248
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Zagreba pišejo „Narod. Nov.', od 28. julija, da „v tiskarnici Gajevi se za program (^šolski letopis) c. k. nad-gimnazije varašdinske natiskuje slovenski prevod Goethe-ove ,,Ifigenije vTauridi" od verlega slovenskega pisatelja, prof.   Matija Valjavcau.  — Pravo tako! *)
Od sv. Marjete pri Pesnici na Stajarsk. 28. juL Ravno kar sem se v svojo domovino na praznike vernil, in že sem dosti opazil, kar bo menda tudi častitimbravcem ..Novic všeč. Našel sem marsikaj pri svojih rojakih,   cesar nisem zapustil: veselje namreč, iskreno veselje do pobožnih pa tudi druzih lepih slovenskih pesem, ktere čedalje bolj gerdo rijovenje in divje tulenje nesramnih ponočnjakov in vesovav-cev preganjajo.    Veselja   mora   človeku   serce  poskakovati, ako čuje in vidi, kako se v cerkvi mladeneč in sivček, deklica in stara babica enako tersijo iz celega gerla Večnemu čast in hvalo prepevati,   kjer  smo   poprej   le učitelja kako nemško krožiti culi;  veselja mora človek solze  točiti,   ako sliši in  vidi kosca na travniku, ženjico na polji, pastirja na pašniku pri čredi, hlapca v hlevu, deklo v kuhinji enako le lepe, poštene domače pesme prepevati, tako, da se glas da-leko po dolu odmeva.    Naprej, dragi rojaki! naprej, vedno tako, saj večno resnična je prislovica:   ,.Slajše  reči na svetu ni, kakor je pesem lepa", in gotovo bo se smelo potem tudi pri vas reči:   „Rad   ostani,   kjer  pojo. — hudobni pesem nimajo". — Slava tukajšnim duhovnom in učiteljem, ki se za to blago reč iz vse   moči poganjajo, dokler jim za to po imenu v ^Novicah" spominka ne postavimo .   kar   bodo   one   za   vse   dobro   in lepo   vselej unete
*) Priporočamo se tudi mi za en iztis   ovega gotovo micnega programa.                                                                              Vred.
248
•
gotovo rade storile. — Ker sem zdaj le lepo in hvale vredno povedal, naj še tedaj tudi nekaj povem, kar ni hvalevredno, pa je ravno tako resnično, kakor uno. Nikogar nočem žaliti; če pa ,,resnica — po starem pregovoru — oči kolje", nisem jez tega kriv; nadjam se pa tudi, da odkritosercna beseda ne bo pri dragih mojih rojakih bob v steno. Povejte m: ali ni cerkev tako zmazana, zdrena in podrena, da skoro ni mogoče jo za hišo Božjo spoznati? Da bi pač hotli vsi farani lepo nagovarjanje duhovstva poslušati, gotovo bi bila za leto dni lepa in čedna kot so sosedne cerkve! (Od te cerkve in pa od naše šole drugikrat več.) — Zdaj pa nekaj od letine v naših krajih. Letina je v obče prav dobra; vsega je, hvala Bogu! obilno, tudi vina bo, ako nas kaka nesreča ne zadene; samo sadja, kterega je lani obilno bilo, in koruze bo letos le sem ter tje nekaj. Merva je bila kakor solata, in že so se gospodarji veselili in si živo pred oči postavljali, kako se bodo visoko in široko naloženi vozovi proti Mariboru majali, kar 26. deževati začne in tako dolgo dežuje, da Pesnica naraša in naraša, jez preterga, v treh urah skor ves Pesniški dol pokrije in lepo mervo po-blati.    Škoda je velika.                              Juri P. Tonekov.
Iz Belecerkve na Dolenskeni 28. julija. —.— *) Včeraj smo imeli pri nas lepo slovesnost. Popoldne po li-tanijah se je več duhovnih in svetnih gospodov v našem fa-rovžu zbralo, in tudi več faranov je počakalo, ker se je bilo poprej razglasilo, da bo Miha Gorišček častno svetinjo c. k. kmetijske krajnske družbe prejel. Le škoda, da je bilo deževno vreme, ker sicer bi se bilo še več gospodov in ljudstva zbralo. Pred farovžem okoli čedno poger-njene mize so gospodje stali, ter so Goriš čeka k sebi poklicali. Gospod novomeški prost se va-nj obernejo in ga e preserčno besedo takole nagovore: „Miha Gorišček! Za-volj Tebe smo se danes tukaj snidili, — zato da bi Te za Tvojo pridnost pohvalili in počastili. Glej, Miha! Tvoje ime je višji duhovski in deželski gosposki znano postalo, ker že več let brez vsega plačila, iz same ljubezni do Boga in do bližnjega, v nedeljski šoli otroke pomagaš učiti, in ker si tudi sicer lepega življenja. Ces. kralj, kmetijski družbi v Ljubljani je pa tudi še to na znanje prišlo, da znaš dobro in čedno sadno drevje žlahniti in da si ljudem že več drevesic pocepil. C. k. kmetijska družba Ti je v zahvalo Tvoje pridnosti in v spodbadek, da bi tudi otroke belocerkovske fare v sadjoreji vadil ter jih drevesica žlahniti učil, to sreberno častno svetinjo poslala, ktero Ti bomo sedaj na persi pripeli. Na tej svetinji je Tvoje ime vrisano in ves napis se tako glasi: ,,Cesarska kraljeva kmetijska družba v Ljubljani MiheiuGoriščeku pri Belicerkvi, pridnemu oskerbovavcu sadnega drevja". Prejmi in imej to svetinjo brez skerbi, ker si jo s Svojo pridnostjo in s Svojim hvalevrednim zaderžanjem zaslužil. Bog Ti daj dolgo življenje in terdno zdravje, da bodeš še v prihodnje podpora belocerkovske šolske mladine in kakor dozdaj lep izgled vsi fari!"
\a to prednik c. k. novomeške okrajne gospod Vil-helm Lašan Goriščeku svetinjo na persi pripno, in Gorišček se z ginjeno besedo tako zahvali: .,Visoko častitljivi in milostljivi gospod prost! zbrani častiti gospodje in udje slavne c. k. kmetijske družbe! S hvaležnim sercem sprejmem častne svetinjo, ktera mi je bila podeljena od slavne nase kmetijske družbe na priporočilo častite poddružnice novomeške, ktere predsednik so visoko častitljivi prost! Komaj sem verjel, da bi se tako imenitni gospodje in slave vredni možje spomnili priprostega človeka. Ce sta se mi včasih oče in mati zahvalila za otrokom podeljeni nauk, se mi je dobro zdelo, me veselilo, in pa me še k večjemu trudu vnelo. Al koliko veselja še le danes občutim, da me tako veliki gospodje, kterim nisem nobene dobrote storil, s svojo pricujočnostjo tukaj počaste in moje prizadevanje   za  poduk
*) Slavna kmetijska družba je živo vesela prejela popis te lepe in spodbadljive slovesnosti ter ga izročila v natis vredništvu >>Novic". ki ga ravno tako radostno izročuje občinstvu.    Vred.
otrok in za povzdigo sadjoreje v tem kraji spoznajo! Kolika milost za me, da mi še na dom prelepi dar prinesejo. Kaj hočem storiti, s čem kaj tolikega poverniti? Druzega pač nimam kakor jim lepo hvalo iz celega svojega serca očitno izreči, in pa Boga prositi, da bi še veliko veliko let zdravi in veseli v prid domačega kmetijstva delali in napredovali! Pozdravljam lepo vse pričujoče gospode pri tej slovesni priložnosti, in skupaj vse častite ude slavne kmetijske družbe naše! Njim visoko častiti gospod prost! še enkrat ponavljam zahvalo za njih trud in prizadevanje, ki ga imajo vedno za časno in večno srečo Svojih rojakov. Pa tudi svojemu duhovnemu očetu gospod fajmoštru izrečem serčno zahvalo, ker imajo veliko nepokoja z otroci že več let, moje prizadevanje dobrotljivo podperajo in mi tako prijazno pomagajo. Bog naj Jim in vsem obilno poverne, pa srečno obvaruje celo Avstrijo. Z Bogom !u
Med tem so možnarji pokali, da je bilo kaj. Domači gospod fajmošter J. Jerin so gospode in Goriščeka v svojo zgornjo sobo peljali in jih z dobro južnico prav prijazno pogostili. Prav zidane volje smo bili, in res se je na vseh obrazih brala serčna zadovoljnost. Več zdravic smo napili, med temi tudi gospodu predsedniku kmetijske krajnske družbe Fidelu Terpincu in vsem drugim možem, ki se marljivo poganjajo za blagor naše domovine. Proti večeru smo se veseli ločili in se vsak na svoj dom vernili.
Iz Toplic na Dolenskein 20. julija. —f—. Vem, da človeka, ki ljubi svojo domovino, res zveseli, kadar mu pride na uho ena ali druga prigodba, ktera mu na znanje daje posebno ljubezen podložnih do svojega najvišjega de-želskega naprejpostavljenca, ter vladarja domovine, naj se že vladar imenuje ali cesar, ali kralj, ali kako drugač. Pravo domoljubje namreč se med drugim skazuje tudi sosebno v tem, da domoljub resnično ljubi vladarja svoje dežele, ter v naših krajih milega našega cesarja in hišo cesarsko. Očitno znamenje ljubezni do presvitlega cesarja in presvitle naše cesarice naj vam naznanim danes iz naših Toplic, ko smo obhajali zahvalno pesem prazničnost za srečni, občno znani prigodek 12. dan t. m. Častiti gosp. fajmošter so v ta namen naravnali in peli sv. mašo z zahvalno pesmijo ob osmih zjutraj, ker je bila ta ura nekoma naj bolj priročna vojščakom, ki iščejo zdravja po naših toplicah. Povabljena je bila verh tega v kopvi bivajoča gospoda, naši srenjski predstojniki in drugi farani. Tudi šolarji s šolarcami so imeli v cerkvi svoje odločene mesta. Prav lepo obhajilo je bilo. Sosebno v živo mi je šlo, ko zaslišim betežne vojščake povzdigniti glas, kar jim ga je le koli dopustila njih boleh-nost in slabost, in zapeti cesarsko in na zadnje zahvalno pesem z našimi pevci in šolarji vred, kterim petje res prav iz serca gre, in dopada celo tujcem, ki so po svetu slišali že mnogo lepega in mikavnega petja. — Vojščakom pa cerkvena slovesnost ni še bila zadosti; hotli so še po drugem potu skazati ljubezen do svojega gospoda in cesarja in mile zaročnice njegove. Naravnali so zvečer v vojašnici lepo svečavo ter nažgali po več sveč na vsakem oknji, in sprednje oknjo nad durmi olepšali z zalim beršljinovim ven-com. Sprednje duri pa so popolnoma zadelali s transparentom, na kterem so bile memo drugih lepotij v različnih barvah napisane poslednje štiri verstice ,,cesarske pesmi". Kadar je bila svečava že vsa po volji obravnana, in so sveče in luči veselo mergolele v tihem mirnem večeru, so vojščaki vsi nadušeni še enkrat zapeli cesarsko pesem, na to pa se podali na počitek. V povišanje te prazničnosti so zdaj še Topliški godci vrezali cesarsko pesem in druge kratkočas-nice, ter godli do terde noči.
Iz Ljubljane. Na poti v Reko in Dalmacijo se je Njih ekscelencija gospod minister notranjih oprav baron Bach pomudil v sredo tudi v Ljubljani, kjer je ogledal ces. uradnije in mnoge druge naprave in so se mu poklonile vse višje duhovske, vojaške in deželske oblastnije, mestni odbor in ueitelstvo, s kterimi vsemi se je prav prijazno pogovarjal;   popoldne se je podal v Gorice   dela na,
ondašnji železnici ogledat; po obedu pri Njih eksc. deželnem gosp. poglavarji pa se je podal na večer proti Verh-niki na pot naprej. — Včeraj so se končale tukajšne gim-nazijalne in realne šole; gospodje bogoslovciso se poslovili od Ljubljane že uni teden; ljudske šole se bojo končale še le 9. dan t. m. zunaj mestne, ktera je danes šolsko leto sklenila. Vodii gimnazijalnih in realnih šol ste izdale spet letopis o šolskih zadevah preteklega leta, od kterih bomo kaj več povedali drugo pot. Danes ome-ijimo memogrede nekaj druzega , ker ravno od šol govorimo. Radovedni namreč vprašamo: ali se bo vendar letos usmililo častito oskerbništvo tiste strani šolskega poslopja, ktera je obernjena proti Ljubljanici? Od spred in odznotraj čedno poslopje je od te strani tako umazano, okenice tako raztergane ali jih celo manjka, da se domačih in ptujcov vsak čudi, kdor pogleda to stran. Sedaj ko so tiste gerde mesarske kolibe se odpravile iz prijaznega šolskega drevoreda, se še tolikanj očitniše kaže ,,pavova noga" šolskega poslopja, ktero odpraviti že terja dobro hišno gospodarstvo samo po sebi in ozir na javno o lepšanje mesta, pa tudi to, da šolarji, ki se opominjajo k snažnosti in lepemu redu v vsem, bi ne vidili tu vsaki dan ravno nasprotnega izgleda. — Ta teden, tedaj le 4 dni po sv. Jakobu, so prinesle Vipavke letošnje pervo grojzdje v Ljubljano naprodaj. Tako zgodaj se je malokdaj vidilo.
250
Odgovorni vrednik: Dt. Janex Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik,