podpirali itd.) se naj doseže z ustanovitvijo ccntralne pisarnc na Dunaju, z ustanovitvijo podružnlce, odborov, deželnih mest, okrajnih in krajevnili skupin v ozetnlju Avstrije, z zbirkami, loterijami, razstavami, prodajanjem znakov, razglednic in drugimi dobičkonosnimi podjetji ter z akcijami moraličtiega značaja. Ni namen, za preskrbo vdov in sirot nabrani denar centralizirati na Dunaju; usivariti se hoče le pregled raznih fondov in nadzorstvo nad organizatončno zgradbo akciie in to v stiku z dru gimi organizacijami. Po veljavnih predpisih je dobiti dovoljenje za zbirke in priredbe za vdove in sirote vojakov le s pogojem, če so se dolične osebe prej dogovorile glede porabe nabranega denarja s BC. kr. avstrijskim vojaškim vdovskim in sirotinsklm zakladotn" na Dunaju, III Auenbruggerstrasse 2, ozjroma s kompetentnim deželnim mestom tega društva. ZAHTEVE AVSTRIJSKIH NEMCEV. Nemški poslanec dr. Angerer priobčuje v BGrazer Tagblattu* članek, v katerem navaja spomenico Vsenemškega društva v Celovcu, v kolikor je bila odobrena od cenzure, poudarjajoč, da se vsebina te spomenice docela krije z zahtevami, ki so jih sklenili neuški narodni sveti in nemški klub v zadevi preureditve države po vojni. Te zahteve javnosti niso znane, lcmbolj zanimiva pa postaja, zaradi tega celovška spomenica, ki vsebuje po Angerjevih besedah glavne princi-je programa avstrijskih Nemcev, v kolikor se jih je smelo z ozirom na obstoječo cenzuro sploh objaviti. — Celovška spoueriica poudarja, da so postale gotovo idejc o preureditvi obstoječili razmer splošna zahteva vseh narodov od Severnega morja do Perzijskega zaliva. Vsi uarodi zahtevajo ustvarjenje ednotnega srednjeevropskega gospodarskega ozemlja zlasti na ta način, da se predvsem utrdi zvcza med Avstrijo in Nemčijo: 1. s tem, da se nadomesti dosedanja vojaška defenzivna pcgodba s pogodbo za ombrambo in napad; 2. da se sklene med obema državama brambni dogovor, ki naj fiksira, v koliki meri je dolžna Avstrija prispevati v vojaškem oziru; 3. da se osnuje carinska in gospodarska unija med obema državama in da se 4. sklene skupna trgovska in prekomorska politika. Tej bodoči gospodarski ednoti naj se pritegneta tudi Bolgarija in Turčija. — Nova srednja Evropa pa se mc.re ustvariti le tedaj, če se Avstrija tudi na znotraj preuredi. Notranje politiška vpr3Šanja pa se vojaško ne dado razrešiti. Neoi hodni predpogoj uspešnega in nemotenega kulturnega razvoja, uscdno vprašanje države je razrešitev narodnostnega, jezikovnega problema. Tu je treba popolne izpremembe sistema. Nobenega naroda države ni treba zatirati ali opleniti pravice, da bi ne smel gojiti svoje narodnosti ali svojega jezika, toda zahteva, da naj se uvede nemški jezik zgolj kot prometni jezik, nikakor ne zadostuje. Znanje nemščine je za posameznika največje koristi, za obstoj države pa je nemški jezik neoblioden. Zato ne zadostuje, da se nemščine poslužujejo le uradi v svoji notranji službi, armada in morda prometni zavodi, treba je marveč zakonito določiti, da je nemščina jezik državnega zbo>a in centralnih uradov, da se pri najvišjih sodiščih razpravlja izključno le nemško, da morajo rabiti vsi državni uradi, sodišča, državni zavodi v notranji službi in v medsebojnem občevanju izključno le nemščino, da se morajo vse javne knjige in razpravni spisi voditi le nemško, da morajo vsi uradi v vseh deželah sprejemati nemške vloge ter jih nemško reševali in da je torej popolno znanje nemsčine v govoru in pisavi neobhodni predpogoj za vsakega, ki hoče biti nastavljen v državni službi ali pa pri državnih in nedržavnih prometnih zavodih. Nemški naro.dni sveti so že sestavili podrobni osnutek bodočega jezikovnega zakona, ki zasluži vse upoštevanje. — Poleg zakonitega uveljavljenja nemškega jezika v zmislu gorenjih zahtev mora država tudi izdatno podpirati nemško šolstvo. Vse ljudsko šolstvo se mora preurediti tako, da sebodo otroci tekom zakonite šolske dobe mogli priučiti nemškemu jeziku. — Potrebno je dalje, da se zasigura v državnem zboru trdna nemška večina. V tem oziru so tudi že izdelani primerni predlogi. Največjo pažnjo se mora posvečati utrditvi Nemštva ob Adriji, kakor je to podrobno razloženo v sklepih nemških Volksratov. Treba bo tudi skleniti z Ogrsko nagodbo na dolgo vrsto let. Avtonomistične zahteve je odklanjati, Nemci ne marajo kakega slovanskega ali kršč, - soc. federalizma , temveč ,,notranje ojačenje države pototn ojačenja državne oblasti in poglobitve državne misli", kar se da doseči le z uresničenjem nemških zahtev. Vse te reforme naj se izvcdejo že tekotn vojne, da ne bo potem pcro pokvarilo tega, kar je dosegel meč. Nemški poslanci se zato pozivljajo, da predložijo narodu svoje načrte in namene ter da se podajo neniudoma na delo za bodočnost. — Tako dr. Angerer! Ampak stvar je taka: V sedanji vojni se ne bojujejo samo avstrijski Nemci, temveč vsi avstrijski narodi ; drugič pa imamo v Avstriji državni osnovni zakon, ki ga tudi vojna nemore zamoriti. Merodajni krogi teh dveh resnic ne bodo prezrli! IZJEMNE DOLOČBE ZA ČRNOVOJNIŠKO OBVEZANE UČENCE OBRTNIH UČNIH ZAVODOV. Z ozirom na prebiranje črnovojniških obvezancev rojsinega letnika 1898 je minister za javna dela z naredbo, doposlano vsem poklicanim deželnim oblastim, kakor tudi dotičnim šolskim vodstvom, odredil, da morajo za tiste učence obrtnih učnih zavodov, ki bodo na tem prebiranju spoznani za sposobne, veljati vse tiste izjemne določbe, ki so se poprej dovolile črnovojniško obvezanim učencem takih zavodov, pjipadajočim rojstnim Ietnikom do vštevšega leta 1897, kar se tiče predčasnega .izdajanja izpričeval in predčasnega dopuščanja k zreloslnemu izpitu. BEGUNSKA KNJIŽNICA NA DUNAJU. Centralni pomožni odbor begucev na Dunaju je poskrbel sedaj na hvalevreden način tudi za duševne potrebe beguncev. Otvoril je pred kratkim begunsko knjižnico, katere ureditev se je vkljub raznim težkočara imenitno posrečila. Ta zavod irna svoj sedež v Praterstrasse 9 in vsebuje čitalnico, ki nudi vsem beguncem najrazličnejših narodnosti ugodno priliko za njih duševno izobrazbo. Jako težavno je bilo zadostiti mnogobrojnosti in mnogoličnosti beguncev. Ozirati se je bilo treba na različnost narodnosti in vere, a kakor že omenjeno, se je vse dobro posrečilo. Knjižnica vsebuje slovenske, hrvatske, ukrajinske, poljske, italijanske in nemške zvezke. Oskrbo vodijo mladenke iz begunskih krogov. Poleg te čitalnice se nahaja prostor, namenjen samo dijakom, kjer lahko nemoteno študirajo. Tik tega je velika čitalna soba za kadilcc. Zeleno prevlečene mize, stene in vrata pa belo pobarvana, učinkujejo jako okusno. Nadalje ne raanjka raznih drugih malih predmetov, kakor ur, stojal, pepelnikov, užigalnikov itd., predmetov, ki napravljajo sobo še bolj prijetno in prijaztio in spominjajo na prostore kakega kluba, V pročeiju dvorane se dviguje med lovorikanri cesarjeva podoba Da bi se nekadilci ne jezili, so napravili dvorano za nekadilce prav po vzorcu one kadilcev. V tej visijo po stenah mnogobrojni zemljevidi in tu se nahaja tudi pisalni oddelek. Okrog 150 časopisov vseh jezikov in strank, dnevnikov, strokovnih listov, tedenskih revij in ilustriranih časnikov leži po mizah, Poleg tega je na razpolago bralcem konverzacijski leksikon, Atlas in razna informativna dela. Begunci \z severa prav radi igrajo šah in je zaraditega biio nakupljenih precej šahov. Čitalnica je vsak dan odprta od 8. ure zjutraj do V210- zvečer in je jako dobro obiskovana. Od otvoritve sem so razprodali še nad 500 vstopnic (30 vinarjev stane posamezna), dokaz, da je bila resnično potrebna in da bo vršila veliko kulturno delo ter združevala raznolične narode v svojih prostorih ter jih navajala k skupnemu bodočemu delovanju. NOVA AFERA KARDINALA MFRCIERA. Wolffov urad poroča glasom iz Bruslja 9. aprila: Dne 6. aprila je nemška vojaška policija prijela na cesti pri Siechen-Moll, v severnem delu province Brabant dva mlada človeka, ki sta pri zaslišanju kmalu priznala, da sta hotela potovati preko Nizozemske k belgijski armadi. Oba mladeniča sta gojenca inštituta St. Louis, ki je prvi duhovniški zavod v Bruslju, s katerim ima kardinal Mercier živahne osebne stike in kjer tudi stanuje, kadar pride v Bruselj. Mladeniča sta izpovedala, da so ju učitelji pozvali, naj ne sedita več na šolskih klopeh, temveč da naj se podasta k armadi. Učitelji so jima dali denar in falzificirane dokumente za beg čez mejo ter geslo za vodnika, ki naj bi ju bil spravil čez mejo. Denar in dokumente sta imela aretirana mladeniča res pri sebi. Z ozirom na te ugotovitve sta bila neki tičitelj in ravnatelj zavoda St. Louis aretirana zaradi pripomoči k vojni izdaji (privajanje moštva sovražniku). »SREDNJA EVROPA" JURISTOV. Berlinskega zborovanja nemških juristov so se udeležili tudi avstrijski in ogrski juristi. Kakor beremo po nemških listih, je bivši avstrijski minister Klein Nemcem povedal, da so se doslej premalo brigali za umevanje naših razmer. Ogrski profesor dr. Nagy pa je predavanje o razvoju in sedanjem stanju ogrskega prava uvedel z doigim uvodom o državni samostojnoeti ogrskc polovice, česar pravi Oger nikjer ne pozabi in povsod poudarja. Na berlinskem zborovanju so sprejeli resolucijo, da upajo na polttiško poglobitev in gospodarsko zbližanje obeh držav, zato je treba čimbolj tudi pravo teh držav spraviti v soglasje in napraviti enako. Najprej se je treba lotiti dela za vse trgovsko, monično in čekovno pravo, pomorsko zavarovalno in konkurzno pravo in za obrtno pravno varstvo. MLADOSTRELCI. BStreffleurs Militarblatt" piše: Vodstvo avstrijske strelske zveze se peča s pripravami za izpopolnitev mladostrelstva temeljem izkušenj, ki jih je podala vojna. Za mnenje je vprašalo tudi posamezne poveljnlke na jugozapadni fronti. General Dankl se je v daljšem pogovoru z zastopniki zveze priznalno izrazil o delovanju strelskih društev v sedanji vojni in razvil svoje osebne nazore glede bodoče izpopolnitve mladostrelstva, ki se mora začeti pred šolo in biti obligatorično. nTetneljem zakona", je rekel, nbi se morale osnovati urejene organizacije, ki naj vbodoče za slučaj potrebe omogočijo takojšnjo pridružitev in uvrstitev v naše armadne uredbe." V nadaljnem se je soglasno priznala velika vrednost mladostrelske izobrazbe za armado z ozirom na to, da tvorijo v miru smotreno organizirane mladostrelske formacije neprecenljivo ojačenje oborožene sile. Ravno v tej vojni se je pokazala važnost strelske izobrazbe, tako da se morajo vse tozadevne akcije po vojni krepko podpirati. MADZARI VABIJO POLJAKE Grof Batthyanyi je ogrski neodvisni stranki predlagal, da naj povabi avstrijski BPoljski klub" v Budimpešto na razgovor o poljskih vprašanjih. * ASQUITH V RIMU. Angleški ministrski predsednik Asquith je bil v Rimu. Dne 1.1. m. je glasom poro čila korespodenčnega urada prišel k slovesneniu sprejemu na Kapitol, kjer je izrazil župan knez Colona spomin Italije na generoznost in simpatijo Anglije poleg zaupanja poleg zaupanja v triumf svobode in pravičnosti. Asquith je odvrnil, da je prišel, da zagotovi Italijo, da Anglija trdtio veruje v stvar svobode in pravičnosti in da razglasi nepreklicno odločitev Anglije, da bo maščevala pravico slabejših narodov in ne bo trpela nikakega kršenja onih socialnih in elementarnih zakonov, ki so bili ustaljeni po stoletja trajajočih bojih. Kapitol v Rimu je najpripravnejši kraj, da se podkrepi svetost skupnih evropskih zakonov. * ŠOLSTVO V NEMČIJl. V pruskem državnem zboru je poročal neki govornik, da je 30.000 nemških dijakov prostovoljno stopilo v armado. Naučni minister pl. Trott je naznanil, da siuži v armadi čez 50.000 ljudskošolskih učiteljev. Ne pozabimo — je dejal — nanje, in ni se jitn treba bati za bodočnost. S pomnoženjetn dela še je pomanjkanje učiteljev v toliko premagalo, da je od 192.000 razredov samo 193 zatvorjenih. Naučni minister je še pripomnil to-le: »Pred vojno je bil nedostatek učiteljev srečno premagan, zdaj moramo pa zopet z njim računati. Pri nameščanju učiteljev se bo pozneje le tupatam nastavila učiteljica, mlade dame naj torej ne mislijo, da je dobro biti učiteljica. Na razpolago je 10000 učiteljskih kandidatk, ki ne morejo biti nastavljene. Pravice do učiteljevanja bomo resno izvrševali, jako se bomo pri tem ozirali tudi na telesno silo. To je naš opomin, da ne bo nihče v prihodnje varan." Kakor je poročal poslanec Rahmdorfer, je padlo doslej na bojnih poljanah 7000 učiteljev. Govomik je predlagal, naj bi se podobe padlih učiteljev poobesile po njih razredih. To bi učinkovalo po njegovem mnenju pri pouku bolj, nego debele knjige. PASIČ O KONKORDATU. Srbski ministrski predsednik Pasič je listu nTitnes" razodel svoje načrte pri sklepa_nju srbskega konkordata • z Vatikanom: nČe Srbija zmaga, bo štela 5 milijonov katoliških Jugoslovanov. Na te sem mislil, ko sem sklenil konkordat z Vatikanorn." DRUŠTVA ZA PODPISOVANJE VOJNEGA POSOJILA. Da se kolikor mogoče razširi krog oseb, ki bi mogle podpisovati vojno posojilo, se bodo po vseh krajih in občinah države ustanovila društva, ki je zanje vlada izdelala vzvorna pravila. Takemu društvu lahko pristopi vsakdo, ki podpiše vsaj en društveni delež in ga more vplačevati v tekočih mesečnih obrokih. Tudi imovitejše osebe lahko v svojo korist pristopajo k takemu društvu, posebno če niso v finančnih zadevah posebno izurjene, zakaj podpisovanje četrtega vojnega posojila bo zanje  silno enostavno, ker samo plačujejo društvene deleže, vse druge korake pa stori društvo samo. — Ko se razpusti, ne bo posamezni član dobil samo nominalnega zneska v zadolžnicah četrtega vojnega posojila, ki bo odgovarjal vsoti njegovih vplačanih deležev, arnpak tudi primeren znesek v gotovini. — Finančno ministrstvo je taka društva oprostilo pridobninskega davka in razentega obljubilo še dalekosežne ugodnosti glede kolkov in neposrednih pristojbin. — Pravila in obširna navodila za snovatelje se bo dobilo pri okrajnih glavarstvih in policijskih ravnateljstvih. POMEN NOVEGA GRBA. Dunajska nArbeiter Zeiturig" se že dlje časa zavzema z veliko vnemo za popolno preuredbo avstrijskih notranjih razmer. Zbrala je vse, kar govori za to, da naj se odpravijo sedanje kronovine in naj se na njih mesta postavijo upravna okrožja. Zaeno s to preureditvijo želi tudi rešiti narodnostno vprašanje. Zdaj je »Arbeiter Zeitung" odkrila, da je v tem oziru že storjen prvi korak z uveljavljenjem novega grba. Ta novi grb, ki po uradnem razglasilu predstavlja enotnost avstrijske države, je po sodbi nArbeiter Zeitung" odstranil značaj kronovin. Doslej so bile državnopravne individualnosti kraljestva in kronovine prvotnosti, iz katerih je bila država sestavljena, zdaj pa država ni več skupina kraljestev in dežel, nego stoji pred njimi in so kronovine le deli države. »Arbeiter Zeitung" vidi v tem dokaz, da je država krenila v smer, da se preuredi tako, da bo sestavljena iz upravnih delov. Državni zbor po njenem mnenju ni več zastopnik kraljestev in dežel, nego reprezentant države in nimajo več deželni zbori prvenstva, kakor je bilo doslej vsaj v teoriji, nego državni zbor. Morda je novi grb res prednaznanilo, v kaki smeri se izvrši notranja preuredba države. * • BERLINSKI VSEUCILIŠKI PROFESOR LISZT O POLOŽAJU. Iz Stockholma poročajo: nSvenska Dagbladet" objavlja izjave berlinskega vseučiliškega prof. Liszta o položaju. Liszt je prišel v Stockholm predavat, a vlada mu ni dovolila predavanja. O vzrokih vojne je izjavil profesor sotrudniku lista BSvenska Dagbladet", da je najgloblji razlog svetovne vojne angleško-nemško nasprotstvo; neposreden pa na ukaz angleške vlade odrejena mobilizacija ruskih sil. Na vprašanje, če socialistično militarizmu sovražno gibanje vznemirja, je odgovoril prof. Liszt, da pretežna večina socialnih demokratov ne bo izdala domovine, Haase in Kautsky nimata večjega vpliva, Liebknecht pa predstavlja pataloški tip, ker so vse njegove izjave bolestnega značaja. Na vprašanje, v katerem stadiju se nahaja zdaj poljsko vprašanje, je odgovoril prof Liszt: Želim, da o tem popolnoma molčim. Interes Nemcev je danes manj osredotočen na to zadevo, kakor na tesnejši stik z Bolgarijo, z balkanskimi državami in s Turčijo, s temi izrečno poljedelskimi deželami, kjer dobi naša industrija velik trg." * VOJNI POLOŽAJ PRIČETKOM POMLADI. BZuricher Post" prinaša s posebne vojaške strani sledečo sliko vojnega položaja pričetkom pomladi 1916: ,,Bistveni znak vojnega položaja začetkom pomladi 1916 obstoja v tem, da je načrt entente glede velike istočasne ofenzive na vseh frontah oviran ne samo zaradi tega, ker so Francozi potisnjeni v defenzivo, ampak samo zaradi tega, ker so se dali Rusi v severnem oddelku zavesti k prenagljeni ofenzivi, ki zna imeti posledice za poznejše akcije. Centralne države so v uspešni defenzivi na ruski in italijanski fronti, skupno z Bolgari v sigurnem, pričakujočem položuju na Balkanu; toda na zapadni fronti proti politiško in vojaško najvažnejšim nasprotnikom so Nemci v krepki ofenzivi, ki niti približno še ni končana. Nikjer ni opažati pomanjkanja moštva, niti najmodernejših vojnih orožij. Tudi sile in sredstva entente še niso izčrpana, toda italijansko število ne pride do veljave. Rusko armado čaka v odgled že več mesecev zgrajenim nemškim in avstrijskim postojankam težka naloga, ki bi bila tudi brez udarcev v preteklem letu silno težavna. Glavna sila boja visi sedaj na Franciji in Angliji. In čimbolj se kopičijo in izrabljajo francoske rezerve v ozemlju med Argoni in Mozo, tem važnejše postaja vprašanje, ako bo mogla Anglija v polnem nadomestiti ne satno vojakov, ampak tudi potrebne voditelje? * ZA SKUPNI NEMŠKI PROGRAM. Z Dunaja poročajo: Sedaj se je pridružil tudi nemški BNationaIverband" zahtevam, ki so jih izdelali nemški Volksrati za preureditev države po vojni. Vse nemške stranke imajo sedaj enoten nacionalni program.