SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. 21. V Trstu 9. oktobra 1897. Letnik I. Skozi vas .... Skozi vas sem tiho spela, Ko se zgrinjala je noe, Čula sem molitve, vzdihe Iz ubornih, kmetskih koč. In pri okencih uzrla Sem obraz trpina mnog, Zrla siromašnih, lačnih, Zmučenih ljudij sera krog. Tender so Boga hvalili, Da živeti jiis je dal, In prosili, da bi dneva Novega jim spet poslal. Nad vasjo pa so blestela Grajske hiše okna vsa. Tam so jedli in praznili Zlate kupice do dna. In ko vaški revež vzdihal V noč je iz srca globin, Y gradu se pojil z veseljem Celo noč je bogatin. Kristina. Prva sreča Slike po naravi — Kuski spisala M. Kresto\ska, po izvirniku po slov. Adolf Pahar. (Dalje). VIII. Pohištvo, oboji (tapeti), zagrinjala, vse je bilo po- suto z onimi rudečimi cvetovi, Katere je Zina najprej opazila in vse je nekako blestelo od svežesti. Zdelo se je, da so vso to malo sobico z nizkim stropom in široko belo pečjo v kotu naredih še-le včeraj. — Zdaj sem v Jablanah ! — rekla si je Zina in se zopet nehote zamislila. Da, zdaj se bo na vselej, vsak dan, vse življenje vzbujala v teh Jablanah, o katerih prej ničesa ni vedela. Spomnila se je, kako se ji je včeraj zvečer stožilo in kako je jokala, ko je pribežala sem. In zopet ji je prihajalo nekako tožno in strašno, a samo malo ; no solnce je tako jarko obhvalo vso t^ .so- bico, osuto s cvetjem, in pod oknom so tako glasihjtio- kodakale kure, da ni mogla ni plakati, ni misliti »o/cem žalostnem. Rada bi bila kar hitro vse ogledala in nevoljna j'e bila zdaj, da včeraj ničesat ni prav videla. Najprej je skočila iz postelje in odprla okno. Prav pod oknom se je razprostiral vrt, ves oblit od solnca in iz vsakega njegovega grma so se glasili celi ptičji zbori. — Ah, kako krasno ! — vzkliknila je Zina, nagi- baje se ven in gledaje doli. Dom je stal na višini in za vrtom se je širilo polje, svetlo zeleno od mladega žita. „Ne — mislila je Zina ter radostno nastavljala lahnemu vetru svoje, še od spa- nja vroče lice, — tu je vse krasno ! In zakaj mi je včeraj postalo tako otožno ? Povsem prijetno je tu ! Vrt je izboren, sobica najina je prelestna, kako krasna. In bezga je tohko ! Ah, krasno ! Belega in lilovega .. Nekdo je potrkal na duri. — Hčerka, si se h vzbudila ? — slišal se je glas tete Lize. - Vstopite, teta, vstopite! — kriknila je Zina, hité nazaj v posteljo. — E, vedno se še obotavljaš, pužička ! — rekla je teta Liza vstopivša. — Oh, ti, lenobica ! Osma bode skoro in še nisi vstala. Vstani, vstani hitro ! Soprog je že ob petih vstal, vse selo je že obletel ! In kakor malo dete je pohlopala Zino se svojo široko veliko roko. — Ah, teta, jaz sem tako vesela ! — dejala je Zina, objemaje jo. Sama ni vedela, zakaj se je prav za prav radovala, Priloga 121. št. »EDINOSTI" Str. 2 ,.S L O V E N K A' St. -21 no, čutila je samo v vsem svojem bitju nejasno, vrislca- joćo radost. — Nu, zdaj jo dobro ! — relvla je dobrodušno teta Liza. ki je s čutjem uniela Ziuino radost. -- A ko se malo navadiš, tedaj bo povsem dobro. Nu, vstaui zdaj hitro, takoj ti pošljem Matréno, ona bode tvoja „kamerfrau" : vse. kar treba, ji ukazuj ; jaz pohitim svoje pojit s čajem, tvoj soprog, glej no, je ves sestra- dan .. . Da, — dostavila je nakrat resno, — ta bode pravi vaški gospodar, njemu se še navaditi ni treba : to ima že v krvi ! — Tudi jaz bodem, teta ! Videli boste, jaz čutim, čutim, da tudi 1)odom ! — vzkliknila je Zina zmago- slavno. — Nu, daj Bog, — odgovorila je se srčno resnim glasom teta Liza ! — Daj Bog ! Boljšega ni treba, nego da imata mož in žena enake okuse in želje. Ako pa mož na to stran vleče, žena v drugo, in otroci, ko do- rastejo, morebiti potegnejo še v tretjo, tako ne more biti kaj dobrega, pravega družnega življenja nikdar ne more biti. In zdaj, hčerka, vstani, čc ne, se jaz s teboj za- klepetam in vse ostavim brez čaja. Vstani, vstani, a jaz ti Matreno pošljem ! Teta Liza je odhitela, boje se še daljše zamude, a Zina je skočila iz postelje in se jela oblačiti. ¦ ' Čutila je v sebi neko novo, svežo bodrost, ne ono, katera jo je prej silila, da je norela, kakor otrok, a neko novo. kakor bi hipoma dorasla in umela nekaj, česar prej ni vedela. „Da, seveda, — mislila je ter se brzo oblačila, — ako moram živeti na deželi, postati moram prava deželanka. kakor pravi teta Liza. Toda kako se napravi to? Kaj mi je treba delati, da bodem taka?" — Tega si še ni mogla povsem jasno misliti. — No, nemara, najprej ne smem misliti o Petrogradu, t. j. ni o sorod- nikih, ni o vseh teh glediščih, koncertih, plesih, katere sem prej tako ljubila tam. Ako misliš, jameš jih gotovo tudi želeti, dolgočasiti se, a to je že slabo . . . Glej, tudi oblačiti se bo treba prostéje. Toliko so ji našili, a zakaj ji bode vse to tukaj I Kako priprosto sta bili teta Liza in Liza oblečeni ; saj ona ima bistro oko, da vidi, v kaj je kdo oblečen. Resnico je govoril tedaj Aljoša, da so vse te cape v Jablanah nepotrebne ; vedno je svetoval, naj si napravi kolikor možno malo, no Helena je z vso silo hotela napraviti sestri lepo balo, a madama Berifon, njihova šivilja, se je kar zgražala, ko je čula. da ženin svetuje, omejiti se na tri — štiri obleke. — To je nemogoče! rekla je skoro nevoljno. — No, upoštevala bodem vašo vas (a kaj vas žene, ma- demoiselle tja, ko ste še tako mladi!) naredim vam same proste toalete, popolnoma primerne za deželo. In toalete so bile narejene, res, prelestne, izborne, odlikajoče se v oni izbrani prostoti, katera bi bila po- vsem primerna za kako franeozko chalelaine (dvorjanko), ki živi jeseni na svojem gradu, no Zini so se zdele tu- kaj, v samoti Saniarske gubérnije, uprav smešne in ne- umestne. — Da — rekla je sama sebi, — vse bodem tako delala, kakor teta Liza in Liza, tako bodem, živela, ka- kor oni živita ! Nikakor nočem, da bi o meni govorili : »Glejte petrograjsko gospo!" In.Aljoša bo tedaj še bolj zadovoljen, a zdaj vem, da se na tihem boji, da ne bi se ,.navadila' na vasi, in vsi'drugi gotovo tudi mislijo: kje je ona za deželo. .\. vendar se navadim in prilago- dim ! Vsemu, vsemu so navadim ! Ustavila se je sredi sobo in se radovala zaradi tega, ker je čutila, da se .navadi'' tega zelenega polja, ki se je videlo skozi okno in se razprostiralo daleko, daleko in se družilo tam na obzorji z nebom. (Pride še.) Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji človešlvega telesa. (Dalje). Govore o kretanji. naj izpregovorim še kojo o pri- stojnosti. V pristojnem človeku pozabimo na nedostatek kakega druzega lepega svojstva, ker iz pristojnosti se razvija niiloba. ukupni izraz harmonijske, ugodne člo- veško podobe. A pristojnosti treba se je učiti, ker ona ni prirojena. Ali žal, da se v sedanjem času prav lahko pozablja na vzgajanje in razvijanje pristojnosti. Seveda se je tega treba učiti v mladosti, dokler se morejo še mišice in členi vravnati, in ko so slabe navade še lehko odpravljive. Opaža se žalibog čestokrat, da se nekateri mladeniči ravnajo preslobodno v obleki in manirah za odraslimi ter mislijo, da so se svojim osornim ponaša- njem dosegli vrhunec naobraženosti, dasi se niso še niti začeli učiti pristojnosti. Roditelji mislijo, da se vsega tega nauče pri učitelju plesa, ali tu se dan danes več ne uči pristojnosti, čemur niso krivi niti učitelji, ker moderni svet zahteva, da se deca izvežba čim preje, da more kar najbrže plesati valčke polke in druge take plese, kjer gracija ni možna radi karakterja takih plesov in radi prenaglega kretanja. Ne pohajajo se sedaj učilnice- plesa radi pristojnosti in gracije ampak radi veselja in druž- tvene potrebe, da more mladež odskakati nekoliko ple- sov, dasi ni še odrasla za takove zabave V čem obstoja tedaj šola dobrega in lepega drža- nja ? V telovadbi, ako se s telovadbo more spojiti korist in negovanje zdravja z esteticnimi zahtevami, ako se s telovadbo ima doseči lepO držanje razven krepenja telesa, tedaj ima ostati telovadba v gotovih mejah kakor je bilo nekdaj v Grkih, ko niso gledali, da bi bili ljudje le močni ampak tudi lepi. Zato treba učiti mladino, da lepo stoji, lepo hodi in vaditi jo je treba v kretnjah, kolikor jih dopušča človeška narav.. Obilo greši sedanji svet, ker ne mara za pravilno naravno telesno lepoto, temveč teži le za umetnimi, krivimi lepšali. Kdor si, lehko napravi taka umetna sredstva ter jih ume narediti po modi, on misli, da je vse storil za lepoto svojega telesa. Ali nek pisatelj trdi po vsej pra- vici, da samo one lepotice, katere imajo naravno, har- št. 21 ,S L O V E N Fv A" Str. 3 nioiiijsko arhitekturo telesa, le take, da sc morejo pona- .' sati SO svojstvi, koja prljiadajo lepi človeški podobi naj si bo v držaujii ali kretanju. Naj izpregovüvim .^e o človcškili udih, o rokali in ; nogah. Nečem tu le sponiiiijati nzijognomike to je one znanosti, po kateri bi hoteli nekateri ugibati o značaju .človekovem in sicer po tem, kako je ustvai-jena in kako je roka velika, o tem izpregovorimo, ko bodemo govorili o negovanju na.^e kože. Ali pripomnili pa je tu le, da je bila roka od nekdaj eden najplemenitejših delov te- lesa, s kojimi je človek hotel pokazati svobodo v svojem postopanju. Tako je na svetu maloktera vera, v kterej bi se ne rabile, roke v izvrševanji njenega obreda Ali jili vzdigujemo proti nebu, ali jili pa sklepamo v zna- menje, da se moramo za časa molitve ogibati vsakega dela. Tako tudi prisegamo z roko. lu ni li rokovanje znamenje dobrohotnosti in prijateljstva V Ne zastopa li v našem narodu udarenje roke v roke ktero koli pismo ? Kar se tiče oblike naše roke, odrejena je že od narave in od stare kiparske umetnosti. Njena velikost je relativna, t. j. ona mora biti razmerna (proporcionalna). Roka v pravem pomenu besede ne sme biti ni kratka ni okrogla, ampak podolgasta, a prsti morajo (udi biti vedno tanjši in okrogli. Nohti ne smejo biti preveč izbočeni, ampak ovalni in no okrogli. Tudi beli mesec na nohtu je treba, da se vidi povsem jasno. V obče ne sme roka biti nikdar tako tolsta Cdebela), da se v njej izgublja arhitektura njene gradnje, seveda tudi ne suha, da bi iz nje strčali členki in kosti. Obhko roke je treba vaditi že v detetu. Paziti je treba nato, da deca ne sesa prstov, ne grize nohtov in poka s členki, da se ne poreže z nožem ali drugim ostrim orodjem. Kdor žeU imeti belo, mehko kožo na roki, naj jo varuje pred solncem in zrakom z rokovicami, a zvečer naj jo pere z vodo in glvcerino. One lepotice, ki morajo po zimi delati v mrazu in v mi'zli vodi, naj si mažejo roke z coldcreamom, ah naj si umivajo roke zjutraj in zvečer z vodo in glvcerino, one pa katerim se roke pote pri delu ali igranju na klavir, naj si jih le obrišejo, a potem osušijo s praškom. Seveda je treba, da se negujejo tudi nohti kohkor možno, kajti tudi najlepša roka bode nelepa, ako so na njej zanemarjeni nohti. Opomniti je še, da se marsikateri prst ne more odlikovati z lepo in naravno obliko radi nelepega obi- čaja, po kojem se nosijo mnogi in težki prstani, kar si- cer izdaje bogastvo dotične osebe, a gotovo ne dobrega njenega ukusa. Običaj, da se nosijo prstani na roki, izvira morda od tod, da so se na prstih nosila vsakojaka sredstva, s kojimi so se imele bolezni in .uroki'' odvračati. Že kal- dejski knezi so nosili prstane. Grki so nosili iz početka samo po en prstan in to, da so ž njim pečatih, a o Ari- stofanu znamo, kako je v enej svoji komediji bičal te- danje gizdaline, ki so nosih prstane do nohtov. Tudi v Rimljanih je rabil nekdaj prstan le kot pečat ; pozne;e so se pa delili prstani kakor sedaj sve- tinjo, kar je seveda znižalo vrednost prstanov, ker se je že takrat kakor sedaj preveč sipalo takih odlik. Tozneje je postal prstan Rimljanom simiiol ženitve, kar je obdr- žala tudi naša cerkev ter ga podala tudi vladikam v znamenje njihove vezi s ceilcvijo. Razpravo o roki končujemo z besedami nekega pi- satelja : ako se na lepo ustvarjeni roki kaže lina organi- zacija človekova, na držanju in kretanju roke se pa ka e njegova odgojenost in lurobraženost. Potem kar smo rekli o roki, bode nam tem lažje opraviti nogo. Tudi v nogi ne sme arhitektura kosti biti zakrita z meco. Istotako mora biti velikost in dolgost noge re- lativna, primerna mora biti višini in debelosti vsega telesa. Pravilno ustvarjena noga je spodaj med stopalom in peto lepo izdolbena, ali ako je ta zaokrožek previsok, ne more noga biti lepa kakor tudi ne. ako je noga ploščata. Nahajajo se cela plemena, katerim je prirojena prav neka in samo neka vrsta nog : n. pr. Židje so ploskonogi, a Francozom je prirojena visoka noga. Lepa noga krasi človeka. Goethe pravi o njej : Lepa noga je oni del človeške lepote, koji ostaja cehi do naj- višje starosti in krasi tudi starko. Pri nogi se pazi seveda najbolj na obliko in na držanje. Eno in drugo treba je gojiti že v mladosti. Zato je treba osobito paziti na formo obuvala. Tako je za mladino prav neprimerno, da se jej dajejo čevlji z viso- kimi rtastimi petami *). Na takih petah se noga rada zvine, kar je lehko opažati baš na ženskem spolu. V starih narodih so bile v običaju tri razne forme obuvala : papuče, cipele in črevlji. Najstarija in najjedno- stavnija obutev so bile sandale, neka vrsta papuč (ki je sedaj prišla zopet v rabo po Kneippovi metodi). One tri temeljne forme obuvala starejših narodov so obdržah tudi v poznejši dobi, samo da je moda na njih kaj menjala. Tako so bile pete iz početka nizke, a v XV stoletju so že bile tako visoke, da so so plemenite gospe morale naslanjati na svojo dvorkinje. Li ni li bila smešna ona srednjeveška moda, • ko jc bil rt od čevlja dolg poldrugi laket ter se je moral takov kljun na čev- lju privezati na koleno, ker drugače ne bi se bilo moglo hoditi ? Kakor se marsikatera noga kvari radi forme obutve, tako se zdi marsikatera noga nelepa radi nelepe hoje, a ta je često posledica pretesnih cipel. Zato ne pomaga zakrivati nogo in jo siliti proti njenej naravi v obliko in držanje, koje jej ni prirojeno in koje ni primerno ostalemu telesu. Obžalovati moramo one lepotice, koje slisnivši s težko muko nogo v tesno cipelico šepajo po ulicali na visokih petah nevede, da noga ne sme biti premajhna, ako hoče, da bode lepa in nevede, da uprav s temi tes- nimi cipelicami škodijo i hodu i držanju in zdravju in *) Hvala modi izginile so sedaj vendiir one grde neeste- tične pete kolikor za mladež toliko tudi za odrasle ljudi, a nade- jati se je, da se ne povrnejo nikdar več. Op prel, - str. 4 „SLOVENKA" Št. 21 kar je zanje najhuje samej lepoti. Zaman je siliti narav umetnimi sredstvi v take meje, koje niso in ne morejo biti primerne ; nrav hoče, da na vsak način vrže se sebe to sužnjost ; pa hoče vsak hip izdati svojega okrutnika in odkriti ga svetu. Prav pravi Goethe ! Na peti se s lakta visoko uznesi, Svedj ostat če.š ipak onaj, koji jesi, Marica. Poleti zvečer. Na vrtove, na poljane Lega ta]notesen mir, Ob zidéh nemirno bega Netopir. Solnca zlatega naslednik, Mesec vstaja od planin, Kot nekdanjih dnevov zlatih Lep spomin. Anton Medved. Štirperesna deteljica. Oj, deteljica štirperesna! Kdor tebe najde, njemu sreča vzklije, Uči nas vera Ijitdske pojezije. 1 jaz iskala tebe sera za mladih dnij, Goje si v srcu srečežejnem upe Na srečo... Sreče pa ni bilo in je ni, Čeprav sem včasih našla te na kupe... Marica IL Denar in sreča* Spisala Marica. »Veruj mi Irma, vse da, vse nadomestuje ti denar'. „Dobro, noben oblak torej ne sme več kaliti tvoje sreče". „0h, in ko bi bilo samo to. samo ona sreča, ki smo jo občutili v trenotku, bilo bi dosti. Le pomisli : ubogi moj oče belil si je glavo od zore do mraka, da se mi je smilil v srce. Delale sva tudi me dve z materjo ali kaj, koliko moremo pomagati me žene? Stanovanje *) To povest sem spisala že pred leti, a bila je ves čas založena z drugimi mojimi rečmi med akti pokojnega, nepozab- nega Kersnika. Predno je odšel v Gleichenberg zdravit se, jo je pregledal ter tu in tam popravil kaj malega in dejal svoji so- progi : „Ta je dobra, pripravljena je za tisek". Dasi bi danes pi- sala marsikaj drugače, rendar jo pustim nespremenjeno saj je spis eden mojih prvencev. Pisateljica. drago, dasi zadubio, tesno in nelepo ; oh, če pomislim nazaj, stresem se vsa. Ncvcrojctno so nam je zdelo in in vendar je bilo res — na očetovi srečki je bila ona osodepolna številka, katero so tiskali po časnikih. Ubogi prej, dobili smo štirideset tisoč ; naša prva misel je bila tedaj : v pokoj na deželo ! Sedaj smo tu, kamor sem tudi tebe povabila". Solnce se je bližalo zahodu ter skozi veje košate bukve obsevalo v pogovor vtopljeni, mladi dami. Starejša v popolni žalni obleki se svetlo plavimi lasmi in temno višnjevimi očmi, ki so sedaj zrle tako mirno in neobčutno pred se, kakkrat vzplamtele v živem ognji, imela je na prstu poročni prstan. Žalovala je po svojem soprogu, s katerim je bila združena še le pol drugo leto. Druga, nekoliko mlajša od prve, opravljena v prepro- sto belo, rudeče obšito obleko, imela je temne lase, mi- lobe polne oči, ki so zrle sedaj tako zadovoljno in srečno v svet iz pod srednje visokega čela. Njen obraz ni imel tako pravilnih potez, kakor oni njene družice, a bil je milejši in prijetnejši. Stanovali sta dolgo let v isti hiši in v istem nad- stropji v mestu, dokler se Irma omoživši se ni presehla drugam. Pred štirimi meseci je ostala vdova ter šla zopet k svoji materi, od koder jo je Milena Bernetova povabila k sebi, da se razvedri. »Glej, kako diven zahod je nocoj", pravi po dalj- šem molku Milena svoji družici. .Krasen", odvrne ta mirno. Vstali sta ter stopili k vrtni ograji ter gledali tja, kjer se je potapljala žareča solčna kroglja v morje. „Pojdiva malo v vas, Irma, če nisi trudna*. ,.Pojdiva, če hočeš", odvrne ji ta. StopiU sta skozi železna vrata na cesto. Svet Ivan je skupina malih vasi z različnimi imeni in hiše so razstresene daleč okrog. Vozna ovalna pot oklepa kakor reka, najlepši del tega kraja, prijazno dolino, na drugi strani te poti vzdi- guje se svet v valovite griče, po katerih se bele male in večje hiše, lepe vile sé zelenimi vrtovi. Prebivalci go- vore med sabo slovensko, dasi zna že vsak otrok itali- janski in lepi prijazni kraj, ki je ohranil bolje od vseh okrajev v okolici tržaški ^voj slovenski značaj, bode marsikaterega nasprotnika v oči. Ljudje se zavedajo svoje narodnosti, imajo svoje pevsko in bralno družtvo in radi se vdeležujejo slovenskih veselic v bližnjem Trstu. Ko sta prišli Irma in Milena po stezi raz grič na glavno cesto, legel je že mrak na zemljo in tam nad morjem se je pokazal meseca prvi krajec. ,.Inteligenco našo moreš spoznati, Irma", pravi Mi- lena primši jo pod pazduho. ,Si-li znana z ljudmi po vilah?" vpraša jo ta. .Kaj še, ti ljudje so sami med sabo, sami „de* in ,von" ter bogati židje, katerim ne manjka po- hodov iz mesta ; a našo narodno inteligenco naučim te spoznati". Irma je molčala in krog usten ji je legel lahek št. 21 ,S L O V E N K A- Str. 5 ironičen izraz, ki ni ušel Mileninim očem in kateri je to delo jako hudo. Šli sta še malo naprej tja do cerkve, potem se pa obrnili in ŠU nazaj isto pot proti vili, ki se je kaj lepo videla v nižavi z razsvitlienimi svojimi okni. Hipoma je minola Mileni vsa prejšnja nevolja radi Irmine ironije, otroško vesela plosknila je z rokama ter vskliknila : „Hvala Bogu, lep dom imam". Potem sta pa molče stopali navzgor in težko sopeč, vstopili v vehko, lepo opravljeno sobo v prizemlji. „Oh tu-le je gospodičina" ! vzkliknil je pri vstopu mladih dam mož srednjih let, oblečen pol gosposko, pol kmetsko, sedeč z Mileninim očetom pri veliki podol- gasti mizi. ,,0h, gospod Dolenec, dober večer, kaj prinašate novega ?" ogovori dobrovoljno in veselo Milena približa- joča se mizi. ,,Prosit sem prišel gospodičina, gospod papa dal mi je sicer veliko upanja, a vendar ne bom miren, dokler ne slišim iz vaših ust zagotovila — če se vam se bo zdelo ponižanje, gospodičina. Irma se je med tem počasi približala in ko jo je Milena predstavila, nagnila je prav malo svojo lepo glavo ter začujena gledala klanjajočega se novega znanca svojega. SeU so krog mize. „Torej, gospodičina, vi ste naš up, rešilna zvezda naša* ; pričel je z nova Dolenec. , Radovedna sem kaj bode zopet, le govorite gospod Dolenec, storila bodem, kar je v moji moči". »Bralno družtvo naše imelo bode svojo jesensko veselico in prišel sem prosit vas v odborovem imenu, da sodelujete". „Glejte no, to je vse? Mislila sem Bog ve kaj bode po vašem uvodu". •Ji. „Torej vi sprejmete, o hvala, lepa hvala; saj veste možkih moči že dobimo, ali ženskih moči nedostaje". „In kaj žehte od mene, da deklamujem, igram, po- jem ah kaj ? „Sedaj ne vem še, najbrže pa vsega malo". ,,Bravo, ah čuješ Irma, vsega malo !" In obrnivši «e zopet k Dolencu : „No in kedaj bode veseHca in kedaj mi daste naloge ?" „Vesehca bode prve dni prihodnjega meseca, naloge pa vam prineseta jutri ah pojutrajšnjem učitelj in kaplan". ,,Dobro, dobro, gospod Dolenec, moje slabe moči so vam na razpolaganje". „0, prosim lepo, gospodičina, preveč ponižni ; vi ste Daša rešiteljica in narodnjakinja, na katero smo ponosni", „Jako laskavo v resnici", dejala je Milena smeje se in videč, da je Dolenec segel po klobuku in vstal, prižgala je svečo ter ga spremila do vrat. „Kdo je ta čudni tipus ?" vprašala je Irma vrnivšo se Mileno. „Vaški naš kavahr mu pravimo in ne zasluži v resnici tega imena ?" ,,Kaj pa je prav za prav ?" „Delalnico altarjev in nagrobnih spomenikov ima, mož je delaven, odločno naroden, ki izvestno ne manjka pri nobeni slovenski besedi. Ker je pa z damami jako galanten in poln poklonov ter za spremljevalca zdaj tej zdaj onej gospodičini, ali tudi vaškim dekletom, če je treba k narodni zabavi, pravimo mu vaški kavalir. Govori lepo in razumno, ker je veliko citai m videl precej sveta, videl začetek prebujenja našega naroda in sam pomagal. Ker je Irma na vse to le molčala, in gospa Berne klicala v gornje prostore k večerji, vstali so vsi trije molče ter šli po novih stopnicah navzgor. Pri večerji je bila govorica o vaški inteligenci in gospod Berne ni mogel prehvaliti dovolj zavednih mož v svojem okraji. Imel je preko petdesetih let, a zdel se je mnogo sta- rejši, ker je bil jako koščen in slok ter že malo vpognen, popolnoma sivih las, in nosil dolgo sivo brado. Bil je rodom Tolminec in v njegovi rodbini govoril se je na- vadno le njegov materni jezik. Svojo hčer je že v prvi mladosti naučil slovenščine in pri tržaških veselicah je bila glavna diletantinja slovenska. Gospa Bernétova, rodom Vipavka, je bila pridna gospodinja. Razsrdivši se nad kakovo stvarjo mrmrala je sama sé seboj še kakove pol ure potem ter Mileno zmer- jala, navadno jo pa oboževala. Rada je videla ljudi v svoji hiši ter je je tudi lepo sprejemala, a v družbi ni ostajala nikdar ; sramovala se je, ker je menila, da ne zna občevati, iskala je torej rajši po hiši kaj opravil. ,.No, kos tvoje intehgence sem že spoznala" je rekla druzega dne Irma Mileni, ko sta sedeli na verandi pred hišo. „Le čakaj, danes ah jutri pride nekaj, kar ti bo mislim bolje ugajalo od tvojega prvega znanca". „No, da, kaplan in učitelj ; prvi bode stal pred mano s povešenim pogledom brez besede, aH pa bo pri vsaki besedi citiral kakega cerkvenega učenika ali evan- gelista ; drugi pa neroden s temnim pogledom, kakor bi imel učence svoje pred sabo. Ob, poznamo to !" „Veseli me, da mishš tako, tem večje bode tvoje iznenađenje", in govorih niste več o tem. Na večer sta šli zopet v vas in idoči mimofarovža stopita iz njega kaplan in učitelj. ,0 živio! vzkhkne prvi, a videč neznano damo, popravi hitro ter reče : ,.Klanjam se". Milena seznani Irmo ž njima in ker je bila pot dovolj široka, šh so vsi štirje vštric. ,No, zakaj vaju ni bilo tako dolgo gori?* vpraša Milena. .Opraviti imava, saj veste koliko je treba predno se tu pri nas priredi ,beseda", odgovori učitelj. „No in moje naloge ali je imate tu ?" „Prosim lepo, gospochčina, te prinesemo gori k vam formalno in corpore", šali se kaplan. ,Prav ; ali veste pa, da sodelujem samo pod enim pogojem, da namreč gospod učitelj zapoje solo : „Ko brez miru — !" „Pojchte no, da nam spodi občinstvo iz dvorane sé str. 6 .SLO VE N K A- St. 21 svojim basom'', odgovori kaplan in smejali so se vsi trije, saj se učitelj ni užalil nikdar, če so ga dražili radi glasu, katerega ni imel. »Ali je milostiva tudi pevka, oh to bi bilo lepo !•' vsklikne učitelj, a ozrši se na Irrno in videč žalno njeno obleko, prime naglo za klobuk ter pravi : pardon ! ,Ti, Mate, veš kako naredimo ? Priobčimo zanimiv program, nanj se pa nič ne pripravimo, ko bode dvorana napolnjena, tedaj pričneš ti : .Ko brez miru* občinstvo zbeži, mi pa imamo njih vstopnino brez truda in muke". »Vi, gospod kaplan ste pa res preporodni — oh, kako lepa raketa! vsklikne Milena zroča proti morju. « Druga za drugo so švigale v zrak in naši znanci obrnili so urno proti vili, od koder se je dobro videlo na morje, Lloyd je obhajal praznik in vžigali so se lepi umeteljni ognji vsake vrste, ki so švigali nad morjem, razkrojevali se v lepe zvezdice in zopet padali v morje. Večerjali so zunaj in Irma se je tudi razvedrila med veselimi živahnimi pogovori, v katerih se je uljudno obračala zdaj do učitelja, zdaj do kaplana. Govorila je mnogo, lepo in zanimivo, da sta ona dva odidši dejala oba ob enem : lepa, prijetna žena ! Irma pa je legši dejala zevajoč : „Milena, tako mi bode vendar malo krajši čas !" ,No, kaj sem ti pravila?'' vpraša jo ta. Za silo bode že, mislila si je Irma, dejala pa ni ničesar, da bi ne užalila svoje tovarišice. Sveto-ivansko bralno družtvo je imela svoj sedež v prvem nadstropji ene najlepših hiš ob glavni cesti. Prostori so lepi, visoki in obširni, da bi bili lehko na čast marsikateremu družtvu v mestu. Pri stopnicah je mala predsoba, iz katere se pride v dvorano, kraj te pa je na eni strani bralna, na drugi odborova soba. V bralni sobi bilo je na večer druzega dne kaj živahno. Po mizah okrog ležali so novi in stari, med temi tudi jako zamazani zvezki slovenske Talije, po ka- terih so kaj marljivo iskali kaplan, učitelj in Dolenec. Dasi so imenovali že mnogo iger, edini vendar niso še mogli biti. Razven onih treh bilo je več udov, ki so prebirali časopise. „Imamo jo, imamo!" vsklikne kaplan; „izvrstui ženski ulogi, kakor nalašč za Irmo in Mileno." „Ali se ti sanja, dragi moj? Irma žaluje." „0h, škoda, škoda ; le glej tu le : O možje, možje, vi ste hujši nego jastrebi, hujši nego šakali, hujši nego sami tigri, a me postanemo tigrice in maščevale se bodemo ! To bi bilo kaj posebnega za njo." „Veste kaj, najprimernejša je bila vendar prva, kjer je samo ena žena in mi tudi jih ne zmoremo več." Pospravili so knjige in se odpravljali na odhod, ko se začuje po stopnicah žvenketanje vojaške sablje. Vrata se odpre in v sobo stopi mlad, lepo vzrasten častnik. „Oprostite, da sem tako smel ter se predrznem stopiti v vaše družtvo. Ime mi je Emil Denkman in sem tu pri svetem Ivanu mesec dnij rezervni častnik. „0 živio, brate, dobro došel, kaj govoriš tu tako svečano, ali ne poznaš več svojega soseda iz gimnazija skih klopi, Vatroslava Daničiča?" .Saj res, luč mi je prevzela vid, prišedši naglo iz teme sem ! Zdravo, ti si pop, kakor vidim." Stopila sta si bliže, objela se in kaplan predstavi mu ostala dva tovariša, o drugih pa reče samo : »Vidiš to so pa naši vrli udje, ki krepčajo zvečer tukaj svojo dušo. dasi bi potrebovalo njihovo telo po^ čitka. Od kod pa ti prihajaš?" .Prišel sem sinoči naravnost od doma iz Ljubljane. Veseli me, da ne bo tu-le tako pusto kakor sem se bal ; upal nisem toliko." „In kar še pride !" dostavi učitelj. Šli so v naj- boljšo krčmo ter praznili kozarec za kozarcem do pozne noči tedaj so pa bili precej glasni in vsi trije že po- bratimi. Emil Denkman je bil krasen mladenič. Črni lasje so bili nazaj priprosto počesani ter dajali njegovemu obrazu nek>ij predrznega. Teume, izraza polne oči so gledale živo v svet ter svarile, da se sme na njih mla- dega gospodarja malo zanašati. Njegovo temno bledo polt povišale so še male kakor lase črne brke. Oseba njegova je bila krepka iu elastična. Druzega dne popoludne ob četrti uri korakali so vsi trije po griči navzgor proti vili. Kaplan, majhen in droben, se je videl poleg orjaške postave častnikove še manjši, učiteljeva visoka, krepka rast zdela se je poleg Denkmanove pa trša in neokretnejša. Stopili so na ve- rando, kjer sta, kakor običajno, sedeli mladi dami Prav blizu so že bili, ko jih oni dve zapazita. Irma se začudi, Milena pa prebledi kakor zid. »Bila sva s kaplanom tako smela, da sva vam privela prijatelja : gospod Denkman, gospa Irma Kastel- čeva, gospica Milena Bernetova." Ta je dobila že zopet svojo barvo, vzdignila glavo ter ponosno ozrla se v stran, ko bi se morala pokloniti. Videla ni, kako se ji je častnik globoko poklonil in vi- dela ni tudi njegove ponujane roke. Bi! je to za trenotek vsem neprijeten položaj, iz katerega jih je rešila le Irmina zgovornost. Tudi čast- niku se je videlo iznenađenje ; prijatelja mu nista prej povedala druzega nego, da gredo k mladim lepim damam. Milena je stala tako, dokler so vsi seli in pričeli govo- riti, potem pa sede še ona na kaplanovo stran, govoreč kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo, zdaj ž njim zdaj z učiteljem. Denkmanu ni pa za trenotek obrnila ne svo- jega pogleda, ne svoje besede. Pogovarjal se je ta le z Irmo prisiljeno in raztreseno. Milena je sprejela ulogo v igri ter en .alt solo". Kmalu so odšli, ne da bi se bila Milena in Denkman pozdravila. Šalila se je ta še na strani s kaplanom in med tem je stal on pri vratih naslonjen ob svojo sabljo ter pogled obračal v Mileno. Ko so vsi trije zunaj, zasmejeta se učitelj in kap- lan prav glasno. „Saperlot, stari grehi gredo na dan ; videl bodeš. Mate, tu doživiva še kaj imenitnega. Daj no, povej kaj lepega iz svojega življenja, nič ne bodi žalosten, Milena St. 21; „SLOVENKA" Str. 7 je čudna, saj še z nama je kakšen krat tako domača j in zaupna, drugikrat pa naju komaj pozdravi." ; „Pričakoval bi ne bil drugače, ko bi vedel, da jo dobim, ne jezim se na njo, ah, divota, divota!' pristavi poluglasno, kakor da je prej kaj lepega mislil, ,.Divota, da te je tako vsprejela, kaj ! Mož si pa jnož, ona je obrnila glavo na desno, ti bi jo bil na levo stran ter odšel, ne ostal tam kakor spokorjen grešnik." »Nisem mogel in ne morem; koMkokrat in pri ko- ] likih sem bil kriv, a spoznati nisem hotel svoje krivde; tu jo pa spoznam, ono dekle vpliva magično na moje moči." »Čast sva imela videti", šah se kaplan. Med tem sta pa Irma in Milena šli na vrt ter seh na klop pod široko razrasteno in lepo napeljano trto. ]Sfa Mileninem obrazu je bil še vedno oni izraz kljubo- vanja in zmage, na Irminem pa porogljive ironije. „Imela si se drugače vesti radi drugih dveh", očita ji Irma. „Ne radi onih dveh, ne radi vsega sveta ne znam zakrivati svojih čustev, ne znam se kazati drugačne, ka- kor sem v resnici", odvrne Milena. , Mishš, da sta mu povedala ona dva h komu gredo in koga dohode tu gori?" „Ne vem", odvrne ji kratko in nazdraženo Milena. Onega večera so dolgo peli in pih v krčmi oni trije ; pozno v noč pripovedoval je Denkmar o svoji lju- bezni in nezvestobi do Milene ter pri tem in obilem vinu, se tako omehčal, da je objel svoja to=k'ariša in se zjokal kakor otrok. Bil je otročji, prav otročji pri svojih šestindvajse- tih letih in baš to je bilo, kar je na njem tako ugajalo. .Danes je vtorek, v četrtek imate vaje, dajte, vze- mite me Zi suflerja, prosim vaju, izpoditi me ne more, pa če me tudi, da jo le vidim, oh Mate, oh Slavko, oh Milena ! " Ganjeni do solz podprli so vsi trije svoje glave ter tako skoraj zaspali ; vzdramilo in pripravilo k odhodu je je le petje vstopivših mladeničev. Razburjena Milena je mogla ono noč le malo spati in zjutraj se je zbudila nenavadno zgodaj. Vzdignila se je malo ter zrla na spečo svojo tovarišico. Irma je bila krasna. Črni razpleteni lasje so se vsipali ji po obrazu, lepo okroglo levo roko imela je j)od glavo, desna ji je visela ob postelji. Lici je imela lahko zardeh, dihala je lahko, enakomerno. Milena ji je bila otroško udana, dasi je imela le dve leti manj nego ona. Poznah sta se že dolgo in ker Milena ni poznala in ni občevala z drugimi deklicami, mislila je, da prija- teljica ne more biti drugačna. Imela jo je rada, dasi sta bili večkrat različnega mišljenja. Ljubila je Irma prej in njo je ljubil bogat kupec. Starisi njegovi pa niso hoteli slišati o tej zvezi, ker je bila Irma uboga in ni se dopala njegovi materi. Ko je zvedela to ponosna Irma, prepevedola mu je pribhžati se ji, ah pisati ji, dasi jo jo on tako prosil, da bi potrpela, •da bodo starisi dali že pregovoriti. Ni ga hotela uslišati in par mesecev potem poročila se je s penzijoniranim majorjem, ki je bil gotovo trikrat starejši od nje in je po poldrugem letu zveze umrl ter ji zapustil raz ven po- kojnine tudi precej denarja. Dolgo jo je gledala Milena vprta s komolcem ob blazino in z gkvo ob svojo belo dlan. kar skoči Irma s svoje postelje k njej, objame jo strastno in strastno poljubi, da Milena ni znala, kako bi si razglagala to vzkipenje. ,Revica moja", pravi Irma, »koliko časa sloniš že tako, gledala sem te ter komaj zdržala smeh". »Nisem mogla spati", odgovori ji ona, ki je res bila bolj bleda, nego navadno. „No seveda Emil te je drarail, shši, pa je res krasen''. „Lep je bil vedno". „Radovedna sem, če pride z unima, ko boste imeh vaje, to je jutri kaj ne ?" (Pride še.) MačiCa. Srce utriplje ti za me. Tako ljubo, tako živo! Imam jaz mačico doma, Njej tudi bije prav tako . . :. Aj, modra to mi je žival, . . Laska se mi, segavo zre, Usaja krempeljce skrivaj In prede nežno: ljubim te. Vida. Ali sam ali v družbi ? Samota in osamelost ! Na prvi pogled ne hotel bi nihče ločiti teh dveh pojmov, a vendar bomo razumeli razhko med njima takoj spominjajo se na skušnjo last- nega življenja ! V narodnoj pesmi »Le pridi, le pridi. Bom sama doma", meni dekle, da razven nje ne bode pri hiši nobenega druzega, še celo psa ne. Samota se torej ozira na telesnost pa se more rabiti le v duševnem po- menu. Naš dični Gregorčič poje n. pr. : .Gorje mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo vživa sam". V najsijajnejši družbi se čuti človek lehko osamelega, nasprotno pa je tudi mogoče, da sedi celo sam med svo- jimi štirimi stenami in vendar ne čuti osamelosti če mu v srcu vstajajo mih spomini in ž njimi podobe davnih srečnih dnij... Sedaj preidimo na vprašanje, kaj je boljše za člo- veškega duha, ah samotno ali družabno življenje ! Človek je ustvarjen za človeško družbo, a v posavski dolini meni narod, da kar je preveč, še celo s kruhom ni dobro, za- Str. 8 .SLOVENKA- St. 21 torej vzemimo si pod noge srednjo — zlato pot, ne kla- njaje se preveč družabnemu veseljačenju in ne ogibaje se s strahom samije. Kedor se odpove družabnosti, izbri- san bode kmalu kot čudak iz slojev človeške družbe, to seveda v usode milem slučaji, navadno pa ga obsodijo za nevljudneža, če ne še za kaj hujšega. Kedor pa se hoče bliščati po družbah kot svetla zvezda, mora biti tudi pripravljen na svoj . . . zahod. Človek, ki je vedno sam, postane jednostransk v svojih nazorih, duh se mu potopi v bledih sanjarijah, različni predsodki o svetu, človeštva in življenji in o sebi samem odtujujejo ga ga čedalje bolj človeškej družbi, katera je prava prav- cata mera in tehtnica za naše misli in dejanja. Iz sa- motanja razvije se ali bahač, prenapetež, ki je zaljubljen v svojo osebo tako, da bi pokleknil vsak dan po trikrat najmanj pred njo, ki gleda na ostale zemljane kakor na borne črviče ali pa postane samotar tako skrajno skro- men, da bi najrajši prosil vsacega človeka oproščenja, da se še sploh drzne teptati travo. Oboje je smešno! Kedor živi dolgo časa sam za-se, začne se konečno bati ! ljudij in vsega, kar prinese človeku življenje, naj si bo dobro ali hudo, tolaži se sem ter tja i z mislijo, češ, ne uživam veselja, ki nam je ponuja svet, zato pa tudi ne okušam bridkosti, katere je spremljajo. Vsaka božja iskrica do stremljenja umre mu, namesto, da bi napre- doval, pa nazaduje, kajti ravno ovire in zapreke bodrijo duha in ga unemajo za delovanje, a misli samotarjeve krožijo svobodno po vedno istem tiru, brez spremembe, brez zaprek. Samotarjenja slabe posledice ma.ščujejo pa se še v drugem oziru. Samotar ali preveč zaupa ljudem, ker jih ne pozna in vsled tega ne uvažuje človeških slabosti], ali pa je skrajno nezaupljiv radi predsodkov, katere mu je na- redilo njegovo jednolično življenje, lastnega prepričanja pa nima. Človek sam samcat je slab, v slogi je moč. Nadalje jo samotarju tudi na kvar to, da se ne zna kretati prišedši v družbo. Brez ljubezni, brez prijateljstva teče mu živ- ljenje, a piijateljstvo, ta božja cvetka, je vredno, da se mu žrtvuje vse! Marsikateri seveda trdi, da se rad odreče prijateljstvu, kajti pravo prijateljstvo živi itak pre samo v pravljicah. Vse je sebičnost, vsaka ljubav stoji na kakšnem .računu", bolje če zadostuje človek sam sebi. Ako pa smelo obsodimo baš ta nazor za po- sledico največe sebičnosti, ne more nam oporekati nihče. Kogar navdušuje zaupanje v samega sebe, da bi mogel i on sam biti svojemu drugu zvest prijatelj, ta ne more obupati nad prijateljstvom. Redek je sicer ta dar božji, bajka pa ni. Kakor zlato v ognji, skušajo se pravi pri- jatelji v nesreči. Kedor zahteva cvet in sad v istem hipu, vara se seveda pogosto. Prava pobratimstva se seveda ne sklepajo hipno, kar čez noč, sosebno ne pri vincu, temelj trajnega prijateljstva je korenito medsebojno spoznanje, ki potrebuje za razvoj časa in odkritosrčnosti. In če ti je usoda naklonila srečo pravega prijateljstva, veruj in ne- guj si in ceni ta biser, kakor punčico v očesu in posveti se mu z vsemi svojimi močmi ! Ne plaši se nobene žrtve, iajti, kar danes zahteva prijateljstvo od tebe, vrača ti oduševljeno jutri ! Družabnost in samotarjenje mora ostati torej v vednem ravnovesji na tehtnici človeškega življenja. Le tako ostane duh svež in ne opeša po delu. Človek mora pomisliti, da ga Stvarnik ni ustvaril njegovej lastnej ni- čevosti na ljubo, ampak da ga je postavil na svet kot uda vsega človeštva, kateremu mora koristiti. Življenje dobi še le svojo vrednost in važnost za posameznika z. ozirom na- vesoljno človeško družbo. Verige posamezni členi so brez koristi a zvezani v močno verigo, dobe pomen in veljavo. In če se utrga jeden člen, čuti to isti,, ki jo rabi, takoj. Slično je i v človeškej družbi. Torej : ,Ne plaši se znoja, ne straši boja, saj možko- dejanje krepčuje moža!" Nemec pa pravi: .Gemächlich soll der Wurm im Staube hegen, Der edle Mensch muss- kämpfen und wird siegen. In še nekaj ! Pregovor pravi : »Povej mi s koin sa pajdašiš in povem ti koliko si vreden!" Drugi speti .Kedor se druži z volkovi, mora tudi tuliti ž njimi !" Vsakemu je sicer dano na svobodno voljo, da igra. norca ulogo na svojo roko, a razsoden duh iskal in na- šel bo gotovo družbo, katere je vreden ah katere je dol- žen samemu sebi. -s Za sklep pa še besedico, specijelno besedico žen-^ stvu, kateremu se tako rada očita prevehka ljubezen da družabnosti. Na čast slovenskemu ženstvu vidimo se rade volje primorani izgovoriti priznanje, da v nas Slovencih doslej še ne poznamo te lastnosti pri naših ženah in de- kletih v tem obsegu, kakor se nahaja to v drugih na- rodih. Dal Bog, da nam i bodočnost nikoh ne prinese prihke, opozarjajoče nas na oni znani pregovor, ki opo- minja, naj se ne hvah dan pred zahodom. Naj stori žena še tohko za občni blagor, za narod, letaje iz jednega društva v drugo, naj priredi in vodi še toliko zabav za radodarne namene, če poleg tega zane- marja svoje dolžnosti kot mati ah gospodinja, dvomljiva jej čast ! Še slabše pa je, ako svojej strasti do zabav žrtvuje ugodnosti domačega ognjišča, izpodkopavaje mu temelj z žrtvami, katere zahtevajo njega družbe od nje v denar- nem oziru. Ah . . . jednakopravnost za oba spola ! Tudi nekateri .častiti" očetje imajo ne navado, temveč raz- vado, da morajo iti vsak večer med pivske bratce, kjer popivajo po vso noč, dočim doma žena v skrbeh, kaj bo dala drug dan deci za lačni želodec, ne more zatisniti očesa ! Torej vse, kar je prav in kar ni mogoče, tega še Bog noče !. . . Po nemškem priredila Marica II. Vzbujajmo v svojej deci resni- coljubnost! človek se mora včasih nehote diviti, koliko modro- sti skriva se v priprostej luščini narodnih pregovorov, 1& žal, da jih dandanes vse premalo uvažujemo, namesto^ st. 21 .SLOVENKA" Str. 9 •da bi se jih držah kakor najboljših pravil za življenje. Saj so otroci stoletne narodove skušnje in ,,glas naroda, glas božji* ! Tako se tudi pravi, da kedor laže, tudi krade. Ko- lika žalost morala bi biti za stariše, ki so zasačili svo- jega ljubljenca na prvej laži ! In prav vzgojevalna sred- stva, katerih se poslužujejo pri prvej laži, odločilna so za razvitek značaja za vse življenje. Nekateri starisi so v tem slučaji prestrogi, nekateri se tolažijo s tem, da otrok sploh ne ve, kaj govori, nekateri brezvestni, ki :sploh ne umevajo svojega važnega poklica, vesele se celo na zvijači, s kateroj se je izrezal njih .nadebudni otrok" ter se rešil zaslužene kazni s pomočjo laži. „Laž v sili !" tolažijo se in sploh in ne uvažujejo take „malenkosti". Vsaka brezbrižnost in popustljivost pa se osveti in sicer nikjer ne tako, kakor ravno pri vzgoji mladega naraščaja. Starisi in vzgojitelji morajo torej že zgodaj, kakor hitro se jame zavedati gojenec, skrbeti, da govori resnico, so- «ebno pa, da njih samih nikoli ne dobi na laži. Besede mičejo, vzgledi vlečejo. V prvej mladosti uče se otroci vsega itak le s pomočjo vehcega daru za posnemanje, in kako se naj razvije iz otroka dober in blag značaj, če je primoran posnemati slabe vzglede '? Človeško življenje nanese tako, da nam često po- loži na jezik .laž v sih", a otrok, ki ne zna razlikovati med obema — jednako ,.dičnima* sestricama, naj ne ve o nobenej. Naravna posledica je, da otrok čuti krivico in premišljuje o njej, ki se mu je zgodila s kaznijo za laž, slišavši, da odrash vendar lažejo. Koliko preglavice provzročajo otroci odrashm s «vojo radovednostjo, o tem nam pač zna mnogo pove- dati vsaka mati ! Jedva je rešeno jedno vprašanje in že je stavljeno drugo. Kakšen naj bo odgovor, ako mati vidi, da ne more in ne sme otroku povedati resnice ? Ne laži se otroku nikoli, sosebno pa slučajno navzočim na ljubo in v zabavo z nekim gotovim povdarkom ne, kajti bistroviden otrok spozna takoj, kam pes taco moh ! „Premajhen si še! Ko zraseš, razumel bodeš vse!", tako Jiaj se pomiri mali radovednež in pametna mati naj nje- gove nemirne misli skrivaj, da otrok ne opazi smotra, prevede na drug tir. Jako škodljivo je tudi, ako kažeš otroku svojo ne- zaupnost, prašaje ga ob priliki : ,,Ah je pa tudi res, kar si mi povedal?" Naša deca niti sanjati ne sme o tem, da bi jo smatrali zmožno, posluževati se proti nam tako velike napake ! Vsak tak sam mora užaliti nepo- kvarjeno otroško dušo. Otrok, opazivši, da nimaš zau- panja vanj, postane nezaupen, nezaupnost pa je mati laži, oboje pa posledica napačne vzgoje, kajti .daru laži" ne prinese nihče seboj na svet. Pozor torej, starisi in vzgojitelji, sosebno pa ve matere, kot naravne vzgojiteljice, da vam vaši otroci kot propalice v poznejših letih ne bodo očitali slabe vzgoje ! Priredila po nemškem Marica II. Galerija ženskih slik. Beleži Kamnoselski. n. Tinea. Rože je na vrtu plela, Pela pesemco glasno. S. Gregorčič. Vrt je bil njena lastnina, ta vrt je bil nje mladost, njena sreča, njene sanje, njen up, njen raj, njeno vse. V tem vrtu je prežUa najlepše dni svojega življenja, — da, najpleše in s tem vrtom spojeno je bilo vse njeno bitje, njena duša. Ona sama je pa bila živa cvetka v tem vrtu, cvetka, brez katere bi moral ugasniti ves čar vrta, ako bi izginila iz njega, ako bi jo utrgal kedo ... In izginila je, utrgal sem jo jaz, vtrgal v gnjevu svojega srca, v obupu svoje duše... Temno je bilo moje življenje, po onem usodepolnem sestanku na smrtni postelji blede Klare jelo se je tam- niti. Zašel sem v mračni labirint, kajti podoba Klare sto- pila je oj, da ni stopila nikdar ! med moje življenje in luč sveta, da je bilo omračeno moje duševno oko po sanjah o nerazločni sreči človeškega srca. Potem je prišlo, kar je moralo priti, kar je bilo naravno. V labirintu so me prav kmalu obdale sovražne sile, — kdo jih ne pozna, kdo ? To so one sile, ki tirajo ne- dolžnega, nevednega človeka v žrelo pogube in on jim sledi, ker boljšega ne vidi, ne pozna. Ko pa je prepozno, jame ječati duša v obupu, v spoznanju, da je ostala jasna sreča zunaj, zunaj v svitlih višavah, kamor se ne more dvigniti nikdar več, ker je — prepozno ! A zakaj prepozno ? Li ni srce zmožno ljubiti, da-si je spoznalo bridki kehh življenja, dasi je v zavesti bližajoče se pogibelji ? Vsaj je čisto, vsaj vanje ne more ničesar, kar ni od Njega, Najvišjega ! Zakaj bi ne bilo srečno i ono, saj je sreč obilo in raznih na zemlji in kako jasne, visoke, nad vse zemsko vzvišene sreče so onih src, v katere je zgodaj udrlo izpoznanje o ničevosti, o nizkosti sveta ! A najti jo ? Kje ? Kodi jo iskati ? Kje je jasno bitje, na čegar perotih veje nebeški zor take sreče ? Obhodi ves širni svet, beži za divjim hrepenenjem svojega srca — zaman, zaman ves trud ! In vendar je nekje, mora biti nekje ! Glej za ono daljno goro, kako sije ondi tajnostni zor in iz njega se čuje sladek, oj tako vabeči klic: .tu, tu sem, trudni popotnik, tu-sem!" In ti bežiš, da ti krvavi telo in duša, — ko pa si dospel na oni kraj, kaj si našel ? Vse, vse drugo, kar ti nav- daja bolno srce z gnevom in mržnjo, a n j e nisi našel ; naposled omagaš in utrujen se odpoveš temu, česar nima, česar ne premore trhli svet. Ko pa si tako brezupen žedel, ko ti je postalo živ- ljenje tako neznosno breme, tako prazna, brezpomembna last, tedaj ti je stopila nenadoma pred oči podoba dek- khce, z očmi, s smehljajem in sladko vabečim glasom, da najedenkrat meniš : ona, ona je, ki je klicala iz ne- str, 10 ,S L O V E N K A. St. -21 besne zore ! Sredi cvetja stoji na svojem vrtu in se ti smehlja nagajivo sladko, oko njeno pa pravi : glej, ne dvomi več. jaz, jaz sem, saj nisem mogla drugače, toda hiti. vzemi me v svoj zavičaj, da me ne dol)ode drugi, nevredni ! In ti.... . .? Saj ni več dvoma v tvojem srci : — ona je, tvoja jasna, nadzemska sreča, za katero si prebežal ves širni svet, za katero si klical zaman..... I v mojem srci ni bilo več dvoma, v mojem, nik- dar razumnem, a čez vse zemske meje fantastičnem srcu ! KaVo hitro sva se umela ! Jeden pogled, jedno vprašanje, jeden stisk roke in bilo je, kakor bi se bila posedovala že dolgo, dolgo let. Po tem sva jela sanjariti, ob jutranji zori, ob luni in večernem mraku, ko je v sladki grozi šuštelo drevje in očitalo — prepovedano ljubezen. A sanjala sva ne- beško, o dnevih, ki imajo priti, takih, da jih ne premore svet drugod, nego ondi, kjer bodeva živela midva, zdru- žena za večno. In to so bile sanje, o kakoršnih nikdar ni slutilo njeno mlado srčece. Ko je stala sredi vrta in pila besede mojo lju- bezni, ki so peneče se dvigale iz globočine moje prepolne duše k njej, tedaj je zrla v nebo, odsotna, a cvetice okrog nje so jokale, — ker lepši raji vstajali so v njeni lepi duši in vsi ti raji postanejo resnica, saj tako je čitala v mo- jih očeh, vere, ljubezni polnih. V tem so se nabirali oblaki, da pošljejo svojo mrzlo nevihto na vrt teh lepih sanj — oj, da bi bilo ostalo jasno ; morda so najlepše sanjo uresničijo le tedaj, ako jih ne moti ničesar, kar je nižjo od njih? Kdo ve? A zmenila se nisva, le tu in tam je zarežalo kako zlobno, nepopisno zlobno lice v svitlolio najinih sanj, za- hreščala kaka sovraštva polna beseda v harmonijo naji- nih duš in naju prestrašila, kakor bi l)ila mrzla smrt. Ko pa se je bližala opasnost, nu, tedaj se je zgo- dilo, nad čemer se je zgražal svet .... necega dne so zapeli zvonovi gori v visokih linah in pred oltarjem je stalo dvoje prestrašenih ljudij — jeden hip in iztrgala sva plen iz žrela javne zavisti. Je - li bil to srečen dan ? Oj ne, ne ! Bil je dan tamnega pogreba, spremlja- nega od pošasti s človeškimi lici, a peklenskega izvora. Potem je postalo mirno, . . . za kako ceno 1 ,Kje so sanje, kje ! Oj daj mi moj raj nazaj, daj mi moj vrt mojo mladost, daj mi moje dekhštvo, mojo svobodo mi daj spet !' Na stolu medli vela cvetka, upadla je in strta . . . mračno je v sobi. Nebo je sivo prepreženo z jesenskimi oblaki in ostre kaplje padajo na okna. S težkimi koraki merim sobo, — tedaj se zgrudi pred me na koleni, roki vije v divjem obupu in ječi : ,I)avoiin moje sanje I Kaj si mi obetal in kaj si mi podal ?" „Moje srce in dušo ,Tvoje srce? Ha — jaz le vidim sive stene te pu- ste sobe, vse drugo so bile toi-ej puhle fraze ? Lažnik ? Slepar oni, h kateremu sem zrla kakor k Bogu ? Vse, vse izguliljeno ! Oj vzemi mi še to bore življenje, vzemi mi je I" Po kolenih se vleče za manoj, ki se bližam mizi, na kateri je samokres. Vse široko brezdno videl sem h krati odprto — — — tu, tu notri pogreznil bi njo in sebe ! Živi. kdor mo- reš ! Roka se je stegnila po samokresu, a njena je zgrabila h kratu po njem, — kratka borba, v sobi nekaj zagrmi in tema je postala okrog mene .... Sedaj sem zopet na nogah : bledo lice še. medle- oči in otožiui i)oteza rcsimiacije okoli usten, kadar se po-- gledam v zrcalu. Ona istotako bleda, upalih hc, vehki sanjavi očesi pa globoko v jamah. Kadar se ozreva drug drugemu v oči. šine čez obraz neumljiv smehljaj, oko pa beži v daljavo, nekam, • nekam proč, iskat necesar, kar je nedosežnega. Oba sva utrujena od liredolgega jiotovanja po nadzemskih daljavah in pravi svet je nama tako tuj. Kako veliki dve zagonetki ! Ko pa pogledam nanjo, zdi se mi, da vidim cvetko- sredi tihega vrta ondi ob belem gradu, po njenem lici pa se razlije vprašujoči svit. katerega bi si ne mogli raz- tolmačiti vsi modri Ker ubi .... Le jedno je jasno : ne išči sreče, komur je jeden- krat obolelo srce. lahko jo je najti, a teže izpoznavati — pravo. Književnost in umetnost. HecTpue pascKCiSbi, n.ipisal ^4. 11. Vexoe^ Iladcmie deearoe. Črtica za črtico je lepša in ugaja ti vedno ona, da ne moreš od nje, ktero baš čitaš. To je v pravem pomenu ruska — prelest ! Tako priprosto bi se zdele navadnemu čitatelju, tako naivno nedolžne, saj v veliki večini še govora ni o ljubezni, dejale bi osemnajstletne deklice ! Ali koliko duha, koliko opazovanja, koliko fl- nese, koliko tinega sarkazma, humorja in kohko globo- kih misli je v teh črticah ! Jaz sem gotovo hvaležna ne- komu, ki me je opozoril na to knjigo, morebiti bode tudi meni kdo, ako jo prečita, ker jo vsem priporočam prav toplo, seveda tistim, katerih ni strah pred ruskim leposlovjem in - - ruskim jezikom. Cena knjigi je 1 rubelj, a dobiva se v Petrogradu, izdanje A. S. S u v o r i n a. Nov roman. Grof L. T o 1 s t o j je spisal, kakor poročajo iz Petrograda, nov roman, ki pojde skoro v tisek. Razno. Reforma ženske noše, Najnoveja prikazen, ki sprem- lja gibanje modernega ženstva, je med drugim i strem- ŠT. 21 ,S LOVE N K A" Str. 11 ljenje za reformo ženske noše. Ob priliki berolinskega ženskega kongresa se je javno izpregovorila o tem pred- metu marsikatera beseda, vrhu tega ustanovilo se je v Berolinu posebno žensko društvo, katerega glavna naloga je, da reši to iz zdravstvenega stališča jako važno vpra- šanje. Ravno tam so se poklicale v življenje in jjoverile z izdelovanjem reformovanih ženskili oblek posebne izde- lovalnice. Nek dunajski modni list je razpisal pred kratkem darilo onemu, ki izumi najboljšo spremembo .ženske obleke, z ozirom na zdravje in praktično rabo. Iz navedenih pojavov se lehko razvidi, da se je -ienstvo poprijclo tega predmeta z vso resnostjo, katera pa mu vzhc temu ne pomaga, kajti prav to ženstvo, ki koketuje na jednej strani s svobodo, da se tlačiti na drugej strani od trinožke mode. • . Nova obleka naj bo vzor iz zdravstvenega in prak- tičnega stališča, a vendar naj ne žali mode, to je nam- reč vodilna ideja ženskega stremljenja, ki smeši razum prav tako, kakor današnja moderna ženska noša. Tukaj se mora postopati radikalno. Ah napovedati boj največjemu sovražniku našega zdravja — modi —, ah pa rajši pustiti vse pri starem, kajti vsaka polovi- čarska reforma bila bi le nekak pesek v oči ! Največji vspeh, ki nam ga je pričakovati od te ideje, bo pač nova moda, ne ptič, ne m.iš, ki pa ne bo ni za las mileja našemu zdravju od sedanje. tJeprav pa se nam Slovenkam očita, da smo pov- sod najzadnje, vendar j-^ mogoče, da prekosimo v tej točki glasovite sestre, nezmotljivega kulturnega naroda, kajti imenitna slovenska žena, jedna izmed najdičnejših hčerk majke Slave, obeča nas seznaniti s stalno narodno nošo, ki se bo gotovo ponašala z vsemi vrhnami, odgo- varjajočimi zdravju in praktičnej vporabi. Po nemškem priredila Marica II. Slovenski operni pevec, Naval - Pogačnik, žanje, -kakor poročajo dunajski in za njimi italijanski časniki, obilo hvale in slave v gledišči ,.an der Wien", kjer se poje Puccinijeva opera ,,La Boheme". Kolesarstvo iu zdravje. Zdravje in moč je glavno orožje človeku v boji za obstanek. Kedor hoče vztrajati v tem boju, mora skrbeti, da mu to orožje nikoh ne [ zrjavi ah pa postane celo nerabno. , Ali je to gotovo ?" — ' Ali mi to in ono ne bo škodovalo ?" Taka in jednaka prašanja so vedno na dnevnem redu. Gotovo je, da so vprašanja celo umestna in njih prava rešitev bi morala biti prva skrb vsacega mislečega človeka, kajti v zdravem telesu biva zdrava duša. Odkar se je kolesarstvo razvilo s tako nepričako- vano močjo, da se mu klanja najvišja kakor najnižnja glava, pretresa i zdravnike i lajike vprašanje, ali je vožnja po kolesu blagodejna za zdravje. Splošni ,.da' priporoča nam ta šport, kajti kakor vsak, je tudi ta ve- like važnosti za zdravje, če se ne pretirava. Kakor vsaka stvar, tako ima sicer tudi kolesarstvo svoje prijatelje in sovražnike, vendar se pa število po- slednjih vidno zmanjšuje. Moč in elastičnost, najpotreb- nejši, pogoji za telesno, kakor za duševno delo, odvisno je od-živahnosti in čilosti naših mišic in živcev, katerih lelovanje pa zahteva tudi posebnega pozora in negova- nja. Zdravniki priporočajo torej vsak šport, poleg tega pa seveda previdnost in vztrajnost, kajti le na tak način krepé se mišice iu živci, povspešuje se krvotok in pre- tvarjanje redilnih snovij. Na tisoče zdravnikov osrčuje nas za 'kolo, proslav- ljajo je kot imenitno izumitev za povzdigo močij pešajo- č.ega človeštva. Vožnja po kolesu ne krepi samo mišic na nogah in rokah, ampak utrjuje tudi pljuča in spodnje telo. Pljuča dihajo hitreje in sprejemajo tako mnogo več kishka, kakor pri navadnem gibanji, pljučne celice se okrepe in utrde. Močna pljuča, močne prsi pa se mnogo lažje ustavljajo i'azličnim vremenskim vphvom, kakor pa rahla, nežna, ki poznajo gimnastike dihanja le iz knjig. Konečno se kolo priporoča korpulentnim ljudem kot naj- bolje sredstvo zoper korpalenco. Nek amerikanski strokovni list je prinesel nedavno članek o kolesarstvu s posebnim ozirom na ženstvo : .Ne- kaj časa igra pri nas kolo sosebno za ženske imenitno ulogo, kar se tiče higijene. Medicinska fakulteta prepri- čala se je, da je kolo jedno glavnih sredstev za povzdigo in utrditev ženskega zdravja, sosebno z ozirom na spod- nje telo. Domači zdravniki ne odsvetujejo ženskim nikoli kolesa, slabotnim je še celo posebno priporočajo. Slučaji, v katerih zastavijo vso svojo avtorito da premagajo pred- sodke in ugladé pot kolesa tudi v protivniške kroge, se vedno bolj množe in so najboljše priporočilo imenituej iz- najdbi. _ __,Po_nemškem:_.M ari,c3 JI.^ DOMA. Male rane. Majhne rane, pred katerimi ni varna sosebno gospodinja nobeden dan, vidijo se včasih jako malenkostne, a vendar lahko postanejo ne samo nadležne, počasi celijo in se guojé, puščajo potem grde obrastke, ampak škodujejo zdravju z zastrupljenjem krvi. Snažnost je prvi pogoj, da se rana hitro zaceli, sosebno če se ta- koj stisne n zaveže. Dostikrat je pa bilo orodje, s ka- terim smo se ranili samo nesnažno, recimo nož pri re- zanji mesa, ker je posebno opasno pri crevili ali pa ne- svežej divjačini, ker se pri razkrojenji beljakovin tvorijo lahko jako močni strupi. Tudi zaskali se lahko v kuhinji na starem lesu in najsi bode Ireskicaše tako mala, ven- dar vcepi pod kožo bacile provzročajoče gnojitev. Tudi v najugodnišem slučaji zadržuje nesnažnost celjenje rane in ravno snažnost je ono carilo kojemu se zahvaljuje današnja kirurgija na tako sijajnih uspehih. Že iz rane curljajoča kri omije rano, ako pa se je bati, da tiči nesnaga globlje v rani, mora se izprati z vodo, katerej se je prihlo malo kisa ali pa se vzame dvoprocentua karbolova voda. Se boljše, pa je, kakor pravi Kneipp, slavnega spomina : da se raztopi v vodi malo belega galuna ali pa se jej primeša aruike. Sred- stva za ustavljanje krvi naj se ne rabijo brez zdrav- nika, kajti kri, ki ostane v rani, se razkroji in zadržuje cvdjenje, pajčevina pa, katere se poslužuje naš narod še dandanes, v ta namen, onesnaži rano^s prahom in drugo nesnago. • ' ¦ Str. 12. .SLOVENKA- Št. 21 Kri se ustavi itak sama od sebe, če seveda ni ranjena kaka večja žila, kakor hitro se rana stisne in obveže. Če je pa krvavenje močneje in se ponavlja, mora se ranjeni ud tako držati, da se krvotoku oteži pot do rane, ki naj se trdno povije, dokler ni zdravniške pomoči. Po nemškem : Marica IL Kalio se olirani žgane} kavi prijeten duh ! Ko se je kava sežgala, dene se takoj, še gorko, v močno in dobro se zapirajoče posodo in se posuje z dobro stolčenim sladkorjem, Potem se posoda zapre in se trese in preme- tuje z rokami in čez nekaj časa privleče se vsako zrno s sladkorjevo glazuro, katera brani, da kava ne izgubi prijetnega duha, katera nima čestilcev samo med ženskim svetom, ampak prav tako ga vedo ceniti i možki. Sredstvo zoper kuhinjske irtirke. Kuhinjski ščurek, ta neokusni gost, dela gospodinjam mnogo preglavice, ker mu sosebno v starih zidovih ni priti zlepa do živega. Različna draga sredstva, ki so razglašena po časnikih kot smrtno orožje zoper to .črno vojsko", nimajo na- vaono drugega namena, kakor polniti žepe onim, ki jih ponujajo in hvalijo. A neko prav ceno domače sredstvo lahko bi olajšalo mnogej gospodinji srce, da bi je po- skusila. Ščurkom namreč baje grozno diši pivo ! Kupi se torej starege piva, ki se dobi po ceni in se nalije v plitvo, samo znotraj jako dobro loščeno skledo ter se jim nastavi po noči v kuhinjo na tla. Duh nastavljenega piva vabi ščurke z nevdržno silo bližje in bhžje, da prilezejo drug za drugim na rob sklede od koder počepajo in splezajo v žlahtni .ječme- nov sok'", kjer se potope, kajti po gladkem lošču se jim ni mogoče rešiti. Kar črez noč seveda ne pomaga niti to sredstvo, a polagoma in z vztrajnostjo mogoče, da koristi v go- spodinjstvu. Železnato vino preizHUŠenega, zanesljivega učinka, ima v sebi lehko prebavljiv železnatprepi.iat. kateri učin- kuje pri slabotnih, na pomanjkanju krvi in na živcih trpečih osebah, priporočljiv posebno tudi za slabotne, blede otroke. III Deset gramov tesa preparata Ima v sebi 2b miUgraraov že- leznatega kisleka in 10 miUgraraov izlećka iz skorje kineš- kega drevesa. T.plfarnflr Piopftli ^ LJ«bUani jamči za ozna- LeKdrnar ritCOll ^g^^ ^^^^^^ jednako se- stavo, potrjeno po kemični razkrojbi dr. H. Hagerja v Frankobrodu na Odri in prof. Balt. Knapit- scha, zapriseženega sodnijškega kemika v Ljubljani Steklenica imajoča pol litra velja 1 gld., 4 polliterske ste- klenice 3 gld. 6Ü kr., franko s poštnino vred 4 gld- Naročbe odpošiljajo se točno proti poštnem povzetju. Cenike pošiljam vsakemu na zahtev franko. Alessandro Levi & Minzi Trst, via Riborgo, 21 in Piazza Vecchia št. 21. zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franke. Naročeno blago stavlja se parnik. ali na železniško postajo, ne da bi za to raCunil stroške. LiSt zhaja vsako drugo soboto in stane za vse leto 3 gld. ; za naročnike .Edinosti" pa 2 gld. ; posamezne številke se bodo dobivale v Trstu v bakarnah : pri Ghiozzi in pri g. Lavrenčiču (Piazza Casermžk), pri Pipanu (Ponte della Fabbra) in pri Fratuiku (Sv. Ja- kop po 12 kr. Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti" ulica Molino piccolo, hšt. 3, II. nstr Lastnik konsorcij Hsta »Edinosti" — Izdavatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. —- Tiskarna Dolenc. Trst.