Društvene vesti se je odvijal na sejmiščncm prostoru mesteca Ried v okrožju !nna. Skupno se je Slovenija nvrstila na 21. mesto med 27. ekipami, kar ni ravno zavidljiv rezultat, je pa to vseeno boljše, kakor zadnje mesto. Povem naj, da so se za nami uvrsti le ekipe Rusije. Bolgarije, Kanade, Belorusije in Hondurasa . Zmagala je ekipa Nizozemske, kar je gotovo presenetljivo, saj vemo, kakšna je njihova gozdnatost in kako nepomembno je tam gozdarstvo. To je tako presenečenje, kakor je v časniku "Delo·· že komentiral novinar Mil an Il ic, kot če bi bila Slovenija svewvna prvakinja v morskem ribolovu . Vendar se je treba zavedati in rezultati to tudi kažejo, da ni pomembna samo gozdnatost dežele, tem~ več tudi celosten pristop ter razumevanje in podpora širše javnosti, kot seveda tudi gozdarske stroke. Poleg gospodarstva, proizvodnje in znanosti so pomembna rudi gozdarska tekmovanja . Tu je hkrati veliko pri~ lažnosti za izmenjave izkušenj varnega dela in tehnike dela . Navzoči so tudi vsi večji proizvajalci orodij in strojev ter zaščitne opreme. Na drugo mesto so se uvrstili gostitelji Avstrijci, slede pa jim Finci, Švicarji, Švedi in na šestem mestu so pristali Nemci. Razočarani domačini so sebe in vse ostale tolaži IL, daje potrebno olimpijsko načelo "Važno je sodelovati in ne zmagati! ", spoštovati tudi na goz, darskih igrah. Posamično so se od 83. sodelujočih gozdnih moj- strov uvrstili takole (3 Avstrijci so nastopali zunaj konkurence}: l. John van Kampen- Nizozemska 2. Arjan Essenstam- Nizozemska 3. Vesa Kurki- Finska 4. Hans Ranner- Avstrija 5. Herman Stocker- Avstrija 6. Gerhard Briechle- Nemčija 42. Bogdan Ambrožič - Slovenija 62. Mirko Kuhar- Slovenija 68 . Emil Kovšca- Slovenija Razšli smo se z obljubo in nalogo, da bomo sep- tembra leta 2000 na Norveškem uvrščeni v zgornji polovici med najboljšimi . Vsem, ki so nam stali ob strani, nas vzpodbuja li in tudi finančno ter materialno podprli, bi se v imenu slovenske ekipe na,iprisrčneje zahvalil in obenem po- zval za pomoč za udeležbo na 24. Svetovnem prvenstvu gozdnih mojstrov leta 2000 na Norveškem. AdolfTrebec, dipl. inž. gozd. Kraško gozdarsko društvo se predstavi Kraško gozdarsko dmštvo je z zakonsko spremem- bo o preimenovanju društev iz leta 1996 nasledi lo do- tedanje Drušrvo inženiljev in tehnikov gozdarstva Se- žana. To društvo je bilo med p1vimi pobudniki usta~ novitve Zveze gozdarskih društev v Sloveniji in je štelo več članov kot danes. Danes je v Kraško gozdarsko društvo Sežana v član jen ih 33 članov, od katerih je : 30 delavcev zaposlenih na ZGS OE Sežana in 3 delavci Gozdarstva Kras. Glede na maloštevilnost svoj ih članov je bilo društ - vo vsa leta zelo aktivno na različnih področj ih . Aktivno se je udeleževala strokovnih srečanj, povezovalo z drugimi strokovnimi službami. sodelovalo na kulturnih in športnih priredi[vah ter skrbelo za popularizacijo gozdarstva predvsem med mladimi . Tudi dan,es društvo nadaUuje tradicijo, čeprav v nekoliko okmjeni sestavi, vendar prav tako celovito in hannonično, saj se njeni clani zelo angažirajo za 438 vsako dejavnost. Današnje aktivnosti društva so po- vezane predvsem: - z izobraževanjem svojih članov ter širjenjem goz- darske in ekološke zavesti med mladimi . v vrtcih in šolah. največkrat v obliki predavanj in strokovnih vodenj po gozdu v okviru naravoslovnih dnevov, - z organiziranjem večdnevnih izletov svojih članov po Sloveniji in tujini, - s sodelovanjem v Zvezi gozdarskih društev ter - s sodelovanjem in povezovanjem z drugimi gozdar~ skimi društvi v obliki strokovnih in družabnih srečanj . Kot majhno društvo bi radi svoje aktivnosti razširili še na druga področja. Zato si v prihodnje prizadevamo predvsem: udejstvovati se na športnih in drugih prire- ditvah, ki jih organizira Zveza gozdarskih društev, poglobiti sodelovanje in izmenjavo izkušenj z drugimi gozdarskimi društvi, prevzeti skrb za vzdrževanje goz- darske koče, okrepiti stike z obmejnimi, zlasti itali- GozdV 56 {1998) 9 janskim i gozdarji, ter pridobiti nove člane, rudi iz dru- gih sorodnih strok. Vsak član Kraškega gozdarskega društva plačuje članarino, ki letno znaša 6.000 tolarjev. To za majhno društvo ni veliko, zato si tudi mi, kot vsa ostala društva, pomagamo z zelo dobrodošlim sponzorstvom. Popravki: D rLIŠtvene vesti Vsi, ki bi radi sodelovali z nami ali se včlanili v dntštvo. ste dobrodošli na naslovu: Kraško gozdarsko društvo Sežana, Partizanska 49. Sežana ali na telefon 067/32-461,067/32-490. Branka Hvala V prispevku: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k. o. Kozana v Goriških Brdih (zahodna Slovenija), avtorjev J. Papež:, l. Dilkskobler. M. Peru~ek, V. Čemigoj. objavljenem v GozdV 56 (1998) 7-8, se besedilo k sliki 5 pravilno glasi: Kostanj je za t.luplarje klju~na dreves na vrsta (For wvity ne.> ten chestnut is n h')'Stvne specie.l"). Na sliki 6 so izpuščene nekatere črte, ki povezujejo 1 ro lične odnose. Pravilna slika je: Slika 6: Prehrambeni splet, ki omo- goča krhko ekološko ravnovesje v Spodnjih Brdih Figure 6: Food web which supports the fragile dynamic equilibrium in the lower pari of Goriška Brda reg ion Lesna sova Towny owl Drevje Trees Kanja Buzzard Grmovje Shrubs Kuna be lica Marlen Zelišča Herbs V prispevku: Novi magistri v gozdar~tvu je pomotoma izpadel pripis na koncu: GozdV 56 (1998) 9 Gr