Dopisi. Iz Maribora. (Pogreb f prelata Kosar.ja). Ko jo oni ponedeljek, dne 11. junija, prinescl brzojav vsa verna srca pretrosujočo vest, da je nehalo biti v Iki na Primorskem srce preblagega gospoda prelata in stolnega dckana, Frančiška Kosarja, poslali so milostJjivi knezoškof Mihael kanonika pree. gospoda L. Herga tje dol proti jugu na kraj žalosti z naročilom, naj se truplo preljubljenega pokojnika prepelje v- Maribor, da bode tukaj slovesno pokopano. Prevoz trnpla se je zgodil brez ovir v četrtek, dae 14 junija. Okoli Va 11. ure dopoldne se je truplo prepeljalo z južnega kolodvora v prestolno cerkev, in so takoj peli črno slovcsno sv. mašo preč. gospod .T. Bohinc, stolni žnpnik. Popoldne ob treh po slovesnem vhodu milostljivega knezoškofa v prestolnico, ki je bila polna vernikov, bile so najprej mrtvaške večernice za rajnim gospodom prelatom. Potem so stopili miiostljivi knezoškof na prižnico in so govorili pogrebni govor. Videlo se je visokemu govorniku, da so bili ganjeni; ko so jim pri uvodnih besedah solze stopile v oči, spomnil se jo pač vsak nehole na božjega Zveličarja, kako se je pri Lazarjevem grobu razjokal, in so Judje rekli: »(ilejte, kako ga je ljubil«. V mugočni besedi so naslikali pokojnika življenje in kreposti. Po pridigi je na koru zapclo cecilijsko društvo prekrasen »reijuiem«. Po »Libera« se je začel sprevod pomikati iz cerkve na mestno pokopaliSče. Vodili so sprevod milostljivi knezoškof. GČ. gg. duhovnikovje bilo 9(5, med tenii vsi lavantinski prečastiti kanoniki in graški stolni dekan, dr. Hebenslreit, in starosta sekovske školije, preč. g. dr. Maržec. Pogreba so so udeležili gg. bogoslovci, vsi slovenski maril)orski odličnjaki, čč. šolske sestre z gojenkami, če. usmiljenke in mnogo kmelskega Ijudstva. »Kna se tebi je želja spolnila, v zemlji doinači da truplo leži«. Te bcsede slavnega pesnika voljajo tudi o pokojnem dekanu, prelatu Kosarju. Zdaj počiva njih truplo tukaj med naini, naj bi na njib grobu večkrat raolili vsi, katerim so pokojni gospod ali telesno ali duševno dobrote dolili. Izvrstnega služabnika božjcga, vnetega domoljuba in zvestega Avstrijca pa si vzainimo za vzglnd; saj o pokojniku po pravici veljajo evangeljske besede: »(iospod, pet talentov si rai podaril, pet drngili sem pridobil«, in psalmistov izrek: »V spominu večnem bodc pravjčen, slabega ogovarjanja se ne bodo bal«. Iz Št. Jemcja \>vi Konjicah. (Po svečanosti.) Znano jo čitatoljcin «Slov. (lo.spodarja«, kakšno slovesnost smo obhajali Šentjernejčani dnu 7. maja, namreč 251elnico tukajSnjega župnikovanja č. g. Fr. Pintarja. V dolžnost si šlejem šo omeniti, koliko se trudijo s pomočjo radodarnib župljanov za olopSanje biše božje. No bom opisovai, kaj vse so slorili y.:\ čast božjo v teku teb 25 let, ker to bi bilo za nu\ n mogoee. Naj povzamein samo iz zadnjih potih let. L JS90 so dali prcnovili vcliki ollar sv. Jerneja, sprednji del cerkve in so kupili novo nebo. Naslednje leto dali so napraviti nov božji grob, potem dali prenoviti oltar sv. Marjete enkrat to dosežejo, tedaj bomo tudi mi Slovenci kaj tacega z vso odločnogtjo zahtevali; saj smo že. dovolj siti nemških gospodov v Gradcu. — Odposlanci katoliškega učiteljskega društva za Avstrijo so bili pri ministerskem predsedniku, knezu \Vindischgraetzu. Milostno jih je sprejel ter jim odsvetoval antisemitizem. Vidi se, da ima knez žide rad. — Zadnjo nedeljo so v Leopoldstadtu priredili socijalisti shod, pa so tako rogovilili, da jih je policija razgnala. Gališko. Nadvojvoda Albrecht je s 5 generali dne 16. junija obiskal deželno rastavo v Levovu. — Dne 18. junija je umrl krakovski knezoškof, kardinal Dunajevski, brat bivšega finančnega ministra. v 78. letu svoje starosti. — Kakor v Šleziji in na Ogerskem, tako so tudi okoli Krakova velike povodnji in poplave tako, da voda že ovira železniški promet. Štajarsko. Dne 1. julija bode mariborska podružnica zloglasnega «sulvereina» imela občno zborovanje. Pride bojda več nemške gospode spodnje-štajarske, da se Maribor pokaže v nemškem svitu. — V Brežiškem okraju imajo Slovenci jednega političnega nasprotnika manj; umrl je narareč v Brežicah Jakob Lastnik. Kranjsko. Dne 11. t. m. je deželno predsedništvo dovolilo ustanovitev «društva za krščansko umetnost». Naj to društvo po vsem Slovenskem dobi veliko prijateljev! — Dne 14. junija je imela c. kr. kmetijska kranjska družba obeni zbor. Prišlo je do 100 udov. — Za pogozdovanje Krasa je poljedelsko ministerstvo dovolilo poleg že določene podpore 8000 gold. zopet 2000 gold. Primorsko. Goriški mestni svet je 12. t. m. odklonil prošnjo slov. starišev, naj se v Gorici osnuje slovenska ljudska šola. Tako znajo Lahoni; vlada pa je slepa in gluha! — V Trstu je bil zadnjo nedeljo ustanovni občni zbor »Kmetijske družbe za Trst in okolico«. — V Pulju je 13. t. m. irnelo občni zbor italijansko politično društvo za Istro. Štajarski nemški nacijonalci so zagrizenci, da se v jezik ugriznejo, ako ne murejo «kavsniti» po Slovencu; ali isterski Lahoni še so stokrat hujši, kar se je pri tem zborovanju tudi pokazalo. Hrvaško. Zagreb dobi lep spomenik pesnika Preradoviča. Spomenik bode do 8. septembra izdelal urnetnik Rendič. — Dne 26. junija bodo v Zagrebu položili temeljni kamen za »Starčevičev dom«, za hišo, ki bode hrvatski narodni dom. Naj bode dom edinosti vseh zvestih hrvatskih src! O g e r s k o. Poslanska zbornica v Budapešti je vsprejela ¦ valutne predloge in potrdila trgovinsko pogodbo z Rusijo. — Glede civilnega zakona so nekateri Wekerlu in tovarišem nasvetovali, naj se uvede civilni zakon le za take, kateri se vsled cerkvenega zadržka ne morejo oženiti. Vlada tega ni hotela, in danes, 21. junija, bode gospaska zbornica v drugič zavrgla predlogo o civilnem zakonu. Wekerle se že tolaži s tera, da bode ta predlog jeseru tretjokrat stavil v gosposki zborniei. Vunanje države. Rim. Sv. oee so podelili z ročnim pismom komorniku grofu Soderiniju pravico, da se sme udeležiti izročitve zlate rožice. kolikokrat jo bodo poslali kaki vladarici. Italijansko. Crispi je zopet ministerski predsednik; istotako so tudi skoro vsi prejšnji ministri ostali, samo da so nekateri službe menjali. Finančni ministerje Boselli. ¦— Zadnjo soboto je na Crispija, ko se je vozil v zbornico, z revolverjem ustrelil anarhist Lega. Ni ga zadel, in napadovalca so prijeli. Crispi je zdaj hkrati postal zelo priljubljen. — Na Siciiiji so grozno žalostne razmere. Ubogi delavci vsled lakote po nekaterih krajih samo travo in listje jedo. Nemško. Od 15. junija je v Berolinu in v okolici prepovedano, prepuščati dvorane za socijalistične shode, z visokimi globami. — V Strassburgu je bil obsojen protestantski pastor Miiller, ker je zasmehoval katoliški verski nauk o papeževi nezmotljivosti. V Nemčiji, kjer imajo protestanti toliko moč, se torej ne sme grditi naša sv. vera. Rusko. Car Aleksander III. je strog pravoslavni kristijan, toda nedavno je postal mehkejši proti drugim veram; torej je upati, da bode tudi milostno ravnal s katoličani. — Carjevič se je napotil na Angleško, da ondi obišče svojo nevesto, princezinjo Aliso hesensko. Ta-le je bojda bolehna. Ako je to res, potem ne bode ruska carica.- — Kmetijski delavci so se tako podražili, da jih kmetje ne morejo več plačevati; zato je jeden okraj že prosil vlado, da bi poslala vojakov ob letošnji bogati žetvi h kmetom na delo. Bolgarsko. Knez Ferdinand potuje s svojo soprogo te dni po deželi in povsod ga navdušeno sprejemajo, zlasti ga zahvaljujejo, da je odstranil Stambulova in njegovo vlado. — Knez je več politiških obsojencev pomilostil. Če mu le ne bodo te dobrote s hudobijo povračevali! — V Sredeu je vlada župana Blagojeva zaprla, mestni zastop razpustila in za prihodnji mesec razpisala nove občinske volitve. Srbsko. V Šabcu, Kragujevcu in na nekaterih drugili krajih so te dni bile občinske volitve, in je zmagala napredna stranka. — Kmalu bode mladi kralj Aleksander potoval v Carigrad; med tem časom bode doma vladal stari Milan. Blagajnice naj pred njim dobro zapro, ker mu vedno primanjkuje denarja za razveseljevanja. Špansko, Poslanska zbornica neee potrditi trgovinske pogodbe z Nemeijo, čeS, da je pogodba državi škodljiva. Ako bodo poslanci ostali pri svoji trmi, bode ministerstvo moralo odstopiti. Kraljica bode gotovo zopet Sagasti naročila sestaviti ministerstvo, ki bode nove volitve razpisalo. A f r i k a. Mladi maroški sultan, Mulej-Abdel-Aziz, je po vsej maroški državi proglašen za vladarja. Prememba se bode torej bržčas mirno zvršila; saj ga' je njegov brat. podkralj v Fezu, tudi že za sultana pripoznal. —• One pokrajine, katere je Angleška podarila kongoškim državam, pripadale so prav za prav pod Egipet in s tem pod Turčijo. Zato pa je turSki veleposlanik v Londonu že ugovarjal. Angleži bodo Turka že pomirili, pa se tudi s Francozi pobotali.