PROLEVAREC JE DELAVSKILiST ZA MISLEČE ČITATELjE
PROEET AREČ.
_ __ •
Mašilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
i tu«. D*c. l IM7, A th« »a»» «Mm at Ckitwa, !■-. MM Act d CM«'
|r«M at Martk 1, U71
CHICAGO 23, ILL., 27. OKTOBRA (October 27), 1943. *,bli»bsd Weekly st 2301 8. Lswndsle Ave.	LETO—VOL. XXXVIII.
ZAVEZNIŠKA OFENZIVA e Italiji m ugcdno raavija. Na lavi ja vrhovni poveljnik sevesniike kopna armada v Italiji Sir H. AUaandar in na da«ni It. foneral Clark, poveljnik, amoriike pote armade, ki je vodil boj m* okupiranja Salama in Naapla, »odaj pa • svojo armado prodira proti Rimn.
Jugoslovanom ne more uporništva
nihče zanikati
BOJ IDEOLOGIJ, ALI LE INTRIGE VELESIL Z USODO BALKANA? — KDO NAJBOLJ SKUSA OMALOVAiITI "PARTIZANE"? — SPLETKE, KI SE MED NARODOM NE BODO OBNESLE
Izjemna dežela
Jugc^kvija je edina izmed okupiranih dežel v Evropi, kjer se oboroženo uporništvo izvaja v oiijanrzirani obliki.
Od kraja je bil obsipan s priznanji zaslug general Dra-
TITO (JOSIP BftOZOVIČ)
poveljnik osvobodilne vojske
ža Mihajlovič, ki ga je proslavljal za simbol uporništva proti osiAču ve» zavezniški tisk, vštevši komunističnega.
Med tem pa se je kovalo v predelih Jugoslavije novo gibanje, prežeto z ideologijo, da je treba ne samo poraziti fašizem, temveč tudi odpraviti domačo reakcijo, ki ji ni bilo mar drugega kot kako sebe in svojce čim boljše okoristiti in zaščititi. Nobena tajpost ni, da deluje na vte kriplje za povratek v stare razmere.
POVEST
Slabo znamenje
je pričela izhajaN v tej številki. Je zelo zanimiva. Priporočamo, da jo citate.
Cetništvo v pasivi
Zamejna vlada v Londonu je na ta pojav gledala sila ne-zaupno, in po pravici. Kajti cbctal ji ni nič dobrega. Kot' v«e na svetu, kar ima značaj i upiranja proti sistemu kot je,1 ali kakor je bil, v vseh zaosta~ lih deželah, in v okupiranih, je bilo tudi uporništvo v Jugoslaviji takoj uradno in neuradno zaznamovano za 'komunizem*.
Mihajlovič s svojimi četniki je šel v pasivo, razen v kolikor je tu pa tam dal podreti kak most v j-uini Srbiji in poslal svoje Čete proti partizanom.
V troletarcu je bilo že v pri-četku Mihajlovičevega upora pojasnjeno, da se njegov boj giblje v tokih gtarih legend in da zre po vzpodbudo ali inspiracije v staro srbsko prošlost.
Dve sili — katera bo popustila ?
I Vendar pa se mu ne more zanikati, da se je upiral. Niti ne, da je nedavno proglasil namen svojega boja: "Za kralja, domovino in svobodol" Torej nazaj v tiste okolščine, v kate-
(Konec na 6. strani.)
Na domači* fr6nti bilo do sredi oktobra ubitih
blizu 90,000 ljudi
Od pričetka leta pa do sredi oktobrq je bilo v industriji in v drugih nesrečah ubitih 89,000 ljudi, devet milijonov pa poškodovanih
Lani je bilo ubitih v industriji 45,0($ delavcev. Ostale smrtne nezgode v tej številki Za prejšnje leto niso vključene. DoČim so letos smrtne poškodbe v industriji narasle, ker je tudi število delavcev večj-3 in delavnik daljši, so pa v avtnih nezgodah 41 odstotkov nižje kot so bile 1941, ko smo imeli še normalen avtni promet.	v .
Narasle pa so nezgode na železnicah/ker prevažajo več tovora in potnikov kot kdaj prej.
Predsednik Roosevelt je v komentiranju nezgod in človeških žrtev na domači fronti dejdl, da se je za osebno varnost v industriji veliko strirjlo, in da so smrtne poškodbe letos najbolj narasle na stanovanjih, a so vendar tudi v industriji in v prometu še vedno tolikšne, da bitka za čimvečje zmanjšanje nesreč se z daleč ni dobljena.	/
y dveh letih vojne, do konca septembra t. I., so znašale ameriške vojne izgube blizu 118,000 mož, izmed njih 21,940 ubitih, 31,971 pa je bilo ranjenih. Ostali so pogrešani ali pa ujeti.
V primeri z domačo fronto so nizke, upoštevajoč, da je naša armada za sovjetsko največja na svetu jn mornarica pa največja izmed vseh
Seveda, civilnega prebivalstva je še več, toda ob enem se smatra, da so civilisti na varnem. A gornje številke o ubitih in poškodovanih na domači fronti v prvih,devetih mesecih tega leta ne potrjujejo tega. Izmed devet milijonov poškodovanih jin je na tisoče trajno pohabljenih, poleg navedenih številk pa si lahko predstavimo še one delavce, ki si pri ne-2<jravth-deith.iX)kofrfjeio težke bolezni, kijih poganjajo v predčasno smrt.
Ječanj« socialistov v Franciji vzlic silnim oviram
E. Kristan razložil delovanje SANSa in položaj v Jugoslaviji
V petek dne 23. oktobra je v klubu št. 1 JSZ v Slov. del. centm v Chicagu govoril predsednik San a Etbin Kristan o poslovanju te organizacije in zagotovil navzoče, da SANS res dela. Pojasnil j« stike, ki jih ima odbor in njegovi posamezni člani z merodajnimi vladnimi oddelki in uradniki, in da te je porabilo vsako priložnost obvestiti tudi višje uradnike Ai 1*1 i je in Sovjetske unije o težnjah Sanaa in slovenskega naroda.
Iiijavil je. da je Sans vedno deloval in deluje sedaj v duhu resolucij, ki so bile sprejete lanskega decembra na Slovenskem narodnem kongre.ni v Clevelandu in da se drži vseh drugih njegovih sklepov, ki so mu začrtali smernice.
•Pojasnil je postanek nesoglasij med gotovimi krogi San-sa in izjavil, da so .posledice nepaučenooti, predsodkov in pa pod vplivi, ki so smislu San-sovih resolucij nasprotni. Pravi, da bo Sans vzlic temu enot-
nost ohranil in nadaljeval svojo vlogo kakor doslej.
Govoril je blizu eno uro, nad eno uro pa odgovarjal na vprašanja o odnošajih med u-pomiAkimi skupinami v Jugoslaviji, o rporočilih naših teženj Hullu, Edenu in Molotovu v Moskvo, o posetih zastopnikov osvobodilne vejske k angleškemu poveljsbvu in jugoslovanski zamejni vladi v Kairo, o vprašanju Trsta, o posvetovanjih med zavezniškimi diplomati o bodoči obliki Jugoslavije, sporih zaradi republike ter monarhije itd.
Dejal je, da čeprav ni ab®o» luten optimist glede vere v uspehe naših f-tremljenj, vendar je slika za pravično rešitev jugoslovanskega vorašanja sedaj veliko boljša kakor pa je bila na primer pred pol letom in še boljša kot pa pred enim letom.
Sans si posebno prizadeva, da pridobi merodajne osebnosti v ameriški in angleški vladi za pravilno razumevanje pri-
Nedavno se je posrečilo uiti iz Francije socialističnemu voditelju Andrc le Troquerju, ki je v intervjuvu a poročevalcem čikaškega dnevnika Sun, Fre-derickocn Kuhom v Londonu dejal, da ima podtalna socialistična stranka v Franciji že 60,000 članov. Pred vojno jih je imela 200,000.
Troquer je pravil o silnih težavah. ki jih dela socialistom vichyska vlada in nacijska o-kupacijska oblast. A vselej, kjer kakega socialističnega voditelja lokalne postojanke za-pro, je takoj drugi že v naprej določen prevzeti njegovo mesto.
Le Tyoquer j« predsednik odbora aoc. stranke v Franciji. Ko je vichyska vlada ne pritisk Hitlerja tirala Leona BI uma na zatožno klop, čel, da je Francijo pahnil v vojno, je bil Troquer njegov zagovornik. Strankino delovanje se sedaj vrii največ podtalno, pa tudi odkrito, kjer in kolikor mogoče.
Kuhu je pripovedoval, kako so se francoske mase vzrado-stile zavezniške invazije v francosko Afriko, in kako jih je tik nato popa rilo, ker sta ameriška in angleška vlada tiščale v ospredje reakcionarje in fašiste admirala Darlana, Peyroutona itd.
O komunistih je Troquer dejal, da so v zadnjih 25 letih ▼sled svojega ravnsmja po navodilih od zunaj (is Moskve) silno veliko krivi sedanje šibkosti delavskega razreda v Evropi. čim je Mostcvalajavfla, da keminterna sanjo več ne obstoji, so francoski socialisti povabili komunistično stranko v enotnost. Upa, da bodo uspeli zgraditi skupno delavsko politično gibanje v Franciji. Od zaveznikov pa pričakuje, da ne bodo podprli reakcionarne vlade v Vichyju, kadar invadiré jo Francijo. Pravi, da je zavezniško priznanje diakrediti-rane savojske dinastije, Bado-glia in drugih preokrenjenih i fašistov v Italiji napravilo med evropskimi ljudstvi zelo mučen vtis.
Vojni dobičkarji
grabijo neglede na "razkritja"
"P02 RESNOST POSEBNIH PRIVILEGIJEV NAS BO STALA MILIJARDE DOLARJEV" — MONOPOLI ODIRAJO NA VSEH KONCIH IN KRAJIH, NEGLEDE S KOM SE DRUŽIJO
morskega vprašanja In je dosegel pri tem ie precej pozitivne uspehe. Seveda, s tem je treba nadaljevati posebno se-daj, ko se je situacija v Italiji politično tako zelo spremenila.
Kristanovo mnenje je, da nista ameriška in arijieŠka vlada c6 sklepanju premirja Italiji ničesaar obljnbili, torej so vsa vprašanja, ki se je tičejo ostala c d prta. To seveda ne pomeni, da je stvar Primorske za nas že dobljena. Izjavil je, da v tej nalogi Sans dela kolikor največ more.
Zadnjo nedeljo je E. Kristan govoril na veliki prireditvi pk>-venske pomožne akcije in San-sa v So. Chicagu.
Puntanje linijskega delavstva proti dvojni meri
Med tem ko delavci produ-cirajo kolikor največ morejo, mamkje v okolščinah, v kakršnih v normalnih razmerah ne bi hoteli živeti, pa čitamo kje v notranjih straneh dan za dnem o škandalih, ki jih uganjajo korporacije in njihni uradniki po naljonu za čim večjimi profiti in za zavarovanje ovojih monopolov, ko bo konec vojne.	v
Izžemanje na s*r:ske vladnih naročil
Vzrok, da veliki časopisi nočejo poročati na senzacionalen način o goljufijah korporaclj je, ker »o večinoma od njih kontrolirani, vrh tega pa odvisni od njihnih oglasov, ki segajo v milijone dolarjev — letos bedo znašali dve milijardi, kot trdi list "Labor" v Wash-ingtonu. Vrh tega jih korporacije subvencirajo na razne druge načine, ali pa up oslu jejo urednike, kolonce in komentatorje v vfc*>ko plačanih "postranskih" slutbah.
Tudi radijska omrežja so last velekapitala.
To je vzrok, čemu o goljufijah, ki .segajo v milijone dolarjev, poročajo tako brezbrižno kot da to vse skupaj ni nič. či-tatelji, ki berejo samo kapitalistične liste—in teh je ogromna večina, takih vesti ne vzamejo resno — torej tako, kakor žele korporacije.
Ti delavci in drugi ljudje ne vedo, da dočim oni iz svojih prihrankov «kir.pujejo vojne bende v najboljši veri, da polagajo svoji deželi zmagati v ojni, pa korporacije skuhajo z vladnih naročil čimveč izže-i zase,-
Nekatere so pri tem tako ne-crevidne, da morajo njihne zle metode in goljufije prej ali lej le priti na dan.
Razne metode v isti namen
Lindsay C. Warren, ki je v aparatu zvezne vlade comptro-er general, je dne 18. oktobra pred kongresnim odsekom za
vojaške zadeve na široko razlagal o načinih, ki »e jih razne kompanije poslužujejo, da vladi lahko za vojne potrebščine črmvišje računajo. Dejal je, da zapisujejo med izdatke na račun vladnih vojnih naročil po-troške popolnoma privatnega značaja samo da imajo gospodje delovodje in drugi višji kompanijski uradniki plače zvišane neposredno. Omenjeni uradnik je neki korporaciji odbil izdatek $1,743,000 ki ga je hotela s spretnim manipuliranjem dvakrat zaračunati. Za primero je navedel nekaj izdatkov, ki jih kompanije beležijo v knjige na račun znižanja profita zato, da si s tem tudi posamezniki čimbolj okoristijo. Na primer, neki vojni kontraktor je poslal zastopnika v Rusijo in predno je ta odpotoval, je šel k dentistu, da mu popravi zobe. Izdatek je plačala kompanija na stroške vladnega vojnega naročila v vsoti $?25 za "umetne zobe". Za vence umriih sorodnikov višjih kompanijskih ljaidi se je plačalo A njene blagajne in izdatek zaračunalo v rubriko *troškev vojnega naročila. Neka kompanija je poslala svojim zastopnikom na Irskem ruma, konjaka in raznih drutfh vrst žganja za $10,000 in to zaračunala kot izdatek v pro-duciranju vojnega naročila, ki ?a je dobila od zvezne vlade.
Veliko bi se lahko prihranilo
Lndsey C. Warren je dejal, da kolikor s svojimi uradniki mere, t tori, da se goljufom sto-*>a na prste. Kongresni komisiji je z računi dokazal, da je zvezni vladi prihranil sedem milijonov dolarjev v preiskavah poslovnih knjig korporaclj, oziroma kako izdajo vsote, ki jih dobe za vojna naročila.
A sedem milijonov je malenkost — je rekel, kajti korporacije bodo prejele na goljufive načine na stroške davkcpla-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Minuli teden so bili na sestanek a predsednikom pozvani glavni . predstavniki . AFL, CIO m železniških bratovičm.
Predmet razgovora je bilo vprašanje, kaj naj se stori, da se dežela izogne stavkam in inflaciji.
linijsko delavstvo in delavstvo sploh hoče po viškov, ker se mu obljub, da «e bo draginjo potrebščin ustavilo, ni izpolnilo. Dočim prfcftti prekup-cev in velikih., korporaclj v splošnem rastejo v nedogled, pa so delavske mezde "zamrz-njene" na starem mestu m smejo navzgor le na podlagi tako-zvane "litle steel" formule.
Ravnovesje med plačami in življenjskimi cenami izginja
delavskim družinam v ikodo, pa je naravno, da sedaj člani unij vprašujejo, kako in kaj. "Ali ste podkupljeni
Tako se baje čuje marsikje, kjer •o delavske razmere po-Mbao neugodne in se tešaki zgražajo nad odborniki stojih unij, češ, zato ae ne potegnete sa nas, ker z boaai držite!
Vse bi s* ie kako izravnalo, če bi vlada ras izvršila obetano reguliranje cen in pravilno distribucijo potrebščin. V velikih mestih še nekako gre, a tudi ne v vseh. V neštetih krajih pa cvete verižništvo s živili in odjemalcem urinejo prodajalci vae, kar imajo — torej tudi tako slabo blago, kakršnega bi v normalnih razmerah nihče
ne hotel kupiti.
Predsednik bi rad zajezil višanje cen a subvencijami, 6e-mur ae kongres upira. V njemu prevladujejo interesi, katerim je zato, da se dobičkarstvo ne* moteno nadaljuje, vlada svari, da to vodi v inflacijo, drugI pa ji odgovarjajo, da je že tu, posebno v nekaterih krajih. Ako hočejo unije v tem položaju kaj pomeniti,.se morajo zavzeti za svoje ljudi. Kako? Zahteva io zvišanje mezde. '
Predsednik je proti, z izjemo, kolikor se jih sme dvigniti na podlagi prej omenjene formule. Ampak biti proti svitanju mezde je* eno, čisto nekaj drugega pa je, kadar sa« hleva sviianje davkov na pro-
file in pa na resnično kontroliranje cen. V marsikaj mu privilegiji privolijo, potem pa kršijo določbe na vseh koncih in krajih. Voditelji unij pa bi iz aktiienj lahko to razumeli, da tudi t* zvišanja mezd isvoju-jejo, bodo potem cene narasle za ie Več odstotkov kot bo znašale zvišanje plač. Tako je bilo vselej v takih razmerah, in bo, dokler bodo imeli kontrolo nad gespedarstvom tisti, ki bogate od profilov. Kar bi unije m>-rafe zahtevati v prvi vrsti, bi bilo zastopstvo v vladi In v njenih birojih. Od velebiznlsa, ki ima veliko besedo v vladi in odločujočo v kongresu, naj nikar a» pričakujejo, da bo delal kdaj drugače kot dela.
Koliko smo že dosegli v sedanji kampanji za Proletarca?
V	izkazu dobljenih naročnin in prispevkov, objavljen v tej številki, je 13 imen več kakor v prejšnjem. V zadnjih 4. tednih je bilo dobljenih nadalj-nih 71 novih naročnin, vseh skupaj novih od 1. julija pa 307.
Obnovljenih naročnin so agitatorji in drugi pri-latelji lista dobili v istem času 204, skupaj od po-cetka kampanje pa 622.
V	tiskovni sklad so nabrali v zadnjih 4 tednih $63.97, skupaj od 1. julija pa $431.29, Imena teh prispeva tel je v in onih, ki so vsote direktno prispevali, bodo v izkazu pod naslovom 'Tiskovni sklad" v eni prihodnjih številk.
Upravnikova kolona "Glasovi iz našega gibanja" je v tej številki na 3. strani.
Ako se v naslednjih dveh mesecih naloge dobro poprimemo in se tem, ki so že na delu za list, pridružijo še drugi prijatelji Proletarca, pa bomo morda kvoto dotegN že do novega leta.
Priznoftj* vsem, ki pomagajo v tej akciji, in hvala prispevateljem v tiskovni sklad, z žiljo, da bi oboji imeli veliko posnemovalcev.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Udsja J«f*itoviMka Delavska Tiske* a« Druska. Ckicage, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zadinjenfh drlavan u celo leto #3.00; u pol leta 91.71;
sa ietrt let« 91.90. Inozemstvo: u celo leto 93.90; u pol leta 92.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najposnej« do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna.
—^ -———- , ,. -—_____
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Int. Established 1900.
Editor________
Business Manager.
-.......Prank Zaita
Charlea Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES:	<
Jnited States: One Ye«r $« 00; Si* Months 91.78; Threb Months 91.00. Foreign Countries, One Year 93.50; Six Months 98 00.
JOSKO OVEN
RAZGOVORI
Konferenca zastopnikov Anglije^ Sovjetske unije in Zed. držav, ki se je pridela v Mo-tkvi 19. oktobra, je največji dogodek preteklega tedna. Fploh je bil minuli teden nabit rajnih novic in presenečenj. Na bojišču v Italiji so zavetniki prebredli reko Voltur-no, kjer so Nemci nale čete za-državali skoro tri tedne, V Husijj so sovjetske čete zdrobile takozvano neprodirno na-cijsko črto na zapadnem bre-ku reke Dnjeper. V Evropi nadaljujejo z zračnimi napadi
i* precicus. TI»« attacker«, pressing behind a«, arp close at our h o« I» and want allew a« Way res«. With tk« first light of aioraiag, tke enemy fined poors down again from tk« heights with terfrfold superiority
"How long will it lasff Will tke Soviets continually attackV
To je mračno, ?koro obupno poročilo. I>a, dan za dnem — noč za nočjo — neprestano napadani, zasovraženi in piv kleti kot Dantejevi obsojenci, se pomikajo čete nemikih lju dožrcev nazaj proti rajhu. To ni pohod tevtonskih zmagovalcev-, ampak umik ljudi, prckle-
amerilki in angleški letalci na nacijsko industrijo in strategi*- j tih od vesoljstva. ne tcčke ter prizadevajo N6at-
P RY) L E T A R E C
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2664
ANTHONY EDEN (aa Wvi) IN VJAČESLAV MOLOTOV ob priliki Edenovog. prikoda v Moskvo Ta dvg ¿fo wliL in tajaik •..eriik.ga driavaeg. departmeata Cos*ell Hall k~f.rir.jn « .foktivea spor...» tek treh doJl gj,	^^ uJtST^^-
netilo, je junaška borba partizanov v Jugoslaviji.
ne le mod vojno, temveč se pooekno po vejai, da bo wir res mir. Sejo okdriajejo ¿o drogi tfcden. Domenili .o da javnosti o svojih r.iprev.k io sklepih ae povode ničesar dokler ko trajala konfareaca. Vendor pa ameriški ia dragi poročevalci v Moskvi sklepajo, da se koafereaca ugodno rasvijo.
Kameni oëitkov t»
/
grehih in krivdah Sovjetske unije
•A».
Ko je bila Rusija napadena, Zed. države *e niso bile v vojni. Ameriška vlada je bila z njo v hladnih odnošajih, pač zaradi njenega pakta s Hitlerjem, ki ga je 21. junija 1941 prelomil z invadiranjem sovjetske dežele. Potem je vlada v VVashingtonu svoj diplomatični ton spremenila in zagotovila napadeni Rusiji materijalno in moralno pomoč.
To ameriški reakciji ni bilo ljubo. Veliki burbonski dnevniki in magazini, vse sorte izolacionisti in prvaki ameriškega klerikalizma so v eni sapi izražali željo, da naj bi se Nemčija in Rusija toliko časa tolkli, da bi obe izkrvaveli. Potem bi bilo konec stalinizma in hitlerizma.
Tudi v Angliji, ki je bila tedaj že blizu dve leti v vojni, so se čule take želje. Celo en ¿lan Churchillove vlade jo je javno izrazil.
Vendar pa je bilo v interesu Anglije, da je iskala v tem položaju z Rusijo čim ožjih zvez. Kritiki v Ameriki in v Rusiji pa so še vseeno naštevali grehe sovjetske vlade in prerokovan Nemčiji naglo zmago.
Se sedaj se dobe v Zed. državah zelo vplivni politiki in pa veliki listi — vsi iz reakcionarnih vrst, ki prisegajo, da hi sedanje vojne sploh ne bilo, če je ne bi zakrivila Rusija s svojim paktom s Hitlerjem. Tudi v delavskih krogih se čujejo enaki očitki.
čemu ga je sklenila, so zagovorniki pakta že veliko pojasnjevali. Svojih pravih vzrokov sovjetska vlada uradno ni ¿e nikoli navedla.
Glavni argument zagovornikov dejanja sovjetske vlade je bil, da so francoski in angleški reakcionarji manevrirali za hrbtom Sovjetske unije tako, da bi jo spravili v vojno s Hitlerjem pod firmo zavezništva z Veliko Britanijo in Francijo, potem pa jo pustili na cedilu. Pravilnost tega mnenja so potem utemeljevali z dokazovanjem, da dočim je poljska armada krvavela, se nista francoska in angleška na zapadni fronti nikamor genile. Ce bi se USSR takrat pridružila borbi, bi ostala enako osamljena.
Temeljni greh sovjetske vnanje politike v dneh od sklenitve pa/kta z Nemčijo pa do časa, ko jo je napadel Hitler, je bila njena kampanja s pomočjo kominterne proti "imperialistični vojni" — torej predvsem proti Angliji — in silovit boj zoper Roosevelta, češ, da na* tira vanjo. Bila je voda na mlin Hitlerjeve propagande. Pakt, ki ga je sklenila, se ga ji, ako se postavimo na njeno stališče nezaupanja do angleške in francoske reakcij«, lahko opraviči. Ali taktike, ki jo je vodila potem skoro do časa, ko je bila napadena, pa ne more nihče zagovarjati. In jo niti sama ne skuša.
V priznanje pa ji je — tega ji ne more nihče zanikati, da ko je bila enkrat v vojni, se je borila na življenje in smrt toliko, da je presenetila svet, najbolj pa Hitlerja. Kmalu potem, ko jo je napadel, ko je njegov blitzkrieg napredoval tako hitro, da je »bil uverjen Moskvo že do novembra vzeti in v nji proslaviti na dan obletnice boljševiške revolucije smrt boljševizma, je v svojem govoru izjavil, da je komun¡stičnega barbarizma in njegove takezvane Sovjetske unije *za zmerom konec. O boljševi-ški armadi je svečano izjavil, da je zdrobljena. Nikdar več si ne bo opomogla. Ko je Hitler tisto govoril, je bil prepričan, da je res tako. "Civiliziranemu" svetu pa je izjavil: "Nemčija se ne bo «^Stalinovimi barbari za mir ali za karkoli nikdar pogajala. Nemčija je pripravljena živeti sporazumno samo s civiliziranimi deželami.	^
To je bil namig Angliji, da ona lahko vpraša Berlin za mir in pričakuje ugodnih pogojev, Hitlerju pa naj za ekspanzijo tretjega rajha pusti proste roke na vzhodu. Apizarji v Ameriki in nekateri v Angliji so na Churchilla pritiskali, da naj poskusi potipati, kaj ibi se dalo iztisniti »z Hitlerjeve oljkine vejice.
Kaj je angleški vladi ¡prišel posebno sporočiti takratni Hitlerjev prvi pomočnik Rudolf Hess, uradno še ni bilo prav točno pojasnjeno. Vendar pa o njegovi misiji tudi v Moskvi tako dobro vedo, kakor vlada v Londonu. Zato je takrat sovjetska propaganda zahtevala, da naj Angleži sedaj, ko imajo vojnega zločinca Hessa v pesteh, tirajo pred zatožno klop. kot so zatrjevali, da ga bodo, kadar jim pride v roke. Prišel je tja prostovoljno z letalom in živi zastražen v neki vili. Ko je nedavno v parlamentu neki poslanec spet zahteval, čemu se odlaša z obravnavo, je dobil v imenu vlade odtfovor, fja vse pride ob času.	H j
' Sovjetska Rusija v k a pita listič ne ih svetu ni bila obsovra-zena zato, ker ima diktaturo. Saj je «bila carska Rusija diktatura kot nobena dežela toliko, pa ni imel njen vladajoči sloj med franconko in angleAko plutokracijo nikjer zaklenjenih vrat. Na prste pa se je stopalo tistim, ki so delovafi proti ca-
NEKAJ DROBIŽA
Chicago, I1J. — Mogoče bi
bilo vredno živeti, če bi človek milijardo imel. (Milijarda, ali po ameriško bilijon, je tisoč milijonov.) Koliko pravzaprav je milijarda?% Ker navaden človek nf kak Rockefeller ali Ford, ali Morgan, si to vsoto težko predstavlja. Na pomoč so mu prišK sitatističar-ji. Iz njihove razlage je prav lahko razumeti, da je milijarda veliko denarja. Predstaviš at jo laJiko nekako takole, kakor so oni izračunali za našo pamet: Ce bi se bil jaz rodil takrat kakor Kristus m bi mi sv. trije Kralji prinesli eno milijardo ($1,000,000,000) v dar z naročilom, da moram vsak dan potrošiti en tisoč dolarjev, koliko časa bi moral živeti, da vso milijardo zapravim? Sedaj smo v letu 1943, a moral bi živeti še prihodnjih 800 let, in še bi potrošil samo 9700,000,000.
Mogoče imajo tisti strokovnjaki več prostega časa za študiran je teh reči kakor jaz, ker njim bržkone ni treba kuhati večerje.
lxobr«zb«
"Business Week" z dne 2. okt. ima članek, v katerem se peča z izpitom dijakov v višjih šolah. Hotel je dognati, v koliko se učencem izplača pohajati v "high schools". Polovica dijakov ni vedela, da je 86.4 desetkrat 8.64. Deset odstotkov jih ni vedelo, koliko ► tednov ima leto. Okrog 18%
jih ni vedelo, da je polovica odstotek.
V drugi skušnji se je izkazalo, da 20 odstotkov dijakov ni moglo razločiti zemljevida Zed. držav od braziljskega. Trideset odstotkov jih ni vedelo, da je bil Woodrow Wil-son predsednik v prejšnji svetovni vojni. Več kot 80 odstotkov ne more ničesar povedati o Jeffersonu in Jacksonu.
Učitelji so se izrazili, da niso nad tem rezultatom nič razočarani. Omenjeni članek trdi, da je kvaliteta izobrazbe danes sla-hšs kot p« je Kila pred 30. leti.
Pritožujejo se nad ogromnimi vsotami, ki so vržene proč za šolstvo, in pa nad izgubljenim časom mladih ljudi. In pa še to, da sedaj gotovi učiteljski krogi prosijo federalno vlado za Še več milijonov podpore šolstvu, ki bodo za tako izobrazbo vrženi proč.
Ali vidite, kaj namerava a-meriški bizniški fašizem s šolstvom? čemu dajati otrokom delavcev priložnost do višješolske izobrazbe? Namesto v višje šole naj gredo tlijše v tovarne ali rudnike. S tem bi se ob enem znižalo tudi davke za šolstvo in visoka šolska vzgoja pa bi postala privilegij imovi-tih, kakor je bilo neJcoč in je marsikje še zmerom.
Reakcija dela 24 ur dnevno za svoje namene, medtem ko delavska masa politično dremlje in se jo opaja v sanje o bodoči demokraciji-
Radio - komentator Gabriel
Heatter je 10.. oktobra pripovedoval, da je tri milijone ameriških otrok brez šolskega pouka, ker so šole zaprte. Vzrok je pomanjkanje učiteljskih moči in še marsikaj. To je velik problem. Ko je preminul bolgarski kralj Boris, so imeli vsi veliki ameriški dnevniki poročilo o njemu na prvi strani, je dejal Heatter. a niti eden pa ne omenja tega važnega vprašanja šolstva.
O, ti nekdaj tako ponosna Amerika, najbogatejša djrža-va na svetu, ki si jamčila vsem svojim sinovom in hčeram pot do svobodne izobrazbe, ali si sedaj pozabila na to? Well, Gabriel Haetter, komentarja ne potrebuješ.
Rim in Berlin
Spreobrnjenj italijanski fašisti se pritožujejo, da jim Hitlerjeva armada pleni in krade zgodovinske rimske umetnine. Nam in za podiarmliene narode v Evropi ni to nikaka novica. Sicer pa se bi polentarji ne smeli pritoževati. Kar spomnijo naj se, kaj je počela Mussolini jev% armada na primer z umetninami iii spomeniki v Ljubljani in v drugih krajih, ki jih je okupirala. Kaj pa ljubljanski muzej. Iz katerega so odnesli, kar se jim je zdelo kaj vrednega? če pa je še kaj prikladnega in vrednega ostalo. so potem še naciji pobrali. Ali se morda ni dogodilo, da so umetnine, ki so jih ukradle Mussolinijeve čete v Sloveniji, na Grškem, v Dalmaciji itd., ter jih odnesle v Rim, sedaj Nemci pobrali v Rimu. da jih odnesejo v Berlin? Sicer pa Rim ža oddavna slo-
Partizani
Kdor sledi ameriškemu dnevnemu časopisju, je v resnici iz-nenaden nad pozornostjo, ki jo je to gibanje dobilo v njemu. To ni več žrtvar, ki bi jo moral Človek le na tihem zaupati kakemu simpatičnemu somišljeniku. Mislim, da tudi marsika-kemu našemu Žurnalistu, kateri «o le preveč radi verjeli, kar so jim razni klerikalci in slovenski gospodje iz zamejne vlade razodeli o takozvanih komunističnih razbojnikih, se-fiaj ni prav dobro pri srou. Sicer pa so se tudi tisti, ki se smatrajo za vojaške poznavalce, £<koro o vsem motili.
Jugoslavija ni edina, kjer se križajo mnenja o bodoči formi vlade. Na Grškem je prišlo skoro do civilne vojne rad i tega- Privrženci stare fašistične vlade kralja Jurija, katere vodi general se imenujejo nistični partizani (saj tako jih naziva omenjeni general, ker kdor ni za Mafo vlado, je komunist) pa se označujejo za "Elas". To j« kajpada šele ea-četek takih bojev v Evropi.
To d i naš tafcozvani "sobojevnik" Pietro Badoglio je zadnji teden apeliral na zaveznike, naj mu »pomagajo ohraniti staro vlado in sveto vero v Italiji. Dejal je, da četudi je italijanski delavec individualist, je vendar nevarnost, da zaide na levo. Zato je potrebno, da se Badoglijevi vladi pomaga z
Pr,
nas
Prve posledice vmjenja premogovnikov privatnim lastnikom so bile stavke premogar-jev. Seve, ni se dogodila povsod, a vendar jih je nad 20,-000 takoj ostalo doma. Mnogi se niso hoteli vrniti niti ko jih je predsednik unije J. L. Lewi« pozval, da naj gredo zopet v rove. Namesto tega je še na-daljnih nekaj tisoč zastavkalo. Vsaik pameten človek je že v zadnji <premogarski krizi razumel, da je bila tista rešitev samo začasna. V tem tednu poteče začasno premirje in mero-dajni krogi se trudijo preprečiti novo krizo v tej velevažni industriji. Kako jim bo uspelo je sedaj ko to pršem težko uganki.
A F . of L.
Konvencija AFL v Bostonu, ki je4>ila zaključena v drugem tednu oktebra. se je vršila v znamenju medsebojnih sum-ničenj in sednijskih procesov
proti njenim posameznim uni-al Napoleon Žervaa,fiam Delegatom ni bilo prijet-jejo "Edes", in4komu-|no «WM na očitke, ki se čujejo na sodiščih, a preiskave so dognale, da Ameriška delavska federacija res potrebuje čiščenja.
V New Yorku se vrši senzacionalen proces, v katerem je "zvezda" zloglasni Willy Bioff iz Californije. Tudi cela vrsta pobojnrkov in raketifjev italijanskega rodu in drugih je zapletenih v tem procesu. Ti ljudje so se po feončani prohibici-ji in nekateri pa že prej uri-nili v razne unije, ne kot pošteni člani, temveč da se s pomočjo vedstva Okoristijo. Po-
rizmu. Kapitalizmu se je nova Rusija zagnusila zato, ker je zavrgla ,<*vetost privatne svojine in razglasila kolektivno gospodarstvo.
V kampanji za njeno uničenje je pomagala hierarhija pod geslom borbe za krščanstvo. Delavstvo v demokratičnih deželah pa ji je želelo uspeh in prospevanje, obsojalo pa je njeno jih teropali sijajne turške u-pogubno taktiko bratomornega boja med proletariatom širom metnosti. Vzelo jih je potem sveta. To je bilo, in ako znamenja ne varajo, ne bo tako usod- en dan, da so zvozili naropane nih zmot več ponovila.	kiPe in	spomenike grške
Ta Rusija, o kateri je Lindbergh Angležem pravil, naj se cKiliMclje skozi rimska vrata.
nanjo nikar ne zanašajo in ni vrtdoo, da se bi zapletli v vojno	T^.^v^fIt^f ' F
« uiti^ioo.	a ___i x». i	<	.. , ,,u pa kopiral. V oni dobi je uži-
s Hitlerjem zaradi čehoslovaške, je sedaj na poti do svojih va, najveijo „,avo SUri Rim
prejšnjih meja na zapadu.	j« produciral samo en original-
Nekateri izmed tistih njenih sovražnikov v tej deželi, ni spomenik in to je bil Pan-ki svojega gnjeva do nje nikakor ne morejo skriti, trdijo, da theon, ki ga je zgradil Agrip-pe
Hitlerjem, ki se umika po dogo-
"zmaguje" v sporazumu s vorjenem načrtu.
Chic&go Tribune z dne 22. oktobra pravi v uvodniku, da liusija zmaguje ne po zaslugi tvojega gospodarskega in političnega sistema, temveč s podporo kapitalizma, katerega je hotela uničiti, pa jo sedaj rešuje v plačilo za njeno zlo nakano.
Dokazuje, da dokler ja morala stati na svojih nogah, se ji je dogajalo isto kot drugim deželam, katerih se je Hitler lotil in jih prem alga 1. čim pa ji j« začela pomagati z materijalom kapitalistična Anglija, in potem Še Amerika, je dobila sovjetska armada municijo in opremo, ki je bila enaka Hitlerjevi, ali pa še boljša.
Pravi, da ruska tehnologija nima v za Obmitvi vojne sreče nobenega kredita, pač pa se ima Moskva zahvaliti prostranosti svoje dežele in volji sovjetske mase za borbo in umiranje. Tudi sovjetskim poveljnikom daje priznanje. A vse to bi je še vseeno ne otelo poraza, če ji r\ bi priskdčil na pomoč amariški "free enterprise".
Ta dnevnik je bil eden izmed onih, ki je pozdravil Hitlerjev vpad v Rusijo, z nado, da si on in Stalin dru-g drugemu polomita zobe.
To razmerje je dobro imeti v uvidu, kadar čitamo o slož-no«ti državnikov Zed držav, Anglije in Sovjetske unije. V res-ntei složni so si |g v namenu pocaziti skupnega sovražnika. Viso pa še dogovorjeni, kaj potenr. f>rvi dve sta «a ohranitev gospodarnega reda kakršen je. USSR pa je nastala, da ga uniči ne le v svoji deželi, temveč kjerkoli bo mogla. Kako uso-glnsiti ta dva svetova, da bo po vojni eden, o iem razpravljajo Hull, Bden in Molotov v Moskvi. V Angliji in v Zed. državah molijo, da se jim namen posreči. Molitev v takih Vprašanjih sicer ne koristi, a škoditi tudi ne more.
mumzma.
Franc iaco Franco
O tem "velikem branitelju in borcu proti komunizmu" vi za največje skladišče ukra-isem Pisal nekaj že zadnji te-či ne umetnosti na svetu. Zgo-(^en-
dovina to priča, L. 187. pr. K. Kar ** 'branitve katoli-so rimski legionarji napadli 70 c.^rkYe m njenih posesti v grških mest v enem dnevu in Španiji, je Franco daleč prekosil svojega prednika, ustanovitelja svete inkvizicije, Torquemada.
V svojem potopisu s šestmesečnega potovanja po Evropi se je newyortJci nadškof Spell-man o Francu zelo laskavo izrazil. Med drugim pravi: "Name je napravil vtis zelo odkritosrčnega, inteligentnega človeka. V najinem razgovoru se je dostikrat zasmejal in v takem trenotku je v reanicl zelo prikupljiv."
Dalje omenja, da sta se raiz-govarjala o raznih svetovnih vprašanjih — od vemaillske pogodbe pa do današnjih. Tudi o bodočnosti sta govorila.
Končno pravi: "Kakorkoli se je generala Franca kritiziralo (in tega je bUo precej), jaz ne dvomim, da je on zvest svojemu Bogu, da mu je domovina pri arcu, in da je pripravljen žrtvovati se na kakršenkoli način za Španijo, ako bo treba." Komentar k temu bi bil nepotreben.
1. 27 pr. K. in ga posvetil bo govom. K|w t*i je originalne italijanske umetnosti, je večinoma posest papeža in cerkva v Italiji.
Mogoče pa Hitler smatra za važno dragocenost slamnatega imperatorja, ki ga je gkr^el' Badogliju in Viktorju fcmanu-elu. — John Chamasar.
vso silo propagande, da se Ita-!srečilo jim je v mnogih slu-Pred nevarno8W° ko-	To, da je AFL najbolj
okužena od teh ljudi, je precej znano. Kolonar Edwin A. La-hey. kateri je delavskim unijam zelo naklonjen, je zadnji teden v članku v Chicago pal ly News razpravljal o konvenciji AFL z ozirom na omenjeni položaj v n^i m med drugim omenil reakcionarno stališ£ vodstva in konvencije gledo vprašanja iz,prtja Kitajcev in njuno vztrajanje proti priznanju sovjetskih delavskih ÜXL Konvencia je Greena in celo vrsto podpredsednikov ponovno izvolila soglasno m se zaključila ne da bi bila ustvarila kaj koristnega.
Nm« senatorji prinesli novic
Stari popotnik Marco Polo ki je v trinajstem stoletju od-
(Nadaljevanja na 4. strani.)
I .
VABILO NA SEJO POMOŽNEGA ODBORA IN SANSA
Detroit, Mich. — Seja pomožne postojanke št. 84 se bo vršila dne 7.- novembra v 8DD na zapadni strani.
T<>bo zaeno tudi seja podružnice Sansa. Apeliram na vse zavedne rojake, da se je udeleže komur le mogoče.
^as, ko bo morije konec, prihaja in moramo biti pripravljeni nanj. Ne recite, da boste dali šele takrat, ko bo že čas poslati. O*rešimo se vseh predsodkov in izgovorov in rajše sodelujmo. Na svidenje na seji. j Katherme Krama.
Tole mi ne gre
v glavo?
Na zcWvali, aejaK ki drugih priložnostih aa spomnite tiskovnega sklada Prolstarca.



' • . • ¡ j
Na vzhodni fronti
Sledeče je delec ia poročila nemšk0g?a časnikarja z vzhodne fronte:
"Silently rain-• oak ad groaadiers •aarck tkru tko*nigkt. Not ena speaks a word. Tkejr are too tired for tkat. Tkejr aro draggiag tkoir maekine tuns and mortar* and carrying tkeir heavy munition koto* and equip, "»•a«. Tkas II kas keen for many ky day kattles with tke en«, •ay. ky nigkt noUlo« retreat.
Now tke k* telit** kas rearked »he new position. fit 'SUlhMSIgd grenadiers sink to tko eertk. Sloop »et ta ka tkoagkt'«!. K very laiauta
> iiiii'diiiiWiiiiiiiiiii
Cemu so cslo mnogi
rZit/?*"?*1** P***vat*
mletji, da Í9 vse. War ;_____
reant
js va«, kmr j« up0r.
komunistično"?

ROVESTNI DEL
PANČO Ml H AJ LOV. — Prevedel TONE POLOKAR
SLABO ZNAMENJE
I
Rogača je prebudil zgodaj. Tržni dan je bil v mestu m o pravem času je bilo treba kreniti cd doma. Vas je Še spala. Poletna jutranja megla je žametna in pretrgujoč se leno polzela nad ržjo.
Ko sta konja zaslišala težke stopinje na dvori!č»u, rta nestrpno zareJlretala. Rogača je sedel na iivotnejšega konja, kobilo pa je pognal naprej proti reki. Na ovinku sta se oba konja istočasno ustavila, začela striči z ušesi in močno prhati. Rogača se je nagnil vstran, mrtva ovca je ležala sredi poti. Prekrižal se je. Nazadnje je pljunil, &pu?Ul kletvico na račun njenega gospodarja, pa tudi na račun vražje usode, ki ga ctb tako zgodnji uri nadleguje. Toda strah ni prešel. "Nekaj hudega se bo primerilo,*' si je mitlil sam zase, "ali bo smrt, ali ... in zaklel je vdrugo, sunil z nogo kobilo v lakotnico in odjahal naprej.
Ko je napojil konja in se vrnil na dvorišče, je pazljivo pregledal voz, otipal osi, podkve, zveza! konjema jermen je na prsih — za.oregel in pognal. Zaškripa J a m> nenamazana kolesa.
Vez je bil kmalu zunaj vasi, drdral je po neravni prašni poti. Sonce ss je prikazalo nad Ljulinom in njegovi zlati žarki so trgali meglo. Videti je bilo topole na Čekov i pristavi, še naprej pa površino reke — čisto, po rebreno. Rogača je potiho zapel, s suhim grlom, toda kar ga je težilo, ni prešlo. Kaj je neki pomenila prekleta ovca?... Nekaj takega je bilo z njegovo prvo ženo pred štirimi leti, konj je končal in — ona... Ob tej težki misli je močno udaril z bičem po hrbtu najprej enega, potem drugega konja in se z lehtmi naslonil na seno. Konja pa nista potegnila hitreje.
Rogača je ostal kar tako, v ležečem položaju, obrnjen z obrazom proti nebu. Vsak dan je namreč z vozom odhajal v mesto, vozil seno, kože ali pa žito bogataša Ceka, nazaj pa je naložil špecesrije, pa je že tako poznal pot, da je vsak čas zaprtih oči vedel, kje se voz nahaja. Da: ko pusti za seboj vaško pokopališče, se razgrne pred njim polje Mečata. Potem pride krstni kamen, edini zdravilni med silnimi hudourniki v ravnini. Podoben je vhodnim vratom v rimsko peč, dve nasproti si ležreči odprtini ima, nizko vdolbeni v zemljo — Be-daj opuščeni in polni vode, mrhovine in kamenja. Otroci po se pogosto igrali okrog njiju, plezali po visokem skalovju in preskakovali z ene rtrani
na drugo, dokler ni piva Roga-čeva ijena utonila v črni, za-smrajehi vodi. Mrtvo so jo izvlekli. In že je Rogača s strahom pogledoval tjakaj; neusmiljeno je udrihal po konjih in ko furija je bežal mimo križa, ki se mu je za vedno vklesal v spomin, šele pri reki je popustil uzde, da bi se konja odpočila.
Voz je lepo prepeljal most in ko je zavozil po poti, izpeljani po grebenu sredi orehov in topol, je v grmovju na desni zašumelo. Konja sta začela striči z ušesi.
Na pot se je pognal svinjski pastir, skoraj gol, v raztrgani srajci, ki jo je imel z vrvico navezano samo na desno ramo. j Bolestno je zavijal oči, ko da se mu ble&i od sonca, pa zažvižgal je. Voznik je okretno krenil na desno in ustavil ob kilometrskem kamnu 7—23. Rogača se je nagnil vstran in spustil vajeti k nejam. Svinjaki pastir se je z lehtjo naslonil na ograjo voza, potegnil izpod pazduhe zmečkan cigaretni ogorek, otresel z dvema prstoma pepel in nažgal.
*'Kako je z gos ped ar jem?" je vprašal tjavendan, potem ko je dvakrat zaporedoma potegnil iz ustnika/ pljunil in si s prstom obrisal umazani nos.
"Dobro mu gre ..je brez volje odvrnil Rogača.
"Ali mu raste trebuh?"
"Je, pa mu raste ... In ti..
"Krvi ima pa dovolj, kajne?" je oni potegnil zadnjič iz cigarete, jo vrgel pred konja in pljunil.
"čemu?"
" He, še spraMiješ. Tuje se je napil. Pa mu ni bilo dosti, še okrog žena se je začel motati.»." in roko je dvignil v nenavaden žugljaj, cb katerem ste se mu tudi obe očesi zasvetili v slasti in užaljenosti.
"Kaj... res?'" je Rogača nestrpno stemil vrat in znižal glas. "Slišal sem samo za tvojo sestro, pa ..."
"Žene in otroci ga poznajo, ti pa ... Pijance strahuje samo z žganjem. Daj no steklenico sem!"
"Prazna je."
Zato sem te ravno ustavil. No, ko se boš vračal, ne pozabi."
"Ne bom," in Rogača je dvignil bič, si popravil sedišče na senu, pa se tisti trenutek znova obrnil proti svinjskemu pa-stirju: '^In kako Muha, ali molči?"
"Nič, kar tiho je. Pride, zavzdihne, malo pojoka in odide. 2e takrat sem hotel nadenj ... Razumeš? Ti, dra-gec," mu bom rekel, "si posegel za mojo sestro... In še druge take stvari, dokler ma
V NEDELJO DNE 31. OKTOBRA BO v Ameriški dvorani, 1438 W. 18th St., Chicago
JESENSKI KONCERT
ki ga priredi znani slovenski tenorist TOMAŽ CUKALE in ki se začne o pol štirih popoldne
V Z PORE D—I. DEL
I.	The Star Spangled Banner—KathaHaa Br.y.U — 2. Dober večer, ljubo dekle, The World I« Mine Tonight, Frankov« tofcba (arija is opera L'arla«i*na—Taaiai Čakal«. — 3. Wanting You (dvo*pev)—May<la Jfavak in Mm Sehoaalierr. — 4. Aragor»ai«e (klavirski nolo) —fcaealja Navak.6. MoAki pevuki «bor "Fsm. Prtierw" pod vodatvom prml. Kaki-. — «. So*a voda je *umela. Your Eye« Hare Told Ma So, Pa moje ienke gla«—'Toma« C«k*U. 7. "Prešernov" duat GraJUsfc-Frebaeik. — 9• Gypny Love Song, Vilia —Majd* Navak. — 9. Through the Year«— Mm ScHaaakarr. 10. The Ball« of Saint Mary, Thf Home Road—Jana E. Raatar. —
II.	San ljubavi, I Want the World to Know. Jenik (arija i« Prodane neve.ta)~T—ai Cakab. - 12. Say a Pray'r For the Boy«-
Majda Navak.
Za odmorom pride—II. DEL I. Govor-J—pk Zabr. — 2. ftanikl pevki «bor SžZ. 3 De-klai»*H Ta»y Krasne. - 4. Plutov! trojčki. - 5 Igranja na akordljon iHaMl Zaktekaky. - 6. «ovenake pcem. (gla* m akordi jo n)—Tam• i Čakala in J. G—IUr. - 7. OJ, večer je Navak. - 8. TroJk*--F.Jf.r.lCra^.«-Ga-H" -9. Sloven.ko dekle—Toma* Cakab. — 10. God Ble«. America—Kstkeria^Br^.^
Po programu W prosta zabava in plej, «a katerata bo igral zjoraj orkeater GRODItEK-OMERZA, .poda, pa
PUCUEV TERCET.
Pol i blaga peakitka ta «laakaee prtraditva paid. «• SANS la »lavaaaki pawaiai arfkar
,ni i'33vaJ, Pa ni pustil... Muha je, da — samo pobrenčava i... Kh„ nič, samo košnja naj mine, potem ..." in izza pasu je potegnil velik nož, *ki ga je bti trenutek nameril na svoj goli popek. "Poglej, tukajle. ali vidiš, tukajle ga bom predrl. Misli, Če je bogat, da ni paragrafov zanj ... O-he!..
"Šališ se."
"Ne, pri Bogu, videl boš."
"Videl bom ..." se je bolno nasmehnil Rcf/ača in noro pognal konja iz nižave na neravno pot.
Sonce je bilo že pobralo
roso.
II
Ob košnji so bili vsi v vasi dobre volje. Denarja je bilo namreč dovolj; za žganje in za novo ob!eko.v Kar je kdo hotel. Travo ro posušili, naložili so jo kakih dvajset voz, in s stogom *o utesnili široko dvorišče na pristavi.
Možje so zapovrstjo prejemali svoj zaslužek. Sam Ceko je delil denar na stopnišču. Najprvo je vsakemu natočil po čašico slivovke, izpila eta 'na zdravje' i/l odštel mu je kurp bankovcev, pisanih, novih.
"Je prav?" je namignil.
"E. kakor si rekel..." je zaupljivo odgovarjal delavec, vajen dela in pokorščine. Nazadnje so moški r«7gubili po krčmah.
Ostale so samo ženske, da bi pečistile slamo na dvorišču in konjske odpadke. Na večer je šlo. Ceko jih je brez pokrivala in v srajci in z rokami na hrbtu z viška opazoval. Oči ao mu bile že s krvjo podpkite, črne bisagice pod njimi — povečane. Taka trudnost je legla nanj. da je stežka privzdigoval trepalnice; ni mogel jasno razločiti, kdo gre mimo po poti. Kri v sencih mu je močno nabijala. Ko so začele sence rasti spodaj na dvorišču. so se mlade žene okretne-je pripogibale in vzravnavale z vilami, z grabljami v rokah. Ko so posamezne končale svoj del, so očistile s svojih grobih oblačil travo in prah fn se drobnih korakov molče oddaljile.
Dvorišče je že opustelo. Samo Pertuna, ki je ostala zadnja, je pobirala drobnjad n strehe na kumiku. Kadar je šel Rogača v mesto, ga je ona nadomestovala; pri tujih ljudeh kakor doma. Da bi dosegla dlje ležečo slamo na strehi, se je dvigala na prste, stegovala roke; pri tem pa ji je bela srajca lezla navzgor, tako da se ji je desna noga videla do iznad kolena. Od časa do čaui se ji je srajca zateknila za žebelj in pokazala je celo bedro. Ceka je nagota koj prebudila, ko ptica roparica je zasadil nohte v trohneli leseni latnik. Pa mu ni nič pomagalo. Život miu je trpnel, kri mu je zaplala, r glavi mu je zagorelo in — ni vzdržal. Opotekajoč se je eprezno stopil po stopnicah, obšel stog, se tiho in neopazno približal in znova mu je pogled obvisel na goli nogi. Bela srajca se je privzdigovala in zatikala ko ¿reje; stegno — okroglo, čisto in ma-meče —. se je svetilo in se izgubljalo pod grobo obleko. Ceko si je obrisal pot s čela in »e odkaftljal. Pertuna se je spomnila in počasi in brez potrebe pokleknila, zbirajoč slamo po tleh.
(Dalje prihodnjič.)
Thom Culcale priredi koncert
V nedeljo 31. oktobra ob 4. pop, priredi pevec Thom Cu-kale velik koncert s sodelovanjem zborov in solistov, po programu bo prosta in plesna zabava. Spored je objavljen na tretji «trani.
Upoštevanje žensk
Iz statistike je razvidno, da je bilo v minulem poletju upo-slenih v tej deželi 17,100,000 žensk, ali več ko kdaj prej.
Ali je val« društvo ie član Prosvetne matice?
ČETE AMERI&KE PETE ARMADE v Italiji imajo v okupiranih va. tak in trgih opraviti ¿««tokrat a nacijtkimi saaadaimi stralai, ki «kriti v K i ¿ah prrte na Mv«iniik« ¿«ta. Gornja j« slika, ki prodata rlja amoriiko vojak« pri izganjanju namtkih strelca* ia skrivališč.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
Tono Zcmik v za pad ni Pen-
sy Ivani ji je z mere m v sprednjih "Aancah". Poslal je 4 nove, 30 obnovljenih naročnin, še nadaljne tri trgovske in 7 pozdravnih oglasov za koi?dar. Dcbro bi bilo. da bi se tudi drugi naAi zastopniki malo več "zgenili" po ondotnih krajih. Ako hočemo privesti kampanjo za 1000 novih naročnikov do uspešnega zaključka, bo treba več sodelovanja in naporov naa vaeh.
V Svg?nu. Pa., so imeli 17. oktobra konferenco JSZ in Prosvetne matice, na kateri so o kampanji za list razpravljali, podali sugestije, in takoj nabrali med sabo $18, kakor poroča zapisnikar Zornik. Njihovo priporočilo, da bi pošiljali Jist na ogled, se že precej tednov izvaja. Minuli teden je bilo v listu poročano, da ne brez U3peha.
Lcuis Barkorich, Milwaukee, Wis., je bil zadnje čase nekam pasiven, pa ne po svoji volji, pač pa ga je k temu prisililo delo v tovarni. Svetoval nam je bil, naj dobimo koga drugega m nabiranje oglasov v koledar, pa tudi za pobiranje naroŽ^ine ter za agitacijo v splošnem. Obrnili smo se na razne ljudi. Ker nismo v tem uspeli, smo to rporočili Lojzetu. on je to razumel in zadnji teden nam je poslal 2 novi inl 7Vj obnovljenih naročnin, pa tudi na oglase ni pozabil. Poslal jih je 16 in ker ni nič "žu-gnil" s prekinjenjem, sodimo, da z delom na oglasih še ni končal, pač pa nas misli izne-naditi z naknadno pošiljatvijo oglasov.
Naši v Detroitu so se v zadnjih par tednih tudi še precej povoljno odzvali. Joic Koriač nas je presenetil z 39. pozdravnimi oglasi za koledar in poslal $9.90 za ruski vojni relif. John Zcrnik je poslal še tri trgovske oglase in prispeval $1 v tiskovni sklad. Pravi, da bi tudi za list storil več, pa ga zaposlenost ovira, ker mora delati 6 dni v tednu, zraven tega pa Še vozila nima, brez katerega pa se v tako raztreseni naselbini kot je detroitpka malo opravi. Dobro bi bilo, da bi ostali sodrugi in somišljeniki vzeli to na znanje ter pomagali v kampanji; Julia Lemuth je poslala dve naročnini, Ka-thy Junko 5 trgovskih oglasov in eno obnovljeno naročnino. Marx Jurca je prispevala $1 v tisk. sklad, Katherin« Krains pa $2. Math. Urbaa j« poslal oglas za klub 114 JSZ ter naročil 100 iztisov koledarja. Peter Benedict je obnovil svojo naročnino kar za dve leti. Piše o potežkočah z nabiranjem o-glasov. Dal bo svojega, Andrew G rum svojega in pa Omi-ra Cele (slednjega je ie poslala Kathy Junko). Pravi, da mu najbrž pokličejo še enega sina k vojakom. Toalgh Pete, tcugh. Let's hope for the best!
Joie Snoy, Bridgeport, O.
pravi, da njihov kraj ne bo za drugimi prav nič zaostal v agitaciji za Proletarca. Poslal je 9 obnov in 50c v tiskovni sklad. V vidiku ima več prospektov za nove naročnike. Poslal je tudi Članske prispevke za klub št. U JSZ.
Martin Judnich iz Wauke-gana je poslal pozdravni oglas v koledar za FVanceta Mihevr ca in soprogo.
Leo Bregar, Barberton, O., je obnovil naročnino, poslal pozdravni oglas in naročilo za koledar.
James Dekleva, Gowanda, N. Y., dve obnovljeni naročnini. Jim se malo priduša nad zaspanostjo ljudi, ki jih bo pa treba na kak način prebuditi. Saj veš kako smo delali v pro-šlcsti, ali ne. Jim? Ta posel takrat ni bil lah?k in zdaj ni, je pa toliko bolj potreben, ako hočemo 'beležiti uspehe napredku. Torej korajžo, so včasih rekli, pa bo šlo!
Frank Cvetan, Johnstown, Pa., je »poslal 2 novi in 8 obnovljenih naročnin ter $3 v tiskovni sklad. Pravi, da tudi oglase za koledar prav pridno nebira. Zadnji teden sem čital, da je padel v službi strica Sama na južnem Pacifiku sin mojih dobrih prijateljev* Langer-holčevih, Philip. Iskreno soža-lje vsej družini, posebno staršem.
John Zigman, Strabane, Pa., se je kot prejšnja leta tudi letos potrudil ter dobil 14 oglasov za koledar. Ker je sam zaposlen, mu je pri tem delu pomagala tudi soproga. Hvala in priznanje obema. Morda se tudi naš Terčelj zglasi v enaki zadevi?
Po dolgem Času se je oglasil naš stari znanec John Sukle. Crested Butte, Colo. Poslal je svojo naročnino in še par drugih obnov. Poroča o svoji bolezni na očeh. V tej nesreči zasluži vse simpatije in pisca teh vrstic veseli, da so mu zdravniki po trikratni operaciji o-hranili vsaj eno oko.
Peter Banich, Depue, 111., je tudi 4e star znanec (Proletarče-ve družine. Poslal je 4 obnovljene naročnine in primaknil dolar v tiskovni sklad. Morda se spusti tudi kaj na agitacijo za nove naročnike. Včasih nas je že iznenadil na ta način.
Urbana Jelovieka iz Rock Sprinjysa, Wyo., sem bil dobil za naročnika na zadnji konvenciji SNPJ v Pittsburghu xa-eno s Tonetom Starmanom. Slednji je naročnino pred kratkim Obnovil, Jelovšek pa zadnji teden. V svojem pismu pravi: "Dolžnost me veže, da poravnam naročnino na Proletarca, ki mi je potekla koncem septembra." Priložil je tri "co-pake" (kot bi rekel "večni popotnik" Jankovich) v gotovini.
Adolph Krtach, Cooperstown, N. Y., je obnovil naročnino in prispeval $2 v tiskovni sklad. Hvala, Dolfe. Poskusi dobiti
med rojaki tam kakega novega naročnika.
Jacob Ambrosich, Moon Run, Pa., 4 oglase za koledar. Pravi, da jih v kratkem pošlje le en par.
Frank Stik, Sheboygan, Wis., je poslal dve obnovljeni naročnini. Kaj pa z oglasi za koledar, bo kaj, France? V prejšnjih letih ni bil Sheboygan nikoli brez njih v našem koledarju. Kaj, če se bi vas tudi letos zavzelo par ter šli okrog trg-ovcev? Brez uspeha bi najbrž ne bilo.
Spet je tu naš "Jimmie Hig-gins", John Marolt iz West Minerala, Kans. Pred kratkem je malo godrnjal, da se je že naveličal tega dela, ker je že >tar, in nadlegovati ljudi za tako stvar ni prijetno. Toda Johnu je to delo menda že v krvi, kot mnogim drugim, kajti par dni pozneje je spet poslal dve novi naročnini. V tem pogledu bi bil John lahko za vzgled mnogim našim mlajšim agitatorjem«, ki tako radi jam-rajo, "dk t?e ne da nič storiti." More se, samo vztrajnosti in dobre volje je treba.
Fairport Harbor, O., bo letos z cfilasi prvič zastopan v našem koledarju. Za to je poskrbel Lovrenc Baje. Poslal je tri, obnovil svojo naročnino in da podpre prizadevanje Toneta Jankoviča, je poslal še svoj dolar za pozdravni oglas v koledarju. Prevzel je tudi zastopništvo za lfet. Pravi, da je naselbina mala, toda poskusil bo vseeno "svojo srečo".
Anton Shular, Arma, Kans., je poslal 4 obnovljene naročnine ter naročil novo Adamičevo knjigo "My Native Land". Njegov brat John iz Arcadie pa je poslal 2 novi in dve obnovljeni naročnini.
, John Tancek, Girard, O., je poslal tri obnovljene naročnine, $3 v tiskovni sklad, dva trgovska in 15 pozdravnih oglasov koledarju.
No, naši fantje v metropoli tudi niso dremali, pač pa so bili še prav pridni. Rezultat: John Krebel 8 novih in 33 obnovljenih naročnin, $3 tiskovnemu skladu, oglas za klub 27 JSZ in dva pozdravna oglasa. Louis Zorko dve novi naročnini. Anton Jaitkorich 4 nove in 2 obnovljeni naročnini, 9 trgovskih in še 15 pozdravnih oglasov koledarju. Jož« Lever en oglas za koledar in Joie Dum eno novo naročnino, j Frank Khin, Chisholm, Min-| nesota, je »poslal dva oglasa za koledar.
Joie Ovca, Springfield, 111., hi d i še eno novo naročnino.
Tone Stopar, Colegrove, Pa. si je bil pred par meseci naročil Proletarca za tri mesece "za poskušnjo". Dopadel se mu je tako, da je zdaj poslaJ naročnino za celo leto in tudi zastopništvo za list je prevzel. Poslali smo mu nekaj iztisov, da jih razdeli med rojaki. To je tvoril in po par tednih je že poslal tri nove naročnine.
Naročnino je obnovil John Berliag, naročil Adamičevo knjigo "My Native Land" in prispeval $3.25 v tisk. sklad. Naj omenim še, da je John priredil note za orkester k opereti "Kovačev študent" in jih je podaril Prosvetni matici.
"Big" Tone iz zlate dežele ob Pacifiku drži besedo. Zad-1
njič je obljubil dobiti vsak mesec vsaj enega novega naročnika. No, ta mesec je obljubo izpolnil, provizijo pa dal tisk. skladu. Poslal je v ta sklad tudi $3, ki jih je prispeval Al* bert Hraat. Alberta sem pred kratkem v tej koloni malo po-tipal radi njegovega molka in Tone poroča kaj je vzrok. Preureja si dom, zraven tega dela vsak dan, na šiht pa se mu je treba voziti 40 milj v oba kraja in to pojasni dovolj. No more critic from my part for the duration ...!
In zdaj pa pride naša domača vas na vrsto. Bi bil moral sicer začeti z njo, .pa sem tve-kako začel delati te beležke pri repu. Torej, da vidimo kaj je bilo doma zadnjih par tednov. To pot se je najbolj postavila Angela Zaitz. Dobila je 8 novih naročnin in $2 v tiskovni sklad. Za njo je France Tau-char z dvemi novimi naročninami in $1 tiskovnemu skladu. Potem sledi Frank Zaitz, 2 no vi'naročnini in $5 v tiskovni sklad. Joie Oblak z dvema novima naročninama, in John Chamazar z eno novo. Luka Grcier z dvema obnovljenima naročninama, in na vse zadnje prikrevsa še upravnik, žal, ••amo s štirimi obnovljenimi na-•*:5ninami. Kokiko je oglasov dobil za koledar, bo povedal prihodnjič.
O, da em ne pezabi. V prihodnjih par dneh bomo poslali vabila na naročbo koledarja društvom, klubom JSZ in posameznikom. Upamo da bo odziv z naročili dober. Koledar bo gotov, ako «bo šlo vse po sreči, v prvi polovici decembra. Ako mogoče še prej, toda gotovo ni. Prvič nam manjka pomoči v uradu, drugič so pa tudi tiskarna in knjigoveznica preobloženi z delom. Mno(?o delavcev jim je pobrala vojna. Torej bo treba potrpljenja na vseh straneh. Toda koledar boste vsekakor prejeli ko hitro mogoče. N
Koncert Thoma Cukale bo prihodnjo nedeljo
Chicago. — To nedeljo 31. oktobra bo v American HaM, ki se je prej imenovala Češko-ameriška dvorana, na 1438 W. 18th St., velik koncert, ki ga priredi Thom Cukale. Prične Be ob 4. pop.
Spored v podrobnostih je objavljen v oglasu na 3. strani.
Je pester in nudi udeležencem veliko duševnega užitka ter razvedrila. Večje število narodnih in drugih pesmi bo predvajal Thom Cukale, v o-stalih točkah pa delujejo drugi pevci, zbori in godci.
Po končanem sporedu bo plesna zabava v dveh dvoranah. V gornji bo igral Gradi-škov-Omerzov orkester, v spodnji pa Pucljev trio.
Polovico čistega prebitka te priredbe pojde za Sans in slovenski pomožni akciji.
Občinstvo tu in v sosednih naselbinah je vljudno vabljeno, da se je udeleži v obilnem številu. To je ena priložnost, kajti take glasbene prireditve so sedaj zelo zelo redke med nami. — Prijatelj glasbe.
Ako vam kaj v Proletarcu ne ugaja, kritizirajte, toda ne a predaodki, nego tako, da bomo liat akupno izboljševali.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWN DALE AVENUE CHICAGO 23, IU INOIS .
4
P rol* tarte, October 27, 1943.1
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE *
Grilca vlada je pogumnejša
kot jugoslovanska. Ko je ze vezntško poveljstvo v Italiji v imenu angleške, amerftke in sovjetske vlade oznanilo, da se jo smatra za našo sobojev-nlco, je grška vlada v protest proti temu »kiepu odstopila. Prvi je to ve*t poročal London Evening Standard. Grški krAij resignacije ni sprejel, a protest je le izvraila. Grški vladi se za malo zdi, ker se je v tako važnih stvareh, ko se gre <za bodočnost njene dežele, iumorira. Združenih narodov je cela vrsta na vseh «kontinentih sveta, a samo trije odločujejo. Oziroma največkrat le dva.
Partizansko vodstvo v Jugoslaviji je dalo priznanje «grški vladi tza njen od ločen protest, obsoja pa jugoslovansko vlado, ki je sprejem Italije med naše sobojevnike vzela na znanje s "pocukranimi besedami". Tako pravi poročilo iz Bema. Obsodila je le dva čila na Ba-doglijeve vlade, ki sta na listi vojnih zločincev'.
Monsignor Fulton J. Sheen, ki je v ameriškem katoliškem svetu velika glava, ne verjame, da je sovjetska ofenziva, ki traja od 12. julija in je noče biti konec, kaj drugega kakor z Nemci dogovorjena igra. *"Rusi na svoji 600 milj dolgi fronti ne morejo zmagovati toliko kot se nam pripoveduje, in dobivati bitke dan za dnem že nad dva meseca. Take reči se sploh ne dogajajo. Saj jaz jih ne morem verjeti. Prepričan sem, da se vsa ta igra vrši po načrtu... Ko se Rusija in
Nemčija združita____ bomo
drago plačali vik naših rdeč-karjev in njihnih pomagačev." To je citat iz govora omenjenega monsignor j a na »borova nju v Akronu. Vir: "Nation" tet "Beagon-Journal". On ni edini, ki mu je ža), da se rdeča armada vrača proti zapadu. Visoka hierarhija od Poglavarja navzdol je bita v ospredju propagande in spletk za uničenje "sovražnice krščanstva" in staresa reda in za "razkuženje Rusije", kadar bo v nji konec krvavega boljševizma. Ampak nakane se niso razvijale "po načrtu".
Newyorski nadškof Spe 1 Iman piše v reviji "Colliers" o Španiji in njenem diktatorju Francu, kateremu je dal odvezo in ga čitateljem predstavil za velikega domoljuba, ki iskreno deluje v prid svoje dežele. Urednica revije "Nation" je v odgovor nadškofu navedla citate iz njegcve«a spisa in pa dokaze, ki naj bi ga poučili, da zgodovinskih dejstev, o katerih piše, nič ne pozna. Ne bilo bi namreč lepo, če bi nadškofu

PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA pESET ČLANOV(IO JE TREBA ZA NOVO PRUSTO
• <m
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina za Zdruiene države (imn Chieaga) in Kanade $6 00 na leloi $3.00 se pol lota t $1.50 as Istrt lota t sa Ckicago in Cicere $7.90 sa calo lato; $3.75 safpol lota} sa inosemetvo $$.00.
Naslov za list in tajništvo je:
1 t »; ■ Ji. i ■ v f,'
2057 ¡So. Lanndale Aveiiue Chicago 23, llliuoi«
I ^ 4 4 ^ 4 ^ t.i i.i V.i IVI iti iii fci 4fl bii k
MUftf*?"^*'	* 11	fS It ti M') f I» »i f»
kar naravnost rekla, da se krega z resnico. Sicer bi stvar ne bila važna, »ko bi nadškof Spellman šel pred meseci na Portugalsko, v ftpanijo tn v Italijo kot zasebnik. A nobena tajnost ni, da je šel tja z uradnimi navodili kot neuraden odposlanec te dežele, v svojstvu predstojnika ameriških vojaških kaplanov. "Nation" pravi, da mu je tisto potovanje odobril in mu dal svoj blagoslov predsednik Roosevelt. V državnem oddelku je Spellman zelo vplivna oseba. Ako bi šel tja le kot privatnik, ne pa kot neuraden diplomat, bi se lahko njegov slavospev diktatorju Francu smatralo za mnenje ene osebe. To, kar pripoveduje sedaj v Collierju, je povedal predsedniku in v državnem oddelku in še veliko več. V opisu pomenka a Fran-com ~ bil jte namreč večkrat pri njemu —- pravi, da vsega, o čemer sta razpravljala, ne more povedati. V zagovor je citiral pokojnega kardinala Gasparija, ki je odklonil pisati svoje spomine z besedami, da tisto, kar bi smel povedati, ne bi <bilo zanimivo, o res zanimivem pa mora molčati. Vseeno je nadškof Spellman v Collierju veliko povedal, čitatelji te kolone se morda spominjajo, da smo ga na njegovem romanju v Lisboni, Madridu. Rimu in Alžiru večkrat omenili in pa namene njegove misije. Zdi se, da jo je za Vatikan, savojsko dinastijo in Francov režim dobro izvršil. In pa Hitlerju je zmešal nekaj štren.
španske loja liste je nadškof Spellman označil za komuniste, ki so morili duhovnike, rušili, požigali in ropali. Tako je visoki gospod opral fašizem v Španiji in pa nemško ter italijansko intervencijo za zruše-nje republike. Hierarhija v Ameriki in v Španiji ostane torej to kar je bila Nji ni za napredek ljudskih množic, temveč edino za ohranitev starega sistema cerkvene* a gospodova. Po istem pravilu se ravna slovenska hierarhija, zato tudi toliko vpitja proti "partizanom, kakor da jih je na Slovenskem kot "listja in trave". A nekoliko jih je, ker jih »iti pater Ambrožič v Ameriški domovini, v Am. Slovencu in v par drugih njegovim nazorom prijateljskih listih ne tnore premagati. ~
Pred sto leti je v Angliji neki svečenik, Malthus po imenu, pridigal, da so vojne, bolezni in lakota vse od Boga poslane, ker edino po tem modrem načinu se more uravnavati balanciranje med množico in produkcijo. Kadar je tri-
2E MNOGO LUK V ITALIJI Jo O seveaniiki pe.eeti Rssklte pomol« seveaniiki in ie ni rji popravljajo delavci cul.jo prietane, da JUi «spravijo »pot pristopne promet«. To doto vrlo s največjo naflico, kor koče ao-vosniako poveljstvo nsvoaiti v Italijo čimveč je solofe m on ic i je in dr«** p^trokačin, da ao ko moglo s ofeo sivo čim uspete je ie nadaljevati. Gornjo jo «na iamed tak* lok. ki ao spe« odprto prometu — »oda j so vodo sa-vesniekemu.
lo množice preveč, kruha, pa j je zav zel toliko kot še nihče v premalo, pa je po božji pre- mednarodni diplomaciji na ta-vidnosti nastala vojna, lakota ko visokem mestu ne prej ne
in kuga. "Labor" razlaga, da je bilo takratnim mogotcem na Angleškem to Malthusovo goreče razlaganje zelo všeč. a ljudske nejevolje v*e*no ni stri.
V Santi Ani, CaL, objavlja
sličen nauk 'kolonec' R. C. Hoi-les v časopisu "Register"? On uči, da je na Svetu zmerom bil razred ubogih in bo na vekomaj ostal. če vlada stremi ta razred trajno podpirati z dajatvami, greši proti božjim zakonom, ki so nespremenljivi, Slovencem je tak nauk dobro znan, ker so ga v cerkvah čestokrat slišali. Kakor Malthus v starih časih in Hoiles v Californiji, tako je bik) v pro-šlosti in jih je se<*aj tisoče pridigarjev in piscev, ki uče, da so vojne, bolezni m lakota šiba božja, zato moramo revščino Še bolj ud a no trpeti in se varovati skušnjavcev in prekucu-hov, ki nas zapeljujejo v pože-Ijenje po tujih imetjih in v tipkanje duhovni in posvetni gosporki. Evolucija človeka in njegovega sveta pa te nazore neprestano tre, počasi sicer, a sigurno. Deluje toraj slično kakor tx>žji mlini.
Tajna pošta, ki je prihajala
pozneje. Obljub je bilo nič koliko. Kakšne so posledice, ni treba praviti ker jih vsak sam | vidi in čuti.
Le čemu se urednik James
zgraža toliko nad Rusijo glede priznanja Halije za našo sobo-jevnico, ko vendar ve, da ona v zavezniški politiki z ozirom na Ialijo ne odločuje, pač pa London in Washington. Ona le pritrdi ali pa molči. Ali nismo v Proletarcu že mesece in mesece pisali Jcako piha veter? čemu pa je šel newyorški nadškof Spellman v Italijo še ko je bila z nami v vojni? Mar •zato. da bi ja navdušil nadaljevati boj protj nam? Menda James Debevar saj takih stvari ne verjame M>n, ki 'je tako zelo o vsem poučen bi lahko že dolgo tega zapazil, kako ameriška in angleška diplomacija s propagandnimi in kdo ve še s ka-
če njegovih bližnjih. Nad fašisti se je njegov list začel zgražati šele ko so udrli v Slovenijo. Dokler so divjali v Španiji, v Italiji, in pobijali delavce v Avstriji je bilo vse v redu.
POROČILO 0 KONFERENCI PROSVETNE MATICE NA SYGANU
Izčrpek iz zapisnika konference Prosvetne matice, ki se je vršila 17. oktobra 1943 na Sygauu, Pa.
S. Jaco-b Ambrozich otvori sejo od 2:30 pop. v prostorih druHvenega doma na Syganu. Za predsednika izvoljen John Terchel, za zapisnikarja Anton Zornik.
S. Ambrozich prečita korespondenco z uradom JSZ in Prosvetne matice ter o kampanji za razširjenje Proletarca.
Po kratki diskuziji se sklene sledeče:
Upravi Proletarca se suge-stira poslati nekaj številk na ogled takim, ki soglašajo % našimi nazori, in nekdanjim naročnikom, da se jih na ta način za Ikrt spet pridobi.
Vpraša naj se za denarne prispevke v našim idejam simpatičnih društvih in klubih, vštevši seveda one, ki ao v Prosvetni matici.
Naročnikom Proletarca v področju naše krajevne organizacije P. M. se priporoča, da naj sodelujejo v tej kampanji.
Priporočeno je, da se naj bi takoj med navzočimi nekaj nabralo v tiskovni sklad Proletarca. člani druš. Postonjska jama št. 138 SNPJ Terchel, Zig-man in Bartol dajo $5 v imenu
j od tu z avtom Kattie Horvatin. Nastanila-se bo v Los Angele-
sti, kamor jfc. njen sopro« že prej odpotoval. Tako so se trije člani kluba št. 1 JSZ izselili od tu v enem tednu.
Še celo priletni Mike Zupan je odšel že pred tedni v Cali-fornijo in pravijo, da mu je dežela zelo všeč. Dalje no tam iz Chicaga Leo Bruce,« John Vovk, Chas Jurkošek tn več drugih. L&uis Kužnik iz Wau-k<liana tam že precej mesecev.
Delo se lahko dobi, ne pa «tanovanja. Torej je najbolje reJUi ta preblem tako kot je storil Anton Zaitz.
"Protestirajte ... y Wash- j omenjenega društva. Posamez-mgtor, ! . . na državni depart-, niki# kl m dail ^ doiarjU) ^ j.
ment... proti sprejemu Italije ! Ten:hel, Zigman, Bartol, Sire,
v objem zaveznikov ... kliče "Am. domovina**. Morda ji ni znano, da so vsi liberalno orientirani krogi delovali proti takemu premirju s kraljem in Badoglijem, a dogodilo se je. Protesti proti temu bi v Wash-ingtonu sedaj nič ne zalegli, če niti prej niso. Treba pa je nadaljevati z bojem ne samo za zmago, ampak za pravičen mir, ki bo res vsem pošten in mir v pravem pomenu besede, ne samo v obljubah, geslih in frazah.
Ako bi savasniki sprejeli kralja in Badoglija, kl predstavljata takozvano "zakonito" italijansko vlado, za sobo-
Zornik, Tekavc, Jack Ambro-
PROTEST FEDERACIJE FAYETTE IN GREEN
SNPJ
» * *
Na redni seji federacije S. N. P. J. v Fa^yetle in Greene Counties, Pa., ki se je vršila 26, septembra 1943, se je raz-motrivalo o uredniških člankih lista Ameriška domovina, v katerih se napada nekatere odbornike SANSa, posebno še častnega predsednika Louisa Adamiča.
Zastopniki federacije Fayet-te in Greene SisPJ zaupamo delu Louisa Adamiča, kot ostalim odbornikom SANSa. Nadalje vemo, da je Adamič do sedaj prvi Slovenec, kateri nas je predstavil ameriški javnosti osebno, ali pa v pisani besedi.
Nadalje smatramo, da naj vsak posamezen odbornik San-sa predloži vse nesporazume
zich. Tone Petrovčič, A. Cip- najprej na seji SANSa, in le če
tam ne dobi zadoščenje, naj
kimi sredstvi deluje, da se Ita- jevnika v namenu, da s tem
lijo "iztrga te vojne", to je, da se jo pripravi v čin. kakršnega sta storila kralj in Badoglio. Tudi če bi bili James na Adamičevem ali Kristanovem mestu v Sansu, se bi v tej politiki zaveznikov do Italije nič ne spremenilo, pa tudi če bi sedel po ure in ure na kakšnih stop-
ila Ime zaupnikov v bivšem nicah palače državnega de-
JIC, večinoma minirftru Snoju in iz njegovih rok drugim zaupnikom, največ patru Ambro-žičti, je menda izčrpana, ker je
partmenta. Sedaj pa vpije, kakor da sta omenjena odbornika Sama in pa Moskva krivi progiašenja Halije za našo "so-
gradiva v podrobnostih o po- bojevnico". Pa menda ja nima
bojih, ropih in požigih v Sloveniji zmanjkalo. Prej je vwe tiste podatke z>birala ljubljanska Škofijska pisarna in jih pošiljala dalje s pomočjo vatikanske pošte. Tega ne bo več toliko mogoče, ker sta sedaj Vatikan in škofijska pisarna v Ljubljani pod drugimi gospodarji. Kar je iz tiste pošte črpal JIC, so bile zgolj novice. V propagandi proti "partizanom", komunistom in drugim •ničvrednim" ljudem pa so objavljali kot privatniki še ostalo gradivo, katerega je bilo mnogo kolon. Rev. Ambrožič z njimi šele sedaj »zaključuje. Slika, ki jo je skušal po svoje predstav iti, res ni lepa, ampak vojna ni mir! V krvavih konfliktih se svet »bije ne samo z orožjem, ampak tudi z latmi in vsemi drugimi /mogočimi sredstvi. Ambrožič je šel v svoji propagandi v ekstremnoeti in ne sme zameriti, če so se tudi pristaši partizanov oglasili tako, da mu ni moglo biti po volji. Skupni «tvari slovenskega naroda ni s svojo taktiko v ničemer koristil, milo rečeno.
"Am. domovina** je spoznala, da preti Primorski in bodočnosti vse ostale Slovenije nevarnost tudi po tej vojni —-a fcrtvdo pa meče zdaj na Rusijo. Ml ji ves čas pripovedujemo. d A. vladajo na svetu'diplomati hte Šole kot v prejšnji vojni. Imeli wmo takrat pred sednika, ki je svetu razglasil določen program, za samood-lofevanjo malih naroddv pa se
svojih čkateljev za tako nevedne? če so, Bog se usmili, ker bodo po čitanju takih Člankov čezdalje bolj stran od poznanja razmer in resnice.
"Stalin povabil kralja Petra v Moskvo", se glasi vest, ki je lahko le ugibanje, aH diplo-matfčen trik, ali pa pripravljanje javnosti, da se tako povabilo rew rzvnši. "Am. domovina" meni, da je to največji u-darec za partizane, torej se bi morala radovati, ne pa razgrajati m j ad i kovati. Če lahko demokratični Washington vabi sem kralje in kraljice, sultane in «prince, kjer jih gostimo v dvornem pompu, čemu bi si včasi Stalin n« privoščil tega luknisa? Alco bi (bilo po našem, bi prišel v Washington, v London in v Moskvo rajše predsednik jugoslovanske republike," toda "Ameriška domovina" ne zastopa tistih kro-tov. 'ki bi kdaj delovali zanjo. Ko je til Peter na obisku v Ameriki, se Je nekaterim slovenskim prvakom zdelo potrebno, da so se mu šli onebno pokloniti v New York, ker za v Washington niso bili dovolj "vtaoka igtospoda". V slučaju Grčije vidimo, da se demokratični Grki, oziroma ves narod brani povratka kralja Jurija, premier Churchill pa mu je za-ar*tovil v času sestanka z Roosevelt om v Quebeou, da mu bodo zavezniki pomagali nazaj v Atene. Ampak James Defoe-vec st razibpri zaradi taki/h stvari šele kadar se t.«deva ti-
pospešijo poraz Hitlerja in konec vojne, bi bilo po mnenju mnogih to vsaj opravičljivo. Ameriška vlada je politiko darlanizma branila z omenjenega stališča. Toda Darlan v Alžiru in Petain nista bila nikoli v vojni z nami. Premirje z Nemčijo sta sklenila, ker je bila Francija poražena, če bi njuna armada mogla vztrajati, bi v Moskvi ne klicali za drugo fronto, ker bi bila njihova druga in v Franciji prva. Darlan in Petain sta torej bila anaela v primeri z Emanuelom in Badoglijem. Ta dva sta bila v vojni proti nam in sodelovala kolikor sta mcigla, da se bi nas porazilo. Ko pa sta doumela, da ai Uhko (»hranita svoj položaj, sta dučeja za vrat no napadla, kakor je duče zavratno napadel Francijo že ko je bila na tleh. Kadar se v diplomaciji pletejo take spletke, ne ponavljajo med sabo gesel o demokraciji, kajti te potem le ljudstvu razglašajo. Tako sta
čič, Julius Lisjak, Fr, Augu-stin, J. Maglich, in še Jože Kaus, Cudahy, Pa., skupaj $18.
Tone Petrovčič in Marko Tekavc sta imenovana, da nabi-i rata prostovoljne prispevke po
končanem sporedu proslave	_
pennsylvan*kega dneva SNPJ,' |||C ArkAkAt+ DD7rf ki se je vršila istega dne v tej «-UUI5 ADAMIČ BRZO-
se poslu ž i časopisja.
Za federacijo Fayette in Green SNPJ,
John Skoda, predsednik, Anton Skvarch, tajnik, Louis Dornik, blagajnik.
dvorani.
Tajnik Ambrozich prečita račune kra]tvfae organizaciji JSZ in P. M. za zapadno Pen-sylvanijo. Iz poročila je razvidno, da ako hočemo poravnati obveznosti za oglase in naročiti še oglas v prihodnjem letniku koledarja, je treba kaj podvzeti, da dobimo sredstva.
Sklenjeno, da se kupi vladni bond v vsoti $25 in dobi somišljenike, ki bodo sodelovali, da se dohodke dobi z nabiranjem prispevkov v knjižice.
Omenjeni bond se bo oddalo na prihodnji konferenci, ki se bo vršila četrto nedeljo v marcu 1944 v domu društva št. 138 SNPJ, v Strabanu, fPa. Prične se ob 2. pop.
S tem predsednik Terchel zaključi sejo.
♦ Anton Zornik, zapisnikar.
IZSELJEVANJE NAŠIH ROJAKOV V CALIFORNIJO
Chicago. — Kakor nekoč, je sedaj v modi preseljevanje v države ob Pacifiku in v Ala-sko, največ v Califomijo. Velike ladjedelnice in druga vojna pbdvzetja rabijo na tisoče de-laAcev in dobiti jih morejo le v državah vzhodno od Pacifi-
stori la «sedaj tudi Emanuel in 7 nrz*van v*nodno od Facifi-Badoglijo.	I a in pa de,(>TT,a iz Mehike.
RAZGOVORI
• » w T * T n
(Nadaljevanje z 2. strani.)
kril skoro pozabljeno Kitajsko, gotovo ni prinesel toliko novic s svojega dolgega pota v nepoznanih deželah kot jih je peto-rica naših senatorjev, ki so se pred par tedni vrnili z bojišč in z drugih posetov nazaj v Washington. ' Njihna "odkritja" so povzročila toliko Šuma tu in v Bvropi, da se je v javnosti nekaj časa največ le o tem razpravljalo. S svojimi trditvami v senatu so napravili posebno v Angliji mučen vtis. Predsednik Roosevelt jih je na sestanku s časnikarji malo o-krcal, a škoda je bila le narejena. Seveda, drugo leto bodo predsedniške volitve in kot je že star običaj, a« je predvolilni boj i«* pričel.
O ruskem relifu nimam to pot ničesnr poročati.
Pod vplivom vabil je šlo tja že mnogo naših rojakov.
Prošlo nedeljo se je odpeljal iz Chicaga proti Los Angelesu Anton Zaitz s soprogo. Hfeo ("trailer") vozijo s sabo, da s tem rešijo svoj stanovanjski problem. Njuna otroka se vo-aHa z njima. Tonetov namen je dobiti delo svoje sedanje Stroke kje v Los Angelesu ali v okoliških krajih, in če se mu ne bo tam dopadlo, bo šel dalje proti San Franciscu.
Minuli teden je odpotovala
JAVIL KONFERENČNI-KOM ZAVEZNIKOV V MOSKVO.
Apeliral na Hulla. Eden a in Molotova za pomoč Titu in ts njihov pristanek v pridružen je Pri morja Jugoslaviji
Louis Adamič, predsednik Združenega odbora južno-aio-vanskih Amerikancev je poslal kabel državnemu tajniku Hul-lu, zunanjemu ministru Edenu in narodnemu komisarju za zunanje zadeve Molotovu v Moskvo, v katerem izjavlja, "da je več sto tisoč jugoslovanskih Ameri kancev, katere predstavlja Združeni od/bor, v globokih skrbeh radi napete situacije v Jugoslaviji, ki dviga nujno probleme zavezniške politike.
"Mi trdno upamo," se glasi Adamičeva brzojavka trem vodilnim osebam, ki so sedaj sestane v glavnem mestu Sovje-ta, "da bo moskovska konferenca napravila hitre pozitivne ukrepe, da se da stvarno pomoč jugoslovanski narodni osvobodilni voj*ki pod sijajnim in spretnim vodstvom Tita.
"Mi se močno nadamo, da rte bo moskovska konferenca gojila nobenih misli o sodelovanju s kvtzJingom NedkJeni in z Mihajlovifcfem.
"Kakor narod, ki se bori pod Titom, tako tudi mi Ame-rikanci jugoslovanskega porekla imamo veliko upanje v bodočnost Jugoslavije in Balkana. Ena naših glavnih skrbi je bodoča jugoslovanska meja z Italijo. Mi smatramo; da je neobhodno potrebno za evropski in .svetovni mir, da so slovenski in hrvaški -kraji In otofci, ici so biir prik I jučen i - It a 1 i j f po zad-»ji svetovni vojni, vključeni v novi Jugoslaviji, ki bo nastala po tej vojni.M

................................min............
■	PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
j 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO ILL : Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jomčeno <
TELEFONI, CANAL TITS—TIN
""•¿eg"........................................i
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL.
Značlfaa novic*
Stovenija je v boju za svoj narodni obstanek, svobodo in demokracijo. Mi slovenski A-merjkanci ji pomagamo v teh njenih naporih a tem, da se z/iramo okoli Slovenskega ameriškega narodnega »veta, ki Ji po vseh svojih močeh pri-zadeva pridobiti odločujoče či-nitelje za stremljenja in pravico flovenskega naroda v stari domovini.
Ve«*ti o tem, kako se Slovenci in drugi svobodoljubni Jugo-
>vani bojujejo zoper temne .sile svojih zatiralcev in muči-teljev, je v zadnjem ¿asu zelo veliko. Ali med njimi je novica o volitvah v Sloveniji najznačilnejša in najpomembnejša.
Kakor je čitati v nekaterih listih, so čete ljud ke osvobodilne vojske Slovenijo že toliko očistile sovražnika, da *> se vršile tamkaj1 meseca septembra volitve za demokratično vlado. V prvih dneh meseca oktobra pa se je vršil prvi kongres slovenskih ljudskih zastopnikov. Na tem zborovanju je bil tudi major Joyce kot za-stopnik angleške komisije pri vrhovnem poveljstvu Ljudske osvobodilne armade v Sloveniji. Na kongres je prišel v družbi z drjem. Ivanom Ribarjfm, ki je predsednik Vsejugoslo-vantkei/a protifašističnega sveta. ustanovljenega pred enim letom v Bihaču.
Volitev so se smeli udeležiti vsi mo&ki m ženske, ki so stari čez 17 let. Te pravice se je po-služilo osemdeset odstotkov vseh tistih, ki so smeli voliti, pravi dalje poročilo iz dvice.
Prvega narodnetra kongresa se je udeležilo 572 poslancev in delegatov. Dvajset oseb se le izvolilo v odbor Slovenske ljudske osvoboditve, štirideset pa jih je bilo določenih za delegate, ki naj zastopajo Slovenijo v Vre jugoslovanskem protifašističnem svetu.
>cdročjih, oziroma okrožjih »ploh.
Nsše gibanje
V času od 14. do 21. oktobra se je temu uradu prijavila ttva podružnica št. 94, Hos better, Pa., nartala iz tsmsj-ijih druitev SNPJ, ABZ KSKJ.
JUGOSLOVANOM NE MORE UPORNIŠTVA NIHČE ZANIKATI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ku, je raziskoval ustanovo, ki "||G" TONI PKE Jf imenuje Wisconsin Alumpi M R £ o | k y
rih je je Jugoslavija kot drža-žavna tvorba izjalovila in če ne bi bilo Mihajloviia in pa partizanov, hj zatoiiiln i do vini -i- ta ko zelo jo je zavo-zila njena vlada.
6ermi torej sili Mihajfovii tja, kjer se je Juroslavija naj -hrt>>e izkazala, namre;* v po-injlltiki čaiiije? Zato menda, ker I je toliko omrežen, da vi{ po-m« jati ne mere. Dovolil je, da
Oakland, Ca|i/. — Gotovo si poznal Johna Lekšeta, ki je umrl v Ren tonu, Wash., dne 17. «ept. nagle smrti. Zi.dcla ga je kap. Bila sva si prijat?
V isti dobi go nam poslale noje prispevke sledeče podru-i JJa imenuje za vojnega mitnice: St. 4, Johnstown. Pa., nistra in tako je postal le ag:nt *50; 26, Salem, O.. $4.20; ; vlade, v kateri mu ni moteče it. 34. Prt» to, Pa., $73.25; št. j prisostvovati, mora pa preje 15. Brooklyn. N. Y., $19.27; mirti njena navodila in povest. 82, Slovan. Pa.. $5.	! tfa.	^^^^
Druga
Research Foundation. Velja za znanstveno podv^etje, posve-na vsakem sestanku tudi Roo-| čeno **zfi?kavanjtm na kemič-ieveit in Churchill.	inž^iivkem in na drugih
Josip Brraovlč se s svojega Mjih tehnične znanosti. Pra-U Wega ohf kâ t Kairu nI vr-	podujt "ne za profit1',
n il poln upov, da se $>o *tv*r temveč v korist spJUpcsti. O-UM. O njemu bi sicer lahko ve-Z|r>" dob o izravnalo. Pcročifc) iz ! ^enjeni član justičneta odJel- j Uko pi*al, pa ne bi imslo po-Berna pravi, da se je vodstvo P* ie dognal, da je ta u*ta- mena. On nam je leta 19Ô8 ptrvctadiLne vojska odlctiih nova v	*** monopolov, | magal ustanoviti druà. št. 72
piekiniU v*t? ¿vezo z zamej- *** P"mer kemične industrije, I SNPJ v Kansasu. Ko je po tal no vlado in kraljem Petrcm v W veltjdTužb, ki izde'.d-1 tajnik dru&va, ne je skregal s Kai.i i,	cJruga v?st Krii' r*zna zdfgvila. fr mon v i hkratnim gl. tajnikom Fran-
ci a e general Draža Mihajlo določalo cene Hi ortemogo- kem Keijcetccn ter izstopil h
. , .	J	. » .lAain jkL o« Vi	« , i A« 111.11« J^. yj() ^
Dr. T. 16	' Puebla,
Colo., se je spomnilo našega narodnega sveta z desetimi dolarji; po M rs. Ani P. Krasni nam je poslal Joe Trebeč iz Eddyja, N. J.. $1.50, a neki član dr. it. 268 SNPJ iz Elyja, Sifinn., pa $5 v podporo.
Shodi, seje, sestanki in prireditve
Dne 31. oktobra bo priredil znani slovenski tenorist Tomaž Čuka le v Ameriški dvorani na 14Š8 W. 18th St. v Chicagu velik, koncert, čigar pol čistega prebitka pojde v enakih deležih za SANS in JPO-SS. Na tem koncertu b<) govoril naš blagajnik Joseph Zalar.
Tajnik podružnice it. 39 v Clevelandu, John Susnik. nam je sporočil, da se je javni shod, ki bi «e ime! vršiti tamkaj dne 31. oktobra, preložil na nedeljo, dne 14. novembra, ker jim ni bilo mogoče dobiti govornikov za prvotno določeni dan. Dne 14. novembra pa se bodo tisti, ki si jih želijo za govornike, mudili v Clevelandu. Med temi so ^tbin Kristan. Louis Adamič in Joseph Zalar.
NAZNANILO GLEDE ŽtIRANJA OBLEKE IN OBUTEV V POMOČ STAREMU KRAJU
il. 63
Oetroit, Mich. — Z ozirom na informacije, katere sem prejela iz gl. urada JpO SS Na zadnji seji podružnice št. glede zbiranja obleke in obu-
Resolucija podružnice SANS
63 SANS v Brooklynu, N. Y., je Wla sprejeta sledeča resolu-cija:
Članstvo podružnice štev. 63 SANS se popolnoma strinja z izvrŠevalnim odborom Slovenskega ameriškega narodnega sveta v njegovih prizadevanjih za Združeno Slovenijo v federativni državt južnih Slovanov in obenem priporoča, naj San-sov iz videval ni odbor ob vsaki priliki podpira odbor jugoslovanskih Amerikancev finančno in moralno.	J
Mi člani podružnice št. 63* SANS obsojamo vse tiste posa-
tev za reveže v* starem kraju po vojni, naznanjam sledeče:
Za enkrat je f?l. urad mnenja, da bi sedaj popisovali le imena tistih oseb, katera bodo voljna darovati obleko in obutev v ta namen. Ko pa dobimo iz centrale obvestilo, da je prišel čas zbiranja, bodo imeli tozadevni odbori imenik že pripravljen in prične se z delom.
Prej bi tega ne mogli, ker bi obleke ne imeli kam spravljati. Tudi je vprašanje, koliko Časa bo vojna Še trajala. Upajmo, da je bo kmalu konec.
Apeliram na vse tiste v tem
sila so •'partizani", kot se jih v splošnem imenuje, ali osvobodilna vojaka, kot se uradno naliva. Ta je vzlic vse-rr i intrigiranju stare čaršije, torij-ike vnanje politike in vseh dri /'h ovir postala — hoččš noče i — re* simbol uporništva jugosiovanfkega ljud tva. posebno še Hrvafcv in Slovencev.
V	propagandi se jo z ene strani pretirano blati in z druge čezmerno poveličuje. Ni pa ji mcgf5e odreči svojsfva. da je to res ljudska armada.
Revolucije m dejanja ac njen račun
V	razmerah. \ kakršnih je Jugoslaviji), obkrožena od krdela sovražnih držav, prežeta raznih kvizlingev, agentov pro-vokaterjev, in sedaj še poteza "odprave" fatema v Italiji — vse to povtfoča v taki okupirani, od vseh strani zairrajent deželi, strahovito zmedo.
Dc ?ajajo se umori, ropi. to-lovajstva. Tako je bilo v vseh vojnah in v vseh revolucijah prej in enarke stvari se sedaj vT.ste kakor slifce y filmu. Tisti. ki hočejo nazaj v proftlost, vpijejo, d* so edini krivci tega zla oni, ki se "upirajo po nepotrebnem", v tem slučaju partizani.
Resnica je, kot jo lahko pozna vsakdo, ki se nekoliko zanima za zgodovino, da se v zmedi te vrste porajajo povsod samostojni oddelki. aH pa čisto navadni pustolovci in drugi nižinski karakterji, ali pa od glada zblazneli ljudje, ki jim je vseeno, kaj rtore in čemu a
A prava osvobodilna fronta točno ve. čemu je v borbi. Ima program, ima načrt, ve kaj hoče in to je osvobodilna fronta v Jugoslaviji sporočila vsem zavezniškim vladam, predvsem onim. ki se jih ta boj najbolj tiče. namreč, o katerem bodo imele odločilno besedo. To je Anglija, VSA in U3SR.
li ti i m i V tku'»l>ii i 4ftj<>» sel,i mf>Kl0 nJim j dne te. Mislim, da je . enotfK«*!. in da v en^k nam n r0 'v/J k; Wxurenčno pbd- nekako leta 1910. na *v*#6 rt k* jejuit Mačkcva	PaUatf namreč oxli f^cm smo pokojne
iclui« Mačkova
hrvat'ca Feljaika stranka. 1
kontrolirajo, kar Je znano žep:**a
pokojneja Lek-po ver bali" nazaj v jed-
] 5 teh in	drugih po- «n a obfa?t se zgane noto, ko se je z njo združilo
il. icomen arîcv m kciif-- ^ Í»	kot spet v tem S!ov<
enak ialoe v veftipi prejšnjih illčurn pteiskav, ko jé rkoro po vsaki čsialo v^e fcekor je bilo. Omenjena znanstvena ustanova v Wáfcons&í je prejela od rpunopolov za svoip <tP*>T0-
ročil. ¿omentafj^V in kcnfe-1 ^ tu m	^pet
renc j^ lahko Ji (i to. da 1 ^^^^	"Jf^f
je mofttpri za sporazum še tu, * le pod potfofem, če ga ho 5 3jo ^avezniJke sile s 4v6jirti spčfš-zum: rn- Ne bo pa garše bo Anglija petiskala Jirrostavi^o . v tare razmere in pod staro vlado. sevjetska vlada pa delovala za prenovljeno Jugo lWijO.
V taktiki do Mihaflovfta je bila vlada Zed. držav z Anglijo. A že precej vesti iz i^ondo na. Kaira in tudi od drugod vztrajno poudarja, da je aiia|t-ška vlada že spoznala svojo zmoto m je pripravljena pati fconrpromise tako. da bi se zadovoljilo četnike m ptrtK' zane.
Tqrej, z drugimi besedami. Balkan bi se lf.kako uretftf samega sebe. če bi ga žč <kozi mnoga desetletja ne rznrbfjarle velesile žogo v tekmi za vpliv nad njim.
O Balkanu edaj pijejo revije in dnevniki, gdvore ko-mentarci po radiu, razpravljajo o njemu razne zainteresirane organizacije, in vse to večina s stališča interesov tujih dežel, ne pa koristi ljudstev, ki žive na Balkanu. Tako je bik) v prejšnji vojni, pa pozneje, te doTjo prej in se »to spet dogaja v sedanjem konfliktu.
meznike, ki jim je pri srcu vse mestu, ki so pripravljeni po-
kaj drugega kakor pa trpeči slovenski narod. . podpiramo dosedanje delo Sansovega izvrševal nega odbora in mu zaupamo, da bo tudi v bodoče delal v tem smislu.
Ludvik Mutz, predsednik. Marfcua Peshel, tajnik. Lawrence GiovnnelH, blagajnik.
Poročala o nakupu vojnih I obveznic
V tednu od 14. do 21. oktobra je prejel ta urad poročila a tem. za koliko so naši ljudje pokupili vojnih vladnih obvez* nic ali bondov med kampanjo za tretje vojno posojilo, od sledečih naših podružnic:
Podružnica št. 12. W. Ali-(juippa. Pa., je naznanila $70,-750; št. 81, Sheboygan, Wis., $14,826; ft. 83, Bridjfeport, O., $2.500; At. 39, Cleveland. O. $37,275; št. 27, Arcadia, Kan., $2,560 št. 82. Slovan, Pa., $2,-000; ft. 7, Little Falls, N. Y., $12.375; št. 31, Puehlo, Colo., $1.000. Podružnica M. 31 nam poleg tega sporoča, da so slo-vemke kadetke v Pueblu pro dale med #našimi ljudmi v de-«♦»tih dneh vojnih bondov za $70,000. Prav M bilo. če bi bila omenjena podružnica tudi to vsoto uključila v avojt poročilo. Podružnice naj nt uključu-j*jo samo nakupa'Vojnih obvoznic med podružničnim članstvom. nfiro tudi vse tiste esnes za katere so naši ljudje kupili vojne bonds v njlhnih
magati z obleko in obuvali, da mi pošljejo za v seznam svoja
Komunisti v vodstvu
Nekateri si prteadevajo. najbolj p« komunisti sami z dokazovanjem, da v partizanski, to je, osvobodi hi i fronti v Jugoslaviji komunisti ne odločujejo. Bržkone je res, da ne, ker se tudi drugje masnim giba-
VOJNI DOBIČKARJI GRABIJO NEGLEDt NA "RAZ K Rit J A"
(Nadaljevanje s 1. strani.)
čevakeV nekaj milijard dolarjev več kot pa bi bile upravičene.
Zanimivo je, kako so ameriške sodne oblasti od časa do časa vnete razgaljati grehe in roljufije gangsterjev. a silno redkokdaj se primeri, da bi kaj resnega podvzele tam, kjer >e gre za milijone in stotine milijonov dolarjev. Stari rek, da se v sedanji uredbi male tatiče obeša, velike tatove pa izpušča, torej še vedno drži.
oven ?ko podporno druilvo sv. Barbare.
V K Kaliforniji je bil Lekše dvakrat, in se, kot je bilo v njegevi naturi, obakrat ve'iko kregal in je od soiodnijcov San Franehcu obakrat odšel brez slovela.
. . . i ; * v» i*- , i i Bil je tudi v našem društvu hotno sodelovanje z njittii že SNPJ in tudi tu se je po svoje
nad psem milijonov «tolarjev. odlašal. Delegati, ki so bili na
■ir-.".	" r " . ■■■ rT*	■	____
Kampanja za iisoe n»vih unrornikov Prolelareii
IV. IZKAZ
^4 lUm* «4 23. f»pt«mbr« do 21. oktobra 1943.)
V^U	io narodnitie uleUs ena za vnakejca pol leta. Na
pritntfe», tior pošlje etio celoletne in eno polletno, je v izkazu označen i Iremi po pol ^»i e
W ¿asu kampanje se boHo <loitevale v vsakem izkazu k tem nariuljnr naročnin« in enako nadaljne vw>te, zbrane v tiskovni «klad.
naročnine 15 2 4 24 U
16Vfe 2 i
naslove. Tako mi bo !)je,m ? redk<>^aj predstavijo
za to kar so. A poznavalci razmer vedo, da so komunisti v Jugoslaviji, kolikor jih sploh je, organizirani kot edfcn v partizanski akciji, toda ne kot komunisti, pač pa kot prijatelji Sovjetske unije. V Jugoslaviji pa je skoro vsak slovenski, hrvatski m srbski kmet prijatelj Rusije in tudi delavci, ne da bi se ogrevali za "komunizem", o katerem, večinoma ne vedo kaj je» dasi ga je v primitivni obliki na Balkanu več kot pa ga je bilo kdaj prej v Rusiji do padca carizma.
Napaka komunistov je, da taje svoje pripadnišrtvo. Taje pa ga zaradi svojih prejšnjih zmot v mednarodni politiki, ki so jih diskredffirale. AH kot oni pravijo, žrtvovali so se za sloves Sovjetske unije.
Podtikanj« komunizma vsemu, kar se v Jugoslaviji dogaja uporniškega, kot to skuša jugoslovanska uradna propaganda in ostala rsakcija, je po-tvorba resnice. Komunisti so re« zraven. A pogorwka sila je tista masa, ki noče «Mj, temveč nekam naprej, kam aolnce!
imena m mogoče urediti imenik vseh darovalcev in vedeli bomo, koliko smemo pričakovati, ko se prične « zbiranjem.
Ker bomo imeli naslove pri rokah, bomo lahko pobiranje brez zamud izvršili.
Potrebno pa je, da nam oni, ki so pripravljeni kaj dati. pošljejo imena in naslove. Vzrok je. ker ni ne meniv ne komu drugemu mofročs hoditi od hiše do hi$e in vpraševati, kdo bo kaj prispeval.
Torej ni treba drugega kot da mi pošljete dopisnico in za vse sodelovanje se vam v imenu nesrečnih rojakov v stari domovini prisrčno zahvaljujem.
Katherme Krains, tajnica.
17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. Tel. Tw. 1-7795.
Vpliv bogastva
Vzrok, da je korporacijam. in posebno še monopolom tako težko do živega je. ker so v bistvu oni vladni sistem. Bo?a-*tvo je v Ameriki respektira-no. čimbogatejši si. bolj si v č»Hh, neglede kako si si pridobil zJatega teleta.
Zvezna vlada je v pričetku vojne proglasila načelo, da se V sedanji vojni ne sme poroditi roj novih milijonarjev, in da je v ta namen potrebno držati dobičke od vojnih naročil le na primerni, upravičeni višini. Kjer bi se itkazalo, da so previsoki. sme ameriški vojni ali momarični department, kateri ie je dal naročilo, stvar preiskati in zahtevati znižanje po-godene vsote. A minule tedne je nastalo v kongresu toliko ftirma proti tej določbi, češ. da
ie korporacijam krivična in v »istvu "socialistična", ker omo-foča| *o'\ zato odpravi.
naj se kratkomalo
John Cha ma zar. Chicago. Ill............
John Turk, Chica*«, HI....................
Charle« Pogorelec. Chicago, 111........
Pienk 8. Tauchar, Chicago, 111 Angels Zaitz, Chicago, 111.
John k rebel. Clevttand, Q...............
Jo»eph Oves. Springfield. Ill............
Mam:' Judnich. Wsukegsn, 111.
Pn«k Sodnik. Chicago. Ill______________
Joéko Oven. Clarendon'Hilla, 111. .... —
Anton Zornik. Herminie, Pa............. 24
Joseph Oblak. Chicago, IlL..,........... 7
Mike KrulU, Willard, Wia................ 2
Frank Zaitz, Chicago. Ill................. 6
John Gorftek «t.. Springfield, 1U....... 4
To ns Barborich, Milwaukee. Wis. 16 John Shulmr. At cad ¡a, Kans.	2
Prank Csaen, Cleveland, 0............ 6
Jsck Menee. North Chicago, III.....26
Xoaeph Snoy, Bridgeport, O.............. 6
Frank Cvetan. Johnstown. Pa.......... 4
Ludwijc Yoxey, Pueblo, Colo.	1 1
Joseph Korfi*, Detroit. Mich............ —
Anton Tomii*. Oakland. Cslif________
George Snirekar. W. Aliquippa. Pa.
/ulia Pfcrkel, Los Angeles. Calif.......
Joseph Lever, Cleveland. O.
Louis Ambrozich. Chisholn). Minn.....
Math. Or«Ms. Detroit, Mich...............
Edward Toméií. Wslsenburg, Colo...
K. Erznotnik, Red Lodge. Mont......
Anton Shular. Arms, Kans. ...........
Louis Zorko, Cleveland, Q................
John Kobi. Dukith, Minn...................
John Zornik, Detroit; Mich...........
John Plschtsr. Desrborn, Mich.......
John Peínik. Fontana. Calif. Leo Zcvnik. La Salle, 111.
Antoa Debevc, Sheboygan, Wis.......
Frank Bizjak, Chicago, 111. Frank Stih, Sheboygan, Wis. Joe Tuseek, Farmington. 111.
Anton BrentK, Cleveland, O............. 2
Kristin« Podjavorftek. Milwaukee ... 2 Jennie Jersls, Moon Run. Ps.......... —
Jscob Ambrozich, Moon Run. Pa. . —
Josephine Mo^nik, Cleveland, 0......... 2
Anton Gorentx. Springfield, III........ —
John Tancek. Girsrd, 0................... 2
John Kosln, Girsrd. O.................... 6
Nsce ilemberger, Piney Fork, 0....... —
Joseph Scdmak. Connsaut, 0.......... 4
John fertclj, Strabane. Pa............... —
John Temn, Ely, Minn.................... —
Anton Udovich, La Snlle, lit........... —
John Vitez. Barton, 0.1................... .1
Virrcenc Yaksetkrh, Mclntyre. Ps..... —
Isthy Junko, Detroit Mich.......... —
Anton Jaokovich, Cleveland, 0......... 4
Lourts Sasso. Forest City. Ps............ —
Frank Klun, Chisholnt. Minn. Mike Kopsch. Barberton, O. Joe Koss, Detroit, Mich

12 2 4
2 2 2
11
2
7 13 1 5
Obnw. naročnine
6
40
ao A
m 2 14 2 4 »7 4 8 6
¿V % •
2
194 34 4 23 4 4
ífctbra! v tiskovni sklad $ 2.00 4.00 18.00 5.00 15.00 105.29
2.00
8.00 6.50 2.66 1.50 58.60
1.40
. 5.50 16.50 20.90
13.35 3.60
2.60
konvenciji SNPJ v Clevelandu (leta 1DC21 je menda bilo), vršila se je na prvo v neki dvorani na St. Clair Ave., se pokojnega Lekšeta morda spominjajo, kako je vsakih nekaj minut :kcčll kvišku in govoril. Vrh tc^a je zahteval drugo Iv orano < Čci, da se v ti sti ni za-i - i lisalo govornikov. In res <o »e pote rti Vselili v dKi-fco, pa ne tam o zaradi LeksHo vega vpitja. Ob enem so potem Lek-^eta ?ivo!ili v en tak konven^nt odbor, da je pttem ut'i*nil biti le malo na konvenčnih fejah. Veliko šs' to takrat zbijali hh ta račun in tako sem jih tudi ja<: izvedel.
llmrl je brez društva. V kateremkoli je bil, je Vee Cdkra-ia kritiziral, nih<5e mu nT bil dovolj naprelen, vc i svet je hotel preokreniti. Tako je živel povsod in končno se nastanil v neki mali "pečlariji" v že v i omenjenem Rentonu, kjer je preminul. To naj zadostuje o prijatelju pokojnem Lek^etu. Naj v miru počiva, ker zaslužil si ga je.
♦
Sedaj pa nekoliko o sebi in dragih domačih stvareh. Grozdja sem kupil celo tono in plačal zanj sto copakov. Izpre-*al sem iz njega 180 galon vina, in č^ me pride kdo izmed vas obiskat, bom z veseljem potretal. Stane me nekaj čez 50c galon, v liquer štoru pa ¿tane $4 galon. Piva že tudi zmanjkuje, Železne pa se itak ne dobi drugje kot v salunu po 35c čaša najcenejša. To je ea-me predrago, torej se bomo železne odvadili.
Gostilne so odprte v naSem mestu in v San FVanciscu samo od 10. dop. do 7. zvečer. V sa-lunih v bližini ladjedelnic, kamor hodijo gasit žejo ladjedelnici delavci, pa ne smejo prodajati nikakega žganja od 11. dop. do l. ^pop. Delavci so si te "kazni" sami krivi, kjf so nekateri opoldne ma lo preveč pogledali v kc.a cke, <') *., ko so se vrnili na šiht, so bili p* ometeni. Tako se je zgodilo, da železne sedaj <p!oh ne dobe, ker je železa Žo tem dovolj kjer delajo.
Lani so bil^ gc stili: i odprte že ob 6. zjutraj. Marsikak la-djedelni^ki delavec si jih je par "privoščil" predno je šel na šiht in za nameček si je pota knil Še "fl**ko" v žep. Talro se je marsikio na v ?zgodaj opil. na plačilni dan pa je bilo — tako pravijo, j'ti jih nisem štel — kar polovico pijanih. Sedaj, hočeš nočeš, moraš na
• delo brez železne.
4
3
14
6 2 2 4
2
2 6 2
2V4 12 4 1
8 6 14 3 9 10 2
6.00
5.00 3.43 .60. 2.00 2.75 3.40 5.69
2.72
.75
18.65 2.00
3.00 6.50 .25
11.70 3.76 2.00
5.00 33.00
V prejšnjem do pil u sem o-menil. da bom skušal dobiti Proletarcu vsak mesec saj enega novega naročnica. Ta sec mi je unpelo. Poskusil sei v več krajih, nekateri ti tako zabrusijo, da se čudS, kje so se nalezli tolikšne nevednosti in nepremišljenih izrazov.
Ko se mi spet kaj aabere. pa se bom znova oglasil.
Anton Tomšič.
Podpi£pnje šolstvo p "komun item"
pleniti privatno svoji- 'Donald J1. lUtrich, CMesgo, lil.
vodno voliko nepostovne žgonjokuke
Meseca septembra so zvezni uradniki tfa zasledovanje ne-poStavne žganjekiuhe afetirali 826 kršilcev in jim ¿aplenHi 400 kotlov. Nfjfh kapaciteta Je bila 8.368 galonov žganja na dan.
V treh mesecih, namreč od \. julija do sept., je bilo
na
fUkšsn bo iaid?
To, da bodo zavezpiki zma-f«H, je gotova stvar. A kako
aretiranih 2.5*8 kršilcev in za- bodo rešili na primer problem členjenega jim je bilo velike Balkina? Nedvomno so o tem količine špirita ter 1,471 kot- i govorili na konferenci v Molov.	1 Mkvi	HuH in Eden, in
Goljufije monopolov
Merodajni vladni uradi sku-^ »jo spraviti tudi monopole v področje zakonov, a so tako toočni, mednarodno organizirani in vplivni, da jim ne morejo do živega. Manipulirajo s patenti, prepisujejo posestva v drugih deželah, ki so bila last nemških, ali pa italijanskih družb, na ime ameriškega to-zadevneigra monopola, in vse to se vrM pod krinko legalnosti. Kajti korporacije razpolagajo z milijoni in stotinami milijoni, i« treba kje kaj "pomaza-tiM v dlan, jim to ni te&ko.
Wendell Rerge, ki je pomožni pravnik v justičnem o^df»-
l.uks Oeoser, Chicago. 111.
Loui« Pavlin ich. Hellaire. O.............
les F Dum, rieveland. O
Andrew iCrvíns, Girard. 0..............
John ff. Kitisnik, Kemtnerer. Wyo...
Jacob Ksinstelj, Ely, Minn. .............
Martin taje, Meadow Lands, Pa,.....
Joe Cvelbsr, Sksron, Ps. .................
Jacob Bcrgsnt, Lk^dn; .............
John Marrtlt. West Mineral. Kans. . Jolin Fa j digs. LeadVille. Colo.
Mey Msrti, Bohl, M*nn....................
tony 8topsr, Colegrove, Pa.......
Frank Kosertt, Elm Grove, W. Vs....
Julia Lemuth, Detroit. Mich. ..........
James Dfcklevs, GowSnds, M. Y......:..
John Sukle, Created Butte. Colo. Petef Bsrtkh, I>e|hie. fll. ' ............
12
Senator Milikin (rep., Colo* rado) je v govoru proti predlogu. ki določa, da se bi dale šolstvu v revnih državah ameriške Unije $300.000,000 podpore,* argumentiral, da bi to vodilo v komuniizem. frejal je. da je v tradiciji te dežele, naj si vsaftdo sam pomaga v preživljanju in izobrazbi.	!
,50
10.00 2.00 .75
5.15 1.00
1.00 2.00
Dr. jflhn J. Zavertnik
PHYSICIAN ai»4 SURGEON 3724 West 20th Mreet
T+L Crawford ttfS
OFFfOE BTOURS:
It30 to 4 P. M.
'Except Wed. and Sun.) «:30 to 1:30 P. M.
(Except Wed.. Ssl snd Sun.)
Rrs. 22it Se. KHfwy Ave. Tel. Crawford §440 If se aatwor —• Cat
Aostia 5700
- ■
Skuhaj
307 %
I
622
1.0C
ZSSSlI---
$431.2»
Prejtaji izksx nftvlh naročnin 216»«dsnji 71. skupsj M07H; oh novljenill prejtnjl izkaz 417H, sedanji 204, skupaj 622. tiskovni skltid, prejÄr.jf izkaz 1167.32, sedanji f6.1.97, skupaj $431.29.
! BARETINCIC & SON !
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-961
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.-
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN Of I. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
—
EDUCATION. ;
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1885.
Pobliehod Weekly el 2*01 Se. Lowodolo Ave.
CHICAGO 23, ILL., October, 27, 1M3.

VOL. XXXVIU.
Something Short Of Socialism
Now comet Prof. Mordecai Eiekial, an economist of the more-intelligent and more-advanced type, to tell us that there is a danger of diaastroui currency inflation in the postwar era unless there is a readjustment in the
tystem of distributing'wealth.	x
What Mr. Esekial says will be necessary are "lower prices, higher '.vagea, more reasonable profits and heavier progressive taxation."
Considering that Mr. Ezekial is now attached to the United States Department of Agriculture, we admit that ha has gone pretty far toward advocating a system of production for use instead of for profit. As a public employee, he scarcely cfuld be expected to «ay much more than that.
However, we speak to workers. We shall therefore translate the Eseki^ suggestion into Socialist language. Here it is:
"We shell have inflation ealeea wealth is produced for tha benafit of producer« unless wages are seeled to production in a Manner tkat will enable tke people to bay what they produce; unless tko few who own are restrained fro« taking tke lion's skam of tke weeltk tkat industry can produce."
We're used to hearing liberals and progressives advocating something less than Sockliam. So we're not surprised when a government official holds fast to private ownership in his suggestion for a more stable economy. But we say thai anything less than the social ownership and democratic management of industry, anything less than production altogether for producers and not at all for owners, will keep alive the contradictions and antagonism* that have brought fascism and war to the world and that will do the same thing for the future of mankind.
Socialism is the next step—if the future is to be free! — Reading-Labor Advcoate,	*
THE MARCH OF LABOR IN THE WIND. |The Stokes at Moscow
YWf Pf AK O* Sit-PowN SfÄlKfS oeciMftfO IN 1937-477 -Taking fLA
Should We Keep Quite ?
The Saturday Evening Post wants to know whether "some ot our antifascists" would "rather lick Hull than the Axis." For our part, the answer is as simple as the question is dishonest, to wit. No. What follows? That we should keep quiet and have absolute faith in our policy-makers. But where does this leave the editors of the Post, who have been known to say some sweepingly unlovely things about the President of the United States, in war as well as in peace? Does it mean that they would rather lick Roosevelt than win the war? We hardly think so. In any event we won't raise the issue if in return the Post'a editors will spend a week in sackcloth for the most distorted piece of copy to appear outside the paranoiac press in many a month. Here is a brace of samples: "The State Department ia supposed to be up to some underhanded business, but when it turns out that the business is the unconditional surrender of Italy there are no apologies from the left wing"; and "had the United Statea been invaded instead of France, the statesmen of our Alliea would be 'appeasers' and 'cynical conspirators' (in tha eyes of the liberals) unless they plumped for Earl Brow-tier." Once and for all, we do not oppoee taking a surrender from the devil himself, or even from Hitler. What we do oppose is the theory that :t criminal who turns state's evidence ia entitled to mount the bench. The reference to Browder implies a belief that the rescuers of a defeated America would have to collaborate with fascist turncoats or work with Communists. We cant speak for the editor* of the Saturday Evening- Post, but wouldn't there be millions of other Americans who could be dealt with just as democrats? That's all we ask in tha case of Europe.—The Nation.
THE NATION
Prince Hubertu» iu Loewenstein's draft classification is 4-c, the category of refugees who want to defeat Hitler but don't want to shoot Germans. The Prince explains that if he took arms against a sea of Na-sis he might inadvertendly shoot some members of the underground.
Gerald L. K. Smith's ipagasine. The Croas and the Flag, finds Secretary of State Cordell Hull "the most respected individual in Washington ... «Now that the American people are beginning to awaken, Hull Is coming into his own."
The first public showing of "Mission to Moscow" in the 8oviet cap-
Every American who recognises wftat is at stake will Se praying for tna success of the Hull Kden-Molotov/onversations in Moscow. The Germans, as made clear by the Reichewuftr officer who talked with The Chicago Eun's H. R. Knickerbocker in italy, are gambling everything on the impe of holding defensive lines in the East, along the Po, and on the Atlantic coast, and then winnii.* a negotiated peace of exhauation, preferably with Britain and America. The purpose of the Moscow taHu is to «mash that hope, while laying the groundwork for a lasting pe*:e after Germany has been crushed.
Thus military and political phase« of the talkp are inseparable. The oooling of military strength for the final co-ordinated offensives will create the conditions under which postwar agreements can be diacussed. And a demonstration that the three powers can find a method of agreement en postwar issues will strengthen their common will to fight on together for the speediest and most decisive victory.
All three powers confront an equal obligation to make the beginning tcward a system of collective security in Europe. This, and not the precise line of sny future boundaries, is the foremost question. All Americans of course want to see justice done to the peoples of Eastern Europe. But the ital drew a record-breaking crowd ntempi to ^ justice by imposing our will blindly against the Russians'
GREEK UNDERGROUND FIGHT ON KING AS ALLIED HEADACHE
The next political explosion in the Allied camp may come from Greece. The situation there represents, in microcosm, the conflict that Is splitting most exiled governments: newer forces, rep resenting underground groups, seeking recognition and power the older govemmenta * wjth the emigre headquarters in Allied capitals.
The Greek situation is "purer" than most, for the struggle is mainly internal and outside influences, such as the Soviet or the Americans, play a lesser role in the conflict.
The chief figure in the struggle is King George of Greece who was placed on hit throne by % British "bayonets" and who has had the lull political support of the Britis^sinee, and the younger elements who insist that the King "not return to Greece before the people express their will on the type of government they want." This specific demand was made by a group of Greek underground leaders in a letter to the Greek premier who now maintains hedaqusrters in Cairo.
Greece has been one of the greatest sufferers in tke war. Hunger has been most widespread in Athens and other Greek cities and thousands of persons have died from starvation. Resistance to the Nasls in Greece, therefore, has been exceptionally fierce, and the Nasls havs retaliated in a ruthlss manner. The men who emerge from Oreek's underground, claim therefore, they have a special right to speak for Greece and her future.
American Labor and The Chinese
It is easy to understand why the Chinese Exclusion Act was paased. That happened sixty years ago. American capitalist* were bell bent to import any eort of labor that waa cheep and docile. From the very start, the unions in the American Federation of Labor advocated limitations on immigration. So^ far as European labor was concerned, they failed to put their ideas across. With regard to the Chineae, they had race prejudice as an ally. So here they succeeded. There is no doubt, too, of the fact that Chinese migrants' offered a rpecial danger. It was the openly expressed policy of certain employing groups to bring in the "eooties" as substitutes for the Negroes, who had been emancipated. Trade union men advocated Chineae excluaion in order to head off a new sort of slavery.
All this ia a part of labor history — and an Honorable part. But that ia no reason why American trade unionists should qow — as some did in
the convention of the American Federation of Labor_fight to retain the
old exclusion law. The entire situation has changed — acid for the better. If, back in the eigtheen-eighties, the trade unionists had had anything like our present quota system, they would have been more than satiefied. The *ystem has been introduced to satisfy labor's justified demands. It covers the entire situation. With this system in force, the Exclusion Act is merely an awkward survival.
There ia every reaaon why trade unionists should support the President's effort* to put the repeal bill through Congress. It is. for one thing,
Cairo issued a statement asking ths j^JZT^ ZllT"^	™	B*for* th*
King to refrain from burning * aTlMTSM	***** With tht CW"~ *
China and from China we shall with them attack the Japanese islands
themeelves It is inconceivable that our comradea in arms should be left under the disgrace of exclusion.
The original argument against admission of immigrants from China has completely loot its point. It has been celculated that under our quota •/•tem, the number of Chinese eligible for admission would be 107 a year. And these would be seived through a «elective system which would exclude any undesirables. To pretend that the addition of 107 persons to our population would constitute any sort of danger to anyone is patently diahonest Persons who continue to oppose the repeal are stupidly maintaining an ancient attitude. It had sense wixty years ago. Nov it has none. — The New Leaqsr.
the Greek government, sent into underground work, had "ignored misrepresented and even persecuted," the Greek resistance movement. Late in August all Greel* underground delegates who had arrived in
King to refrain from returning Greece until a plebescit had been held. It ia reported that the Greek cabinet, which lately gained a majority of Veneselists, have approved this statement.
On the other hand, King George has a powerful backer in Winston Churchill and members of British royalty; the Greek princess Marina is the Dutches of Kent. In a Quebec address the British Prime Minister stated that he hoped King George would be restored to his throne. And more recently, Drew Pearson, in his Waahington-Hferry-Go-Round column reported that Churchill has been battling to keep George in power. Greece is viUl to Englsad's Mediter-ranian plans, and :the English government has si ways put its weight on a regime it considers more "stable."—From New Leader, New York.
to- the Cinema de Luxe. The Holly wood portraits of Kjilinin anj Vy-shinsky gave the audience a laugh, but those of Litvinov and Stalin teemed to be successful.
Furlough tickets sold at reduced rates by the New York Central Railroad dont recognize all our allies. They are enly for the use of "personnel in uniform of the United States Army, Nary, Marine Corp«» or Coest Guard (and) personnel in the uniform of the British Empire."
All that fighting on the Russian front is just a "phony war," ssys Monsignor Fulton J. Sheen. In an address at Akron, Ohio, quoted in the Akron Beacon Journal, he analysed the military situation thus: "The Russians cannot be as victorious as we are led to believe along a 600-mile front, day after day, for more than two months. It just doesn't happen ... I can't believe It. I'm possitive it's sll being done according to plan ... When Russia and Germany unitt,... then we will pay for our reds and our pinkos."
Featang Europe: Ruring a recent blackout in Prague lamp-posts were painted with the inscription, "Maximum weight, six Nazis." ... From a speech by Deputy Gauleiter Ger-land in Brno: "People need not know the worries which the politically responsible leaders are shouldering for them. Knowledge easily makes one weary, but if one hss faith, one remains strong."
vou j be foredoomed to failure, if only^becauae neither Britain nor America ¡3 prepared to back up such e unilateral decision with permanent force.
Tile settlement in Eastern Europe therefore must be one to which Kussis consents. The surest wsy of provoking extreme demands on her pert is to behave as if we wished to construct another cordon of anti-Soviet states on her borders. To forestall Russian reliance upon power politics for her own security, we must abandon power politics ourselves. That means resolute action in good faith to establish a United Nations council for the prevention of future sggression and the peaceful settlement of international disputes.
If the Moscow talks pave thf way for such action, then border questions and other will become poasiWe of solution with justice on all sides. Otherwise, there will be no true security for the small nations or anybody else.—The Chicago Sun.
Fascism Can Come Here
Fascism csn come to America; make no mistake about that As a r. attar of fAcL, it ia well on ita way. The tragedy is that fascist trend* in this country have never been clearly recognised.
It will not be an American Adolf Hitler or a Benito Mussolini who will »ring fascism to America. They didn't make faacism; they were but the tools of fascism. They were the effect, not the cause, of faacism. It won't be German-American Bunds which will bring fascism. They are too obvious to have any appreciable effect upon American public opinion. , It is time that the American people recognise faacism for what it eally is. It is high time to tear the maak from the forces which produce fascism, which all the while mouth misleading phrases end slogans which they do not themselves believe.
What, then, makes faacism? Monopolymakes faacism. Hatred of labor >,lakes faacism. Big business makes faacism.
Italian business put Bullfrog Puss Mussolini in charge in Italy. German business men set »Adolf Hitler up in business in Germany. If we have fascism in America, big businss will bring It about.
When doee fascism take over? Fascism takes oVer whenever any force rises srong enough to challenge the power of big business, either labor or government,—The Railway Clerk.	V ^
T
NOT SO FUNNY NOW
Mrs. Roo«evelt points out that juvenile delinquency, arising in part from the preeence of mothers in war plants, might have been checked if Congress last year had not destroyed the ptan to develop community welfare programs under the Office of Civilian Defense. Local schemes to establish nurseries and play groups, where children of working motheres would have intelligent supervision, have largely flopped, aftd In many war centers there is a tendency for
The King Is the
center of contro- women to quit their jobs so as to
versy. Before tke war, King George ssnctioned ths dictatorship of General John Metaxas and the outlawing of the liberal psrty, especially the Veneselists. It was only in February 1942 that the Metaxiat hold on the Greek gevfrnment-ln-exile—-Metaxas himself died in the last week's of Greece's resistance—wss broken and Veneselist elements brought into the government.
Late this summer a number of Greek political leaders who had been active in the underground resistance we brought out of Greece. The head of this group, E. Tsirimokos, issued s long stteck on the King the grievances before the war, and making serious chsrges tkat agsnta of
care for children "running wild."
Ths early OCD under Mr. LaGuar dia and Mrs. Roosevelt msde serious mistakes. Its first function was to organise the country against air attack, and it got sidetracked. But its interest in children's activities does not seem so funny now as it did when congressmen had a field day baiting the dancer, Msyrls Cheney, and forcing the resignation af Mrs. Roosevelt herself. It isn't amusing that the }uvaatte delinquency rate ia rising, that millions of needed wp-raen have been unwilling to leave their Homes for war jobs, and that thousands of other hare felt It necessary to return to their normal -The Chicago 8un.
"LOT OF GALL AND I FEW CONTACTS" MAKE I WAR CONTRACTOR
A great deal has been printed in LABOR about "war brokers" who infest Washington. That LABOR has been extremely conservstive is shown by a
most shocking story told this week by the Washington "Post".
It recited the experience of a Philadelphia manufacturer who came to the capital to secure a war contract and was pretty downhearted after a futile search of three weeks. In the swanky cocktail lounge of the Willard Hotel, he overheard a conversation between a major and a "handsome civilian." They were die-cussing how "to get slong" in Waah-ington. The discouraged business man asked to be "cut in" and the "handsome civilian" said everything cenld be arranged for 5 per cent.
"The next week," the "Poet" said, "the contract was In the bag. An order of a million dollsrs went to ths manufacturer. That meant $60,000 to the handsome civilian."
The "Post" insisted this is merely an example of an every-day occurrence in Washington. The Justice Department was quoted as saying that, it's legal.
The "Poet" as id there are at least three brokerage agencies In Washington with an income of more than a million dollars each. Even the smallsst of the agents was said to be In a high income bracket.
All it takes to be a successful broker, ths "Post" saserted, "is a lot of gall and a few contracta." Of course, It Is necessary to know the "right people" and to entertain on a lavish seals.	t
A man with a criminal record, the son of a rear admiral, waa said to have come to Washington and registered at the Army-Navy Club. On the strength of his father's reputation, he learned the ropes in • few daye and landed a contract on which hia commission.was 9100,000.
DRIVE IS UNDER WAY TO HIKE BREAD PRICE
X drive of formiddbto proportions It bow oft to force ep tha prlee el Weed and dour, ia order U bring ■bout higher whest prices.
A group of Senators from wheat» producing states presented the de-Mad to Mtrvfa Jones, food admitrie-■ but get a told reception, told his visitors that any trif-ling with the «staff of lile to be sstta
Senators said they would take the ease to
DOUGHBOY HITS LIES ABOUT LABOR
Soliders overseas have been fed a lot of false propaganda about what workers are doing at home.
That's the conclusion reached by Setgeant John Willig, a reporter on the doughboys's overseas paper "The Stars and Stripes," who ha^ just returned to^this country ofter nine montths in North Africs.
Willig made it one of his first tasks in the United States to make a round of war plants and check personally on what workeis on the production front are doing. He recounted what he found In a broadcast on the "We the People" program over the Columbia network.
"From whst I've seen so far, the workers back home are doing a good job," he said. "You know, lots of men overseas hav.e an idea our workers ere thinking more a4>out their overtime than anything else.
"Well, I've made it my job to t^lk with many war plant workers, and I've reported to the men overseas It just isn't so."
BE FAIR WITH THE COAL MINERS
Secretary IcIces returns the coal mines to their owners. The operators rejoice, but the wage dispute which started the trouble is still unsettled and toal production has dropped about 500,000 tons a month.
Many people in the United States and Canada will be cold this winter oecsuse of that falling off in output. Some of these Innocent victims will | probably blame the miners and their union, but the administration has been the chief offender.
The miners have a -good esse and the operators would have made the necessary concessions if the Labor Board had kept its hands off. Mr. Ickes tculd have secured an adjustment and was prepared to do so. Again the L*6or Board intervened, insisting that no settlement woufd be approved tinless it conformed to the board's program.
The result of all this has been that the miners were sent back to. the pits, convinced they had been given a raw deal, and the country lost hundred* of millions of tons of badly needed coal.
LABOR does not enjoy publicly scolding the board, but it submits this case has been woefully mismanaged antl it hopes the board will now take a more reasonable attitude and give the coal miners what they deserve, and what many operators are willing to grantr— a substantial increase in pay. — Labor..
"WELCOME'
1
15 MILLION ALREADY ARE HIT BY INFLATION
Inflation has already hit 11,000,« 000 Americans living on fixed incomes, according to the "Wall Street Journal." The buying power of their dollars. H said, Us slumped 3* cents since 1»S9.
Those effected are dependents of 10 million men In the armed forces, 2.2 million ,on stste public aeelstance rolls, a mllliion disabled war vetpr-als, 700,000 worker* retired on pensions, 760,000 children dependent on state and FedSNl funds, and 400,000 liblng on anmilties.
CLEVER MR. RUML HAS ANOTHER PUN
Ruml has another "plan." In a talk In New York, he suggested that the best way to avoid a big economic "hump" after the war "might he" a cut in business men's taxes, rather than a public works program, under the supervision of the Federal government. *
Ruml concedea that unemployment will be the most menacing problem confronting the country after the war. He is telling business men that, unless they meet K, they may find the country adopting "some other arrangements for the production of goods end services."
On that point he ie right, but ws can't go along with him on his suggestion that. If the rich can get their taxes reduced, they will see that the poor are giren an opportunity to get a job.—Labor.
Thoee who are wrapped up in themselves make very small parcels.
FARMERS' PROFITS HIGHEST IN HISTORY
Farmers' ^ncome this year will exceed the $12,500,000,000 mark hit last year—en all-time high—the Department of Agriculture reported. Farm prices were eaid to be 20 to 27 per cent higher than last spring, while prices paid by faevners are only • per cent higher.
The British government, in sn effort to make U. S. soliders and sailors feel st home when they land on England's shores, has issued a pamphlet entitled "Welcome," which attempts to tell the doughboys about life in England. Here are a couple of quotes:
"If you are interested in soft diinks, you'll find we hsve different ideas on the subject. It's not much use asking for a nut-milk-chocolate-cream-fudge sundae topped off with raspberry. There are other drinka, however, if you are intereated, although the supplies are rather on the short side. Incidentally, the word 'highball' doesn't mean much In this country, but the word 'whisky' means plenty (and coats plenty).
"You ought to know about Brltiah beer if you don't alrosdy. It divides tself Into three types: 'Mild,' 'bitter," and 'bottled." Mild bear snd bitter beer are sold on draught — pulled up by hand from the beer engines (whatever they are). Mild Is dark in color. Bitter ia a tawney red, and is definitely an acquired After yoe've been here a short time you'll get %o like bitter. We've been hers all our Uvea and we're quite fond of It.
"There is little more to be said except that we are very glad to y<n* very glad to here you fighting alongside of us, very hopeful that ycu will get to know us and that we will get to know you, and very certain that In the end we will come out on top." — Bsscoro N. Timmons in Tha Chicago 8un.
Butter Getting Scarcer; More Profit In Cream
It seeme that butter is the biggest question mark In the food aituatkm at present From al) reports It's going to be scarcer than ever this winter. It's the same old story r People need more butter, but prod user* want more profltr—and profit wins out.
One of the largest butter p«o ducera Kid in Chicago:* "A man would be a fool to produce butter these days. There are no ceilings an cream and probably will not bo, so the producer ean make much more money by soiling his cream for cheese and plastic can for butter."
cream
cream tton
SHOW You Care GIVE Your SHARE
Moke ONE Contribution For THREE Greot* Needs
Support The USO Aid Our Allies _Help Chicago's Helpless
THE COMMUNITY AND WAR FUND