »ovce«, in »mir«.
Zdi se, da je novozelandski pomen zelene
drugačen. Gozdovi, travniki in še enkrat
gozdovi. Vir vsega je voda, ki je prisotna
vsepovsod, če že ne v številnih jezerih,
rekah in potočkih, pa vsaj v obliki pogostih
padavin. Še bolj nepojmljivo za naše razme-
re je, da je skoraj povsod pitna. V sožitju z
neomadeževano naravo živijo ovce, ki jih je
preko 60 milijonov ali povedano drugače,
skoraj 20 ovc na vsakega Novozelandca.
Kjer je vsaj malo trave, tam so tudi ovce.
Življenje na Novi Zelandiji je nestresno in
umirjeno, nikjer nobene naglice ali nervoze.
Skratka Nova Zelandija je zelena oaza miru,
žal skoraj na koncu sveta. Mogoče je ravno to
razlog, da je še vedno takšna, kot je.
Zgodovina
Nova Zelandija meri 270.000 km^ in ima 3,5
milijona prebivalcev. V primerjavi s Slovenijo je
približno 13-krat večja, nima pa niti 2-krat več
prebivalcev. Sestavljena je iz dveh velikih otokov,
severnega ter južnega, in še iz nekaj oddaljenih
manjših otokov. Prvotni naseljenci so bili poline-
zijski Maori, ki so na Novo Zelandijo prispeli s
kanuji že pred več kot tisoč leti. Evropska zgodo-
vina se je začela pisati leta 1642, ko je nizozemski
raziskovalec Abel Tasman jadral mimo Avstralije
do zahodne obale Nove Zelandije in tam neuspe-
šno poskušal pristati. Znameniti kapitan James
Cook je šele 130 let kasneje kot prvi objadral oba
otoka in s tem ovrgel vse pomisleke, da se
jugovzhodno od Avstralije nahaja še en velik
kontinent. Nova Zelandija je tako postala ena od
mnogih kolonij VeUke Britanije. Evropejci so jo
pričeli naseljevati v prvi polovici 19. stoletja.
Popolnoma neodvisna država je Nova Zelandija
postala šele leta 1947
Prometne zakonitosti
Po dežeh je najenostavneje potovati z avto-
mobilom. Ceste so v dobrem stanju, označeva-
nje je urejeno zgledno. Promet poteka tekoče,
vozniki so neverjetno disciplinirani. Vozni
park je dober. Prevladujejo avtomobili japon-
ske in korejske izdelave, luksuznih avtomobi-
lov pa je kljub mnogo višjemu standardu manj
kot v Sloveniji. Na regionalnih cestah velja
omejitev hitrosti 100 km/h, v naselju pa 50
km/h. Avtocest praktično ni. Vozi se po levi
strani. Ker sva na Novo Zelandijo priletela iz
vroče Avstralije, kjer sva se vožnje po »napač-
ni« strani ceste že dodobra navadila, nama to ni
predstavljalo nobenih problemov.
Čarovnik
Kot večina turistov sva torej najela avtomobil
in se podala na pot v svojem tempu in po svojih
interesih. Začela sva na južnem otoku v mestu
Christchurch. Mesto ne bi bilo nič posebnega, če
ne bi imelo lokalnega čudaka, ki sam sebe
imenuje Wizard (Čarovnik). Poleti je vedno
oblečen v dolgo belo haljo, pozimi pa jo zamenja
za enako črne barve in ogrinjalo. Vsakodnevno
pripravlja zanimive govore na glavnem trgu pred
mestno katedralo. Teme so zelo provokativne in
včasih tudi žaljive, predvsem za ženski del ob-
činstva. Najraje razglablja o birokraciji, Ameri-
čanih, zapornikih, zavarovalništvu in feminiz-
mu. Zagovarja tudi svojo lastno .tezo, da je
Zemlja ravna plošča, kot dokaz pa ponudi ustre-
zen zemljevid. Priljubljena tema je tudi razglab-
ljanje o odnosu med moškimi in ženskami. Trdi,
da moški niso ustvarjeni za delo, temveč za
uživanje. Njegova utemeljitev je, da bi morale
ženske delati, kajti ko so zaposlene, nimajo časa
nergati. Moški naj bi pdčivii in uživali lagodno
življenje. Prav zaradi takšne miselnosti se je
odpovedal svoji službi (bil je namreč profesor) in
jo prepustil ženski kolegici. Čeprav sta njegov
zanimiv način izražanja in izzivajoča tema na-
polniU trg predvsem z moškimi poslušalci, je to
predstava, ki je vredna ogleda, ne glede na to, ali
se strinjaš z njegovimi stališči ali ne.
Najbolj strma ulica na svetu
Najina naslednja postaja je bil Dunedin, naj-
bolj škotsko mesto na Novi Zelandiji. V obdob-
ju zlate mrzhce je bilo to največje mesto v državi
in središče takratnega dogajanja. Poleg destilarn
viskija in pivovarn je bilo znano predvsem kot
mesto s prvo univerzo. Kljub temu, da so leta
naglega razcveta že davno minila, je Dunedin še
vedno privlačno mesto z živahnim utripom,
katerega narekujejo predvsem študenti, ki pred-
stavljajo dobršen del prebivalstva.
Ko sva se naslednje jutro odpravila razisko-
vat mesto, sva se najprej povzpela po najbolj
strmi ulici na svetu. Z besedo »povzpela«
misliva na vožnjo z avtomobilom, ker nobeden
od naju ni pokazal prevelikega interesa po
pešačenju. Mnogi mislijo, da naziv najbolj
strma ulica na svetu pripada svetovno znani
Lombard Street v San Franciscu, vendar se
motijo. Uradno se najbolj strma ulica na svetu
imenuje Baldvvin Street in leži v mestu Dune-
din na Novi Zelandiji, kar je navedeno tudi v
Giunnessovi knjigi rekordov.
Sončenje tjulnov.
v MODNEM VRTINCU
47
Barvila modna olcenca
Najbolj markanten poudarek letošnje trendovske podobe - sončna očala - Z barvnimi stekli in okvirji
če smo še lani ugotavljali, da postajajo
sončna očala ne le množični trend, temveč
tudi statusni simbol, lahko letos zanesljivo
trdimo, da v letošnjem poletju niso le prilož-
nostno dopolnilo, temveč najbolj trendov-
ski poudarek sleherne vizualne podobe.
Skratka, tako zelo »must« so, da jih ne
uporabljamo le za preprečevanje posledic me-
žikanja v sonce - pekočih oči in giibic okrog
njih pa na čelu in ob nosu, ampak lahko tičijo
na nosu tudi takrat, ko se sonce skriva za
oblaki in celo, ko namesto njega sveti luna.
Vas ne privlači misel, da bi zgolj zavoljo
mode tvegali zaletavanje v mimoidoče ali
spregledali rdečo luč na semaforju, skriti za
temnimi stekli? Vehka temna stekla in široki
okvirji so res vodilni na letošnji modni lestvi-
ci, vendar - želite, da vas sogovornik kljub
očalom lahko gleda v oči? Odločite se za
modni hit sezone poletje 1999 - sončna očala
z živobarvnimi stekli! No, preden sploh uteg-
nete pomisliti - nikakor to niso cenena, za
prvim vogalom kupljena očala, temveč viso-
kokvaliteten, očem zdrav in počutju prijazen
modni dodatek.
Želite takojšnjo, drastično, morda malce
boemsko spremembo videza? Nič lažjega. Na
nos si nataknite rožnata, rumena, zelena,
rdeča ali modra očala, pač v skladu z vašo
najljubšo barvo, obleko ali vašim razpolože-
njem. Atraktivnost oblike in intenzivnost bar-
ve naj bi se v sorazmerju z višanjem rojstne
letnice lastnice oziroma lastnika nekohko ble-
dela, vendar... počitniški čas dopušča tudi
kakšno odstopanje od ustaljenih pravil in
vodil.
Za ultra moden videz poskusite še očala, ki
imajo leče in okvir v enakem odtenku. Izred-
no modna in nekoliko drugačna so plastična
očala, ki kombinirajo mat teksturo s transpa-
rentno barvo. Ah pa takšna s širokimi okvirji,
ki imajo ob straneh dodatno senčilo za zaščito
občutljive in zelo tanke kože okrog oči. Tiste
majhne gubice, ki se poleti tako rade poglobi-
jo v gube, vam bodo za takšno odločitev nadvse
hvaležne!
Karkoli boste izbrali, pa poleg že omenjene
kvalitete razmislite še o naslednjem: lepo je, če
očala pristajajo barvi vaše pohi in predvsem
obhki obraza:
okrogel obraz - štirioglata očala;
štirioglat obraz - okrogla očala;
podolgovat obraz - očala v
obhki metuljčka;
trikoten obraz - šririoglato
zaobljena očala.
In kaj storiti, če se pri optiku
zaljubite prav v model, Id po
naštetih pravilih nikakor ne us-
treza vašemu obrazu? Naj tve-
gam »bogokleten« nasvet? No,
prav. Kar kupite si jih, saj je
najvažnejše vaše počutje. Ne-
nazadnje - pravila so na svetu
vendar zato, da jih kršimo!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Da bo svet v lepših barvah...
POLETNA IDEJA
Naicit z namenom
Poletna
moda je -
svoboda! Za-
jemite jo z
veliko žlico.
Ne, raje kar z
zajemalko!
Potrebujete
še kakšno iz-
virno idejo?
Nakit. Veri-
žice, ogrlice...
Ali veste, da
lahko ogrlica
služi še kak-
šnemu name-
nu, razen kite-
nju? Denimo
kot držalo za
lahko svileno
obleko. Da
lahko dve ena-
ki verižici na-
domestita tan-
ki naramnici
pri kopalkah
ali bluzici. Da
lahko letos
modne sanda-
le s kot vezal-
ke tankimi trakovi okrasite z
belimi oziroma živopisanimi
perlicami. Ja, prav tistimi, ki so
bile nekoč, preden so se razlete-
le, vaša najljubša ogrUca...
Ogrlica kot del oblačila...
.ali del ogrlice kot detajl na
poletnem obuvalu.
MODNE NOVIČKE
Dve leti po Versacejevi smrti
Petnajstega julija 1997 je
bil ubit eden največjih mod-
nih kreatorjev tega stoletja
Gianni Versace.
Po njegovi smrti je prvo
kreatorsko taktirko prevzela
njegova sestra Donatella. Eni
jo, kot pokojnega brata, kujejo
v nebo, drugi pa po vzoru
odkritosrčnega frkolina iz
pravljice o cesarjevih novih
oblačilih zatrjujejo, da ženska
za razliko od Giannija sploh
nima talenta. Kakorkoli, posh
v prestižnem italijanskem
družinskem podjetju menda
cvetejo še naprej.
Se je pa pred kratkim nekaj
zalomilo pri njihovi hišni ma-
nekenki in pokojnikovi muzi,
čokoladnopolti Naomi Camp-
bell. Menda jo je Donatella
zaradi njenih zvezdniških
muh »dala na čevelj«, nato
spet vzela nazaj, pa ponov-
no... No, zdaj je v svet pricur-
Ijala vest, da se Naomi Camp-
bell vrača k svoji prvi ljubezni
- baletu.
Manj znano je, da se je
Naomi, preden je postala su-
permodel, kar trinajst let in-
tenzivno posvečala baletu. To
pa si je dobro zapomnil Mau-
rice Bejart, zato je izkoristil
»pravih pet minut« in jo pova-
bil k sodelovanju v svojem
baletnem spektaklu. Temno-
polta »gazela« bo torej po no-
vem navduševala baletno ob-
činstvo v Moskvi. Lahko to
pomeni, da se bo v svetov-
nem vrhu med supermodeli
izpraznilo eno mesto?
Gianni Versace z Naomi
Campbell leta 1997...
...in Donatella Versace leta 1999. Drage šivilje, kaj pravite o
tehle »šivčkih«?
Nagradno vprašanje julija
KAJ JE SARONG?
a)	dolga ženska obleka brez rokavov in z naramnicami;
b)	krilu podobno oblačilo, ki se ovije okoh bokov.
Odgovor na	VI^ np
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:............................................................
Točen naslov:.............................................................
48
■Kronika s ceuskega
Voda, bajalica in jazz
Uspešni očetje in sinovi med Voglajno in Sotlo - Direl(tor in sirkova krtačo - Fotograf in rodiestezist pri devetdesetih - Najmlajši študent jazza na ugledni graški akademiji
Letos mineva pol stoletja, odkar so začele
nastajati današnje Atomske toplice, konec
junija je bilo dve desetletji od datuma, ko so
pridobile status zdravilišča. Z nastankom in
vzponom Atomskih toplic je tesno povezan
priimek Renier.
Današnji upokojenec Franc Renier iz Podče-
trtka je postal njihov prvi direktor ter dolgoletni
predsednik turističnega društva, zato ga imenu-
jejo »oče Atomskih toplic«. Toplice so bili znane
že v starih časih ter med kraljevino Jugoslavijo,
Renierju pa jih je uspelo razviti za sodobne
potrebe. Pri tem je treba omeniti tudi zasluge
nekdanjega ravnatelja Jožeta Brileja iz Podčetrt-
ka, župnika Friderika Sternada in krajevnega
zdravnika dr. Alberta Homana.
Franc Renier je začel z delom leta 1949, ko so
se ljudje namakali v blatni luknji z zdravilno
termalno vodo. Zanimivo je, da mu je pozneje
uspelo pridobiti med člane turističnega društva
nekoč vplivnega slovenskega politika Franca
Leskovška-Luko, ki se je udeležil dveh sej. Sicer
pa so prvi, skromni leseni bazen zgradili v
šestdesetih letih, ko so domači šolarji prodajali
vstopnice ter ribali lesene površine s sirkovimi
krtačami.
Med njimi je bil sin Aleksander Renier,
diplomirani ekonomist, ki je namestnik direk-
torja ter vodja marketinga Zdravilišča Atomske
topHce. Mlajši Renier je bil med drugim pred-
sednik turističnega društva, sedaj je občinski
svetnik Podčetrtka ter med ustanovitelji golf
kluba A Podčetrtek, ki gradi v Olimju golf igrišče
z devetimi luknjami. Mlajši sin Franca Renierja,
Mitja, ima doma trgovino in gostilno, hči Nuša
je poročena v Italiji.
Iz Obsotelja, natančneje iz Rogatca, so tudi
Dirnbekovi. Oče Anton Dirnbek je lastnik in
direktor podjetja Elkostroj Rogatec, ki izdeluje
specialne elektromotorje ter je edini tovrstni
proizvajalec v Sloveniji. Anton Dirnbek je bil,
preden se je odločil za podjetniški izziv,
predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
ter je zdaj član občinskega sveta v Rogatcu. V
mladih letih je igral v Rogatcu v zabavnem
ansamblu Jazz Čiko. Tudi njegova soproga Ma-
rija Dirnbek, vzgojiteljica v dijaškem domu v
Rogaški Slatini, je ljubiteljica glasbe ter poje v
Ženskem pevskem zboru Rogaška Slatina.
Kri ni voda, zato je njun sin Jernej Dirnbek iz
skupine Mi2 med najuspešnejšimi glasbeniki
Slovenije. Jernej se je v osnovnošolskih letih
učil v slatinski glasbeni šoh igranja na klavir. To
je v letih, ko so imeli fantje iz današnje skupine
Mi2 v Rogatcu svoj prvi ansambel Morana. Mi2
je nastal pred štirimi leti kot duet ter se je
najprej uveljavil v Obsotelju. V zadnjih tednih
so nastopili na različnih festivalih, v televizijske
oddaje so jih letos povabili nič manj kot šest-
najstkrat. Zato bo Jernej, ki je študent ljubljan-
ske ekonomske fakultete, poleti počival ter na-
merava obiskati ZDA, kjer je v teh dneh njegov
oče. Njegova mlajša sestra Elizabeta Dirnbek,
študentka jezikov na ljubljanski filozofski fakul-
teti, je na jezikovnem izpopolnjevanju v ZDA,
starejša sestra Sonja Majcenič ima v Rogaški
Slatini zeliščno trgovino.
Med najpomembnejšimi pričevalci preteklo-
sti kozjansko-obsoteljske pokrajine je sloviti
fotografski mojster Slavko Ciglenečki iz Šmarja
pri Jelšah, ki bo prihodnje leto 90-letnik. Na
izjemnih fotografijah, ki zanimajo muzeje, je
ovekovečil pozabljene običaje, politične in kul-
turne dogodke. Med temi so terice, notranjščina
šmarskega dvorca Jelšingrad iz leta 1936 v
arabskem slogu, predvojno letalo jelšingrajske-
ga naslednika, šmarsko uradništvo in učitelj stvo
med »prostovoljnim« drobljenjem kamenja za
obnovo domovine v poljčanskem kamnolomu...
Največ fotografij je nastalo med preprostimi
kmečkimi ljudmi, na poročnih slavjih. Tako so
ga nekoč poklicali na Žusem sedmi dan ohceti,
ko sta za svate ostali le še slanina in kruh,
narazen pa niso hoteli. Posebne dokumentarne
vrednosti so njegovi starinski posnetki s kino
kamero, na primer nune med odganjanjem
toče, starih kozjanskih ohceti in pokrajine (ton
je snemal ločeno, z magnetofonom). Zadnji čas
fotografira le v družinskem krogu, prijateljem
pa ustreže z odličnim poznavanjem radiestezi-
je. Tako mu je lani uspelo najti vodo na dalma-
tinskem otoku Molat nič manj kot 18 metrov
globoke. S šofiranjem avtomobila (brez vsakega
karambola je vozil blizu 70 let) je prenehal pred
štirimi leti, saj so postali vozniki preveč agresiv-
ni.
Njegov starejši sin arheolog dr. Slavko Cigle-
nečki, ki živi v Ljubljani, je letos srečal Abraha-
ma. Zaposlen je v arheološkem inštitutu Sloven-
ske akademije znanosti in umetnosti, je avtor
večih strokovnih knjig in številnih člankov, glav-
ni urednik Arheološkega vestnika ter velike
predava po Evropi. Mlajši sin Jan Ciglenečki je
na Dunaju direktor slovenskega turističnega
predstavništva, pred tem je bil v Celju direktor
Skupnosti slovenskih zdravilišč ter toplic na
Ptuju. Janova soproga dr. Marjeta Ciglenečki je
direktorica ptujskega pokrajinskega muzeja ter
predava študentom mariborske univerze.
V	Šentjurju ter drugod po Sloveniji je dobro
znano ime očeta in sina Ladislava in Igorja
Grdine. Današnji upokojenec Ladislav Grdina
je po končanem šolanju začel delati v Polistroju,
predhodniku poznejšega Alposa, kjer je bilo ste
zaposlenih. Alpos je postal med njegovim 16-
letnim direktorovanjem veliko podjetje, s 75C
zaposlenimi.
V	Gorenje, kjer je postal predsednik poslovne-
ga odbora za proizvodnjo bele tehnike, je prišel
z mesta pomočnika direktorja za razvoj ir
investicije v celjskem Emu. V prelomnem času^
v začetku devetdesetih let, je postal predsednik
šentjurske občinske vlade, kot se je takrat reklo,
Med njegovim vodenjem so med drugim zgradi-
li mestno obvoznico, telefonijo za potrebe vseh
območij, šolo Hruševec ter dokončali šolo Dob-
je. Danes, ko je v pokoju, ima več časa zc
obiskovanje kulturnih prireditev ter branje
knjig.
Njegov sin dr. Igor Grdina je najmlajši izred-
ni profesor ljubljanske univerze ter predava m
filozofski fakulteti slovensko literaturo. Prec
dnevi je izšla v založbi Nove revije knjige
Spominov Helene Kottanner, dvorne dame ogr
ske kraljice Elizabete, ki je ukradla ogrsko krone
v korist Celjanov (Igor Grdina je pripravil zani
mivo delo v sodelovanju s Petrom Štihom). Prec
nekaj tedni je izdala Založba Obzorja njegove
zbirko kulturnozgodovinskih
študij Od brižinskih spomeni
kov do razsvetljenstva.
Med bogato Grdinovo bibho
grafijo je več kot dvesto enot
tudi njegov pomembni delež \
knjigi Brižinski spomeniki
Znanstvenokritična izdaja, k
so jo delno ponatisnili v Firen
cah (z recenzijo v vatikanskem Osservatore
Romano). Grdinovo znanstveno delo poznajo
na tujem, saj je predaval v Nemčiji, Avstriji,
Italiji ter na Madžarskem. Njegovi teksti so bili
objavljeni v nemščini, madžarščini, češčini ter
tudi v italijanščini.
Pri vsem skupaj je dr. Igor Grdina še avtor
novega besedila opere Princesa Vrtoglavka skla-
datelja Josipa Ipavca, ki so jo z uspehom uprizo-
riU v Mariboru. Z vodilnim slovenskim muziko-
logom dr. Primožem Kuretom sta lani organizi-
rala mednarodni interdisciplinarni simpozij o
Josipu Ipavcu, ki so se ga udeležila ugledna
imena z Dunaja ter iz Nemčije.
Mladi; Grdina je na Kuretovo prošnjo pravkar
dokončal novo besedilo operete Majda sMadate-
Ija Marjana Kozine, prve slovenske radiofonske
operete. Originalno besedilo se je izgubilo, del-
no je ohranjen le nemški prevod. Velika premie-
ra Majde bo 8. februarja 2000 v Novem mestu.
Ko omenjamo glasbo, je zanimivo, da je v prvi
zasedbi Nevv Swing Quarteta prepeval sedanji
direktor Veterinarstva Šentjur d.o.o. Gregor Be-
zenšek, dr.vet. med.. Nevv Swing Quartet, ki je
prejšnji mesec prepeval črnsko duhovno glasbo
predsedniku ZDA Billu Clintonu, je nastal pred
tremi desetletji v Šentjurju ter imel prvi koncert
na Resevni. Gregor Bezenšek je prepeval skupaj
s Šentjurčanoma Daretom Heringom in Marja-
nom Razdevškom, ki se jim je čez nekaj mese-
cev pridružil Marjan Petan iz Celja.
Bezenšek je bil v času ustanovitve, ko je bil
star 19 let, najmlajši član kvarteta. Fante je v
takšno glasbo usmeril njegov oče Edi Bezenšek,
dr. vet. med., direktor veterinarske postaje, ki je
imel zaradi religioznih besedil v angleškem
jeziku nekaj težav politične narave. Fante je
začel kmalu voditi menedžer Feri Smola iz
Šentjurja, ki je začel pozneje sodelovati s ska-
kalcem Primožem Peterko. Bezenšek je nasto-
pal s kvartetom tri leta. Glasbi je bil predan že
njegov ded, ki je vodil godbo na pihala v
Podsredi ter igral več instrumentov.
V Šentjurju so v teh dneh posebno veseli, saj
bo postal veterinarjev sin, 16-letni Gregor Be-
zenšek, najmlajši študent jazza na ugledni glas-
beni akademiji v avstrijskem Gradcu. Mladega
Gregorja, ki je doslej obiskoval celjsko srednjo
glasbeno šolo, so izbrali med več kot dvajsetimi
kandidati iz različnih držav. Med petimi izbra-
nimi, ki so v povprečju starejši štiri leta, so tudi
bodoči študenti iz Nemčije, Srbije in Rusije.
Sicer pa je Gregor že kot 11-letni fantič vodil
najmlajšo slovensko rockovsko skupino Gaad
Band, ki ima približno pol leta novo ime
Zakon. Na Gaadovi zgoščenki, ki je izšla pred
dvema letoma, so vse skladbe in aranžmaji
njegovo delo, besedila pa je napisal oče. Jeseni
bo izšla prva zgoščenka skupine Zakon, istih
avtorjev glasbe in besedil. Mlajši Bezenšek igra
hkrati v celjski orkestrski zasedbi Extra Band.
Med drugim je kot 15-letnik v živo vodil glasbe-
no oddajo T V Celje, za katero je prav tako pisal
scenarije.
mmmmm^^mm^mm brane jeranko
Gregor Bezenšek ml.