I>opisi. Iz iTIaribora 0 10. t. m. je okrajno zastopništvo imelo sejo, pri kteri je med drugim tudi soglasno sklenole, naj se napravi prošuja do gosposko zbornice, da se naj odpravi konkordat in loči šola od crkve. — Če ta sklep ne bo osrečil celega okraja, kajpaga te bo? — Nadalje seje v tej seji tudi skenolo, da se za prihodnjo mariboreko trso- in sadjorejno solo ustanovi pet prostihmest Cštipendij) za rejence iz mariborskega okraja, za kterih vsakega se bo iz okrajne denarnice plačevalo vsako leto 120 gld. Kar se tiče te že mnogo let zaželene in res zlo potrebne sole, se čujo zlo čudni glasi o nji. Tako se je pred kratkim v nekem javnem zboru izreklo, da deželni odbor hoče napraviti sanio celo majheno vino- in sadjorejno šolo v Mariboru, t. j. boče samo dati, nekemu učitelju v Mariboru nekoliko poprečne plače (pavšalo) kteri bi si naj najel košček njive in vinograda in tamo učil vino- in sadjorejo. Če bi se to zgodilo, te bi že vredno bilo, da se taki prosti prostori osuujejo — in da se je o ti reči že toliko govorilo in pisalo! — Mogoče je vendar vse, vsaj je zadosti znaiio, da ljudje ne dajo radi kaj dobrega iz svojega mesta aliokraja. Šado- in vinorejska šola se bode ruorala v Mariboru napraviti, ker je to sklep deželnega zbora. Bojinio se, da se bode zatoraj obrezovala ta stvar kolikor naj več mogoče in se samo toliko storilo, da se bode reči moglo sklep deželnega zbora je izpeljan. Upama vendar da še se bode o ti važni in zlo potrebni stvari enkrat v deželnem zboru besedovalo, j in da se ta reč ne bo tako lahko odpravila, kakor neki gospodje mislijo. — Zdi se tudi, da se osnovanje rečene šole! v Mariboru riva na zlo dolgo pot iu da bo sreča, če se bode ¦ še le v dveh letih kaj začelo. | Na okrajno zastopništvo je došlo tudi vprašanje od deželnega odbora: Ali je potrebno, da se več nialih srenj v jedno zloži. Da se reši to prašanje je osuovan odbor od 5 udov, kteri naj to reč pretresejo in o nji v prihodnji seji predlože. G. Tappeiner, kteri se je že prej odpovedal dežel nega poslanstva in mestnega županstva v Mariboru se je pri ti seji tudi odpovedel predsedništva v okrajnem zastopništn. 14. t. m. je bila v Mariboru volitev deželnega poslanca za mesto Maribor. Kandidirali so dr. Reiser, dr. Mulle notara v Mariboru in g. Brandstetter posestnik vRadvanju. Dr. Reiser se je vendar zadnji dan kandidature javno odpovedal in pri-1 poročal g. dr. Mnlle-ta, — kar vendar temu ni mnogo koristilo, ker je z veliko veeino bil izvoljen g. Brandstetter. — Tudi narodna stranka je volila Brandstetter-ja. Iz Radoslavec pri inali ITedelji 13. decembra 1867. Dragi ,,Slovenski Gospodav"! dovoli, da tudi jaz kot prost knietovavec, ti prvokrat, iii sicer pred koncem prvega i tvojega leta, kratke vrstice pišeni, ter naznanim, kako se j nam tukaj kaj godi. — Z letošnjo letino smo hvala Bogu, I prav zadovoljni, ker razun bajde se nam je vsaka reč dobro obnesla. — Tudi vinske kapljice smo veliko pridelali. Do-brota mile božje roke uas je z vsem tako obdarovala, da! sedaj brez skrbi na pomankanje v/.ivamo svoje spravljene pridelke. — Scdaj nas je popolnoma zaprlo, ker sneg velik [ nad pol sežnja nas je zapal, tako da razun tiru ga je težko pregaziti. — Volitve občnih županov so že pretekli mesec dovršene, toda pri nas večidel celo narodno. — Kakor že delj časa po večih mestih dela konkordat veliko hrupa, tako so začeli fudi tukajšni po deželi rastreseni nemškutavji na vse grlo soper njega govoriti češ, da je kriv vseh nesreč avsrijiskih. — Ni dolgo, od kar sem v neki gostilni, pogovarjaje se o evropejskih zadevah in o žalostnem avstrijiskem stališču k slednjemu prišel tudi na sedaj tolikokrat imenovano stvar — konkordat. Pri ti priči začne neki znani in učeni nemškutar na vse grlo vpiti soper to crkveno pogodbo rekoč, da je vzrok, da kmet plača sedaj 40 gold. med tem ko je pred njo plačal le deset. — Dalje je kvasil ta aristokrat, da je konkordat ovir vsega napredka zato, ker nam je potrebil vso nemščino iz ljudskih šol (kdaj ?) tako da sedaj otrok zapustivši ljudsko šolo, idoč v više, mora po tri leta to ponavljati, kar je pred konkordatom v enem letu tako srečno (menda izvrstno) dovršil. Govoril bi še bil gotovo več ; toda misli iiam niso se vjemale, bilo je tedaj dovolj. — Nočem se spuščati v pretres teb puhlih nemškutarskih vgovorov, kteri prazni se na konkordat vežejo, saj vsaka zdrava pamet pozna čase prejšnje — in sedanje, le rečem to, da omenjeni neniškutar sam prav za prav ni znal kaj je konkordat, ker prašan, da naj razločno pove, kaj je v njem tako nevarnega, ni znal druga odgovoriti, kakor svoje strasti si nad ¦ njim tolažiti. — Človek se res mora čuditi, videvši našo nemškutarsko ,,inteligencijo (?) vedno zijočo v nemške nam sovražue časuike, in nepoznajočo uobenega navodnega niti kmetiškega napredka. •— S tem bolj pa človeku pogovarjajočemu se o drugih znanstvenih zadevah s takimi osebami, smešno prihaja, ko vidi da vrlo beroči dobre bukve in slovenske časnike priden kmet je dostikrat veliko omikanejši, kakor takošni ljudje. — Tudi novica, da se šola loči od crkve, nas ai kaj zlo razveselila, ker v njej (akose to zgodi) ni določen noben drugi zalog za plačo učeniku kakor prosti ktnet, kteri bo moral med drugimi vedno poveksajočinii se davki, tudi to za sedaj še nepotrebno plačilo na svoje že tako od teže prenguljene rame prevzeti. — Toliko za zdaj, ako vani je liubo spet v pribodnjič kaj. J. Od Scgove. F. J. 6. oktobra t. 1. sem poslal v KFosterneuburg blizo Dunaja 20 for. za jablančike, liruškine pritlikovce, ker visokib hruškinih dreves ni dobiti, trte v 26 vrstab in cepičev raznih plemen. 18. novembra t. 1. dobim zaželjenih SOjablančikov seženj visokih a 20 kr. v 20 sortah, in na ruesto 4 hrnškinib pritlikovcev — 40! a 10 kr., in cepičev raznih plemen 75, a 3 kr. in sicer: 16 pleraen bruškinib in 10 plemen črešnjinih m višnjinib; trt pa nobenib. — Doposlal sein še v Klosterneuburg 4 for. in 28 kr. s poštnino vred; I for. 75 kr. za erabalažo (skladanje) in poštnino do Dunaja; 2 for. 25 kr. pa za cepiče razne. Za prevažanje te robe, 145 colnih funtov toliko je vse tehtalo, pa spediteuru radgonskemu platil od Dnnaja do Radgone 2for. 98 kr.; tedaj nkupno : 27 for. 17 kr. Kar se tiče jablančikov, kojib med nami izpod 40 do 50 kr. ne dobim; pa vzeinimo le po 30 kr. eno drevesce, že znese to 24 for., kje pa je 40 pritlikovcev in 75 cepičev?! ki so med brali 3 ifor. 17 kr. vrednh — Vse je izvrstno naznainpjeno došlo, da veni, kaj imam. Hruškine divjake in črešnje že v jeseni izvzete, dam sedaj v hiši cepiti, in potem jih brž spet v gredi zagrebi s ti, kjer so že pred na cepljenje položeni in z zemljo po koreninah pokriti čakali. Zato svetujem, ako si še kdo želi, od indot poskrbeti razua sadunosna drevesna plemena, naj si jih sam ali v tovaršiji z večimi sosedi vkupaj od Klosterncuburga za tako dober kup omisli. Zadnjo postajo na železnici ali pošto sicer pa spediteura naj določno omeni; in prijel bo veselo reč. Saj jaz sem prav zadovoljen, in se jako na svoj nov obširen sadunosnik veselim, iz kojega bom zamogel o svojem easu tudi našim ljubim rojakom z izvrstno robo postreči. Toliko v potvrjenje, kar je bilo enkrat v ,,Novicah" in ,,Slovenskem Gospodarju" priporočeno. Od sv. Jakoba v slovenskili goricali. — Pretekle šolske praznike sem nektere dni potoval po Hrvaški, kder sem prav veliko lepega videl in se pripričal, da še so naši bratje Hrvati zrairotn tako prijazni in gostoljubni, kakor se o njib piše in pripovedava že od nekdaj. Dosegne me blizo ,,Banskega Dvora" uoč in ker nikder nisein dobil preuoeišča, moral sem še dobro uro dalje korakati, dokler ne dospem do nekega lončarja ter njega prenošišča prosim. Ta prosti človek me prav prijateljski sprime in rni gostoljubno postreže z vsern, kar je hiša premogla. Drugo jutro se mu lepo zahvalim in odrinera na ,,Banski Dvor" in odtod proti Varaždinu kamor pridem ob desetih predpoldnevom. Spremljal me je neki kmet iz nove vasi, ter mi veliko pripovedal, med ostalim tudi to, da Hrvatje malo žganja pijo. Rekel je, da le po rnestih naletimo ua kakšno krčmo, ki se žganje toči. So pa tudi res Hrvati bolj zdravi in bolj močni, kakor tisti ljudje pri uas na Stajersketn, ki bitro ko vstanejo po maselcu žganja spijejo. Zamorci imajo prav, da žganje ,,budičevo vodo" imenujejo. V Varaždinu obiščeni naj pred pri veliki cesti ležeče pokopališče (britof) in glejte! močno se začudim, ko zagledam krasne spominke z nemškimi napisi, kakor da bi bil Varaždin daleč tam v nRajhu". Le tu pa tam uašel sem brvaški napis. Med crkvami je Marija vnebovzetja^ naj lepša. Obiščem profesorja B. Franceljna, rojenega Štajevca in iskrenega domoljuba. Po poldne se snidemo v narodoi kavani. Bilo je nasočih tnnogo profesorjev in bili smo prav židane volje; naša židana volja se je vendar kmalu v žalost premenila. Ob treh je namreč došel iz Zagreba telegram, da je suspendiran zarad nekega sostavka v ,,Pozoru" varaždinski ravnatelj in kateket normalke in realke občno spoštovan g. Janko Jagič. — Po ti žalostni novici so bežali rodoljubi k g. Jagiču, ter mu priobčevali svoje sočutje. Tudi jaz mu se priklonira^ a on nas tolaži, da bode kmalu Slovanom prisijalo lepše solnce. Bog pomozi! odgovorim. Da pa Hrvatje v narodnem napredku niso zaspani, so priča jibove šolske knjige, kojesov Hrvaško-srbskem jeziku pisane, in krasna šolska poslopjaj kaja so letos v^Varaždinu, Petrijancih itd. sezidali. — Zivili bratje Hrvati! Živila cela slavjanska domovina! Strmski.