SPLOŠNE KNJIŽNICE DELOVNA SKUPINA ZA DOMOZNANSTVO Z imenovanjem osrednjih obmocnih knjižnic koncem leta 2003 se je sistemsko urejanje domoznanskih vprašanj preneslo nanje, pri cemer sodelujejo z Narodno in univerzitetno knjižnico, Univerzitetno knjižnico Maribor in Sekcijo za domoznanstvo pri ZBDS. Obmocne knjižnice so ustanovile Delovno skupino za domoznanstvo, ki si je zadala nalogo postopno reševati perece probleme, s katerimi se srecujejo knjižnice pri izvajanju domoznanske dejavnosti. Delovni skupini se je prikljucila Vlasta Stavbar kot predstavnica UKMa in Sekcije za domoznanstvo pri ZBDS, za posamezne naloge pa k sodelovanju povabimo še druge strokovnjake. Kjub temu, da obstaja v slovenskem jeziku kar nekaj literature, smo vzpodbudili kolege, da strokovno obdelajo svoje poglede na domoznansko podrocje in jih objavijo. S tem smo želeli vzpodbuditi raziskovanje novih dognanj in predstaviti novosti slovenski strokovni javnosti. Koncem leta 2005 je v 49. številki revije Knjižnica izšlo 5 clankov, od katerih dva predstavljata prakticne izkušnje, dva odkrivata nove poglede na domoznanstvo, zadnji pa popisuje slovensko domoznansko literaturo. Objavljeni so bili naslednji clanki: • Silva Novljan: Domoznanska zbirka: neizkorišcene možnosti? • Simona Resman: Digitalna domoznanska zbirka • Ksenija Majovski: Pregled domoznanske dejavnosti v Narodni in študijski knjižnici v Trstu • Simona Šuler-Pandov, Simona Voncina: Domoznanstvo in posebne zbirke v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika • Damjan Mulej: Popis literature o domoznanski dejavnosti v slovenskih splošnih knjižnicah Jeseni 2005 smo organizirali ekskurzijo domoznancev iz obmocnih knjižnic na Irsko, ki je znana kot dežela, v kateri splošne knjižnice posebej skrbno negujejo domoznansko dejavnost. Porocilo z obiska lahko pogledate na spletnem naslovu: http://www.lj-oz.sik.si/kamra/Novica.aspx?Id=58 Maja 2005 smo na sestanku delovne skupine definirali najbolj pereca domoznanska vprašanja in naredili akcijske nacrte za njihovo reševanje: Aktivnost Cilj Del. skupina 1. Analiza stanja domoznanske dejavnosti in priprava strategije - priprava enotnaga vprašalnika - izvedba anket v vseh regijah - analiza stanja po regijah - celotna analiza stanja v Slo. Osnutek strategije domoznanske dejavnosti v Sloveniji *Tatjana Kac Ljuba Vrabec Simona Šuler-Pandev Vlasta Stavbar 2.Vsebinska obdelava domoznanskega gradiva - 1.faza: Organizacija posveta Domoznanski geslovnik Pregled stanja Vlasta Stavbar* Sekcija za domoznanstvo 3.Organizacija zbiranja domoznanskega gradiva Splošne smernice *Srecko Macek Simona Resman Irena Škvarc Mira Jerenec 4.Analiticna obdelava serijskih publikacij Seznam serijskih publikacij za obdelavo *Lidija Wagner Damjana Ivancic Franci Sever Maja Medic 5.Obdelava drobnih tiskov in rokopisov Vzpostavitev možnosti vnosa v COBISS *Maja Medic Darja Molnar Gabrijela Kolbic, UKM * vodje delovnih skupin Skupine delajo samostojno v okviru delovnih in terminskih nacrtov, ki so si jih dolocili. Dvakrat letno se srecamo vsi, vodje skupin porocajo o opravljenem delu in težavah, s katerimi se srecujejo. Vsaka skupina bo svoje delo zakljucila s porocilom oziroma smernicami in jih objavila v Knjižnicarskih novicah ali Knjižnici. Skupina za analiticno obdelavo serijskih publikacij je svoje delo zakljucila in pripravila Smernice za izbor in bibliografsko obdelavo gradiva za domoznansko zbirko, ki vkljucujejo predvsem ugotovitve skupine glede analiticne obdelave serijskih publikacij. Smernice so bile sprejete na sestanku Delovne skupine za domoznanstvo 8.maja 2006. Breda Karun Koordinatorka dejavnosti osrednjih obmocnih knjižnic Narodna in univerzitertna knjižnica Osrednje obmocne knjižnice Delovna skupina za domoznanstvo SMERNICE ZA IZBOR IN BIBLIOGRAFSKO OBDELAVO GRADIVA ZA DOMOZNANSKO ZBIRKO Izbor gradiva za domoznansko zbirko predstavlja enega vecjih problemov pri izvajanju domoznanske dejavnosti. Za lažjo odlocitev kaj zbirati in bibliografsko obdelati na nivoju sestavnih delov, oziroma clankov iz periodicnih publikacij in casnikov, naj veljajo naslednja priporocila: Upoštevati moramo tradicijo knjižnice in njihovo prakso pri delu z uporabniki (bivše študijske knjižnice, knjižnice, ki imajo že dolgotrajno domoznansko prakso itd.). Upoštevati moramo okolje, kjer knjižnica deluje, poznati zahteve in potrebe potencialnega uporabnika. Gradivo (v našem primeru clanke) glede na vsebino delimo na: Primarno gradivo, ki ima prioriteto za bibliografsko obdelavo. Clanek mora opisovati regijo kraj, del kraja, institucijo/e tega kraja, dejavnosti v tem kraju ipd. Sekundarno gradivo, ki ima manjšo prioriteto za bibliografsko obdelavo. Clanek je le vezan na kraj po nastanku, kar pomeni: • da je avtor clanka deloval v tem kraju, • da se je avtor clanka rodil ali umrl v tem kraju, • da je bila periodicna publikacija izdana v tem kraju in ne vsebuje clankov, ki bi jih uvršcali med primarno gradivo po vsebini, • da je bila periodicna publikacija le natisnjena v tem kraju in ne vsebuje clankov, ki bi jih uvršcali med primarno gradivo po vsebini. Knjižnicno gradivo – periodicne publikacije Domoznanski zborniki (primer: Loški razgledi, Idrijski razgledi, Dolenjski zbornik itd.) To so zborniki, ki predstavijo kraj in dogajanja v kraju z vseh vidikov - kulturnega, družboslovnega, ekološkega, zgodovinskega itd. Ce bi strogo locevali po vsebini primarno in sekundarno gradivo, bi morali narediti izbor clankov. Vseeno pa priporocamo, da se iz takih zbornikov bibliografsko obdelajo vsi clanki. Strokovni in znanstveni casopisi (primer: Šolska kronika, Kronika slovenskih mest, Geographica Slovenica) so predvsem namenjeni predstavitvi stroke. Tu priporocamo izbor, predvsem primarno gradivo glede na vsebino. Naceloma bi morali biti ti clanki obdelani v knjižnicah, ki pokrivajo doloceno stroko ter v NUK za nacionalno bibliografijo. Poljudne revije (primer: Proteus, Gea, Življenje in tehnika, Planinski vestnik itd.). Te vsebine so namenjene širši javnosti. Priporocamo izbor, torej predvsem primarno gradivo glede na vsebino. Casniki (primer: Delo, Vecer, Tednik, Primorske novice, Dolenjski list itd.). Priporocamo izbor glede na vsebino, torej predvsem primarno gradivo. Lidija Wagner Narodna in univerzitetna knjižnica za Skupino za analiticno obdelavo serijskih publikacij NA OBISKU PRI PRAVLJICARKI ZDENKI GAJSER Zdenka Gajser, bibliotekarka in pravljicarka v mreži mariborskih knjižnic, se je s pravljicami srecala že kot otrok: "Zgodnje otroštvo sem preživela na severovzhodnem robu Haloz pod skrivnostno grašcino Štatenberg. Spala sem v veliki postelji s svojo prababico, ki je bila izjemen clovek in odlicna pripovedovalka zgodb. Govorila je staro blagoglasno narecje, ki ga bom za zmeraj slišala. Vsak vecer sem zaspala med poslušanjem pravljic. Prababica je pripovedovala zgodbe o starih grašcakih, pravljice o studencu žive vode iz Studeniškega samostana, ki ga cuvajo uršulinke ali o jezeru v notranjosti Boca, kjer živi kraljic in drži cašo s cudežno pijaco." Kot vsak otrok, ki je bil deležen tolikšne pozornosti in ljubezni, se tudi Zdenka svoje prababice rada spominja: "Neizmerno sem jo imela rada in še zmeraj skoraj vsak dan pomislim nanjo." Ta prababica je bila nekaj posebnega, "bila je edina, ki je zares videla kacjo kraljico z majhno zlato kronico na glavi." Zdenka meni, da je ljubezen do tega cudežnega sveta pravljic in do pripovedovanja zgodb podedovala od prababice: "Tako so se zgodbe z geni po meni pretekle." Na Pedagoški fakulteti je iz pravljic tudi diplomirala z nalogo Moralno zorenje skozi pravljico. Najprej je pravljice pripovedovala predšolskim otrokom v vrtcu. Ko je leta 1991 dobila službo v mariborski knjižnici, se je pravljicam še bolj resno posvetila: "In sem zacela dograjevati. Predvsem sebe. Vmes pa je dolgo potovanje, ko postanejo pravljice kraji in casi, pripovedovanje pa nacin življenja." Pravljicarstva se je ucila od sodelavk v mariborski knjižnici, kjer sta bili njeni vzornici knjižnicarki Sonja Matijevic in Anica Jurkovic. Udeleževala se je tudi seminarjev "pri najvecji pripovedovalki v našem prostoru in prijateljici Ljobi Jence". Vsako leto spremlja Dolge noci pripovedovanja pravljic v Gradcu. Ucila pa se je tudi od tujih pripovedovalk: Regine Toth, ki vodi Studio za oblikovanje glasu v Nemciji in od pripovedovalke in glasbenice Nancy Thim Hochrein iz Kalifornije. Zadnja tri leta pa seminarje o pripovedovanju pravljic vodi tudi sama: v Rogaški Slatini je predavala uciteljem kemije, v Ljubljani in Mariboru pa knjižnicarkam, uciteljicam in vzgojiteljicam. Vodila je tudi seminar v Pravljicni šoli, ki deluje v okviru Mariborske knjižnice. Zdenka Gajser je pripovedovalka pravljic v mreži Mariborske knjižnice, pripoveduje pa tudi na zakljucnih prireditvah v šolah in vrtcih. Pripravlja kulturne dneve o ljudski pravljici na osnovnih šolah v Mariboru, Ljubljani in Lenartu. Pripoveduje na televiziji in radiu, kjer je bila nekajkrat tudi gostja v oddajah o pomenu pravljic. Pravljice je pripovedovala na Pravljicnem maratonu v Cankarjevem domu, na Pravljicnih vecerih v Mariboru in na Ptuju, na Pravljicnih vecerih v dijaških domovih, v šolah za otroke s posebnimi potrebami, v združenjih Sožitje in Soncek, na poletnih kolonijah ter na festivalu Tezno v Mariboru. Vodila je pravljicne ure v mladinskem centru v Rušah. S pravljicami je obogatila tudi aktivnosti mednarodne nevladne organizacije Amnesty International. Kljub številnim nastopom v umetniškem pripovedovanju pravljic ostaja preprosta: "Jaz bom vendar zmeraj del neke stare anonimne kulture in za to, da v tej umetnosti obstajam, potrebujem samo svoje telo in svoj glas. In nekega dne moram oditi kot dih ali navaden gib roke. Všec mi je anonimnost pri pripovedovanju. Nikoli nisem verjela, da si je ljudsko pravljico kar nekdo izmislil. Tisti nekdo je bil velik ljudski umetnik. Anonimen pac, vendar velik. Danes anonimne kulture nasploh ni vec. Cisto drugi casi so." Pravljice nekoga, ki jih vzame zares, tako prevzamejo, da mora slej ko prej priznati resnicnost njihovih sporocil … ce ne drugace, mu nevidne sile v vsakdanje življenje natrosijo toliko na videz slucajnih dogodkov in preizkušenj, da mora spregledati, pa ce je še tako trda buca: "Ko sem se v zadnjih letih intenzivneje ukvarjala z neko doloceno zgodbo, se mi je zgodilo cuda reci. Tako so bili casi in kraji Kralja Matjaža, ko se zaveš podedovanega kraljestva, v katerem živiš. Bili so casi iskanja kraljestva belih žena, ki jih vodi kozel z zlatimi rogovi in cuva zaklade na Bogatinu. Potem so bili casi o zavedanju gore, pod katero živim in ji recem Glaževnata gora, ker je vsaka gora, na katero pelje pot s polno preizkušanji, glaževnata. In tu so v sanjah pastirjev in pohorskih oglarjev in steklarjev živela in še živijo bajna bitja Vodovnik in Jezernik. Bili so casi Zlate orehove vejice in z njo stik z necim globljim in skrivnostnejšim. In casi Rumene ptice, ki jo je revni študent narisal na steno cajnice kot cudo, ki bo nemudoma izginilo, ce ne bo na voljo vsem in ce si bo to cudo hotel kdo prilastiti. Pa okus casa legendarne Šeherezade, ki si je s pripovedovanjem zgodb rešila življenje in nazadnje s to vešcino cudežne alkimije spremenila smrt v življenje in sovraštvo v ljubezen. Bilo je veliko krajev in casov. Z vsako pravljico novi." Zdenka je trdno prepricana, da pravljice cloveka bogatijo in delajo svet lepši: "Diham jih. Stare in tiste iz zaprašenih knjig na odmaknjenih policah. Všec so mi tudi zelo preproste zgodbe, da je le sporocilo tako, ki dela svet plemenitejši in lepši. Tudi take. In tiste, ki ga ne delajo, vendar z njimi znotraj rasteš iz prve v tretjo, sedmo in deveto deželo. Pa nazaj. Da se znaš premikati, ko pridejo hudi casi." Špela Pahor Mestna knjižnica Izola PREDSTAVLJAMO VAM BIOLEKS - internetni dolenjski biografski leksikon Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je leta 2004 izdala knjigo z naslovom Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bacerja. Prof. Karel Bacer je bil dolga leta zaposlen v naši knjižnici in je zbiral podatke o pomembnih ljudeh, ki so na razlicne nacine povezani z Dolenjsko. Ti podatki so že v preteklosti periodicno izhajali 21 let, od leta 1980 do 1993 v Dolenjskih razgledih (prilogi Dolenjskega lista) in od leta 1994 do 2001 v reviji Rast. Potrebno je poudariti, da knjižna oblika ni popolna, številna gesla so zastarela in nepopolna, saj biografski in bibliografski podatki hitro zastarevajo in v ospredje prihajajo vedno novi in novi ljudje. Gesla v internetnem leksikonu dopolnjujemo in dodajamo nova, še veliko ljudi je, ki si vsekakor zaslužijo mesto v leksikonu, pa jih v knjižni obliki ne najdemo. Glede na to, da gre za podatke, ki so zelo pomembni pri našem vsakdanjem delu in ki so namenjeni tako strokovni kot širši javnosti, smo se v letu 2005 odlocili za elektronsko obliko leksikona in ga poimenovali Bioleks. Z e-leksikonom smo želeli dvigniti samozavest tudi prebivalcem regije, da bodo ponosni na to, koliko pomembnih ljudi je dala Dolenjska skozi zgodovino. Omenila sem že, da je Bioleks namenjen širokemu krogu ljudi, uporabnikom svetovnega spleta, ki te podatke potrebujejo pri svojem delu ali pa jih biografije bolj ali manj zanimajo. Velika prednost internetnega leksikona je, da ga lahko uporabljamo 24 ur na dan, 365 dni v letu. Iskanje podatkov je hitrejše in bolj pregledno. V prvem tromesecju letošnjega leta smo zabeležili 1640 obiskovalcev, s cimer smo zadovoljni, vsekakor pa si želimo, da bi obisk narašcal. Obstojeca gesla v leksikonu širimo, dodajamo slikovno gradivo ter nova gesla, npr. Janez Kolenc, Janko Orac, Uroš Weinberger, Jože Kotar, Nataša Mirtic, … . Bioleks danes vsebuje skoraj 2800 gesel in 520 slik. Internetni leksikon najdete na spletni strani knjižnice: http://www.nm.sik.si. Uporaba je enostavna, lahko se odlocite za hitro iskanje, kjer si pomagamo z abecedo ali pa v okence na desni strani vpišemo iskalni niz oz. prvo crko priimka. Možno je tudi zahtevnejše iskanje, kjer si uporabnik sam sestavi iskalni niz, po katerem želi iskati (priimek, ime, spol, letnica rojstva in smrti, tip dejavnosti). Uporabnikom je na voljo tudi pomoc, kjer sta oba nacina iskanja opisana. Torej, internetni biografski leksikon je namenjen nam vsem, zato vas vabimo, da si ga ogledate na naši domaci strani. Brez zadržkov ga lahko preizkusite, gotovo boste našli biografske podatke nekoga, ki ga poznate. V primeru, da imate pripombe, predloge, pohvale, nam jih posredujte, skušali jih bomo upoštevati. Pa prijetno iskanje! Klementina Kolarek Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto MEDNARODNA SRECANJA LETNO SRECANJE VODIJ NACIONALNIH AGENCIJ ZA ISMN Helsinki, 8. - 9. junij 2006 Redno letno srecanje vodij nacionalnih agencij za ISMN je 8. in 9. junija 2006 potekalo v Helsinkih, Finska. Gostiteljica je bila Univerzitetna knjižnica, v okviru katere deluje Finska nacionalna agencija za ISMN. Srecanje je potekalo v prijetnem ozracju po ustaljenem dnevnem redu. Udeleženke in udeležence srecanja, bili smo iz 14 razlicnih nacionalnih centrov, je pozdravila gostiteljica gospa Maarit Huttunen, vodja Finske agencije za ISMN ter gospa Tuula Haapamaki, vodja Oddelka nacionalne bibliografije in katalogizacije Narodne knjižnice Helsinki. Pozdravnemu govoru Dr. Hartmuta Walravensa, direktorja Mednarodne agencije za ISBN, je sledilo njegovo izcrpno porocilo o aktivnostih Mednarodne agencije v obdobju od lanskoletnega srecanja dalje. V letu 2005 je bilo v sistem mednarodne identifikacije glasbenih tiskov vkljucenih 49 nacionalnih agencij. Prav zanimivo je, da vkljucevanje manjših držav obicajneje poteka brez problemov, medtem ko je vkljucevanje velikih držav. kot so npr. Belgija, Nizozemska, Kitajska, bolj zapleten proces, težje je najti ustreznega sogovornika in uskladiti interese vseh vpletenih v sistem. Poudarjeno je bilo, da najodgovorneje poteka sodelovanje prav z nacionalnimi knjižnicami in tudi placevanje clanarine je z njimi najbolje urejeno. V preteklem letu je agencija najvec svojih moci posvetila spremljanju spreminjanja standarda ISO 10957, ki pokrivala delovanje sistema ISMN. S spremenjenim standardom se bo spremenila struktura oznake, z 10-mestne oznake prehaja na 13-mestno oznako, institucionaliziralo se bo tudi upravljanje sistema. Predlog revidiranege besedila standarda je naša skupnost obravnavala že na lanskoletnem srecanju v Zagrebu in sekretariat TC 46/SC 9 ga je sprejel in potrdil kot delovno gradivo, dr. Walravensa pa imenoval za vodjo projekta. Na 14. srecanju vodij nacionalnih agencij za ISMN smo najvec pozornosti posvetili novi organizaciji upravljanja sistema ISMN. Popolnoma jasno je, da Pruska kulturna fondacija, ki Mednarodno agencijo za ISMN gosti že od vsega zacetka, pocasi odteguje svojo financno podporo. Da bi pridobila status legalne entitete, se bo Mednarodna agencija za ISMN organizirala kot društvo, v skladu z nemško zakonodajo. Za pravne službe nacionalnih agencij je dr. Walravens oleg angleškega prevoda obljubil tudi nemški izvirnik, ki so ga nemški pravniki že pregledali. Svecana razglasitev društva, ki bo delovalo kot neprofitna organizacija v službi kulture, je predvidena za 29. junij 2006. Statut v delovnem angleškem prevodu smo obravnavali izredno podrobno in zahtevali mnoga dodatna pojasnila. Po vsej verjetnosti, pravniki niso še rekli zadnje besede, bodo ustanove, ki so že podpisale pogodbo o sodelovanju z Mednarodno agencijo, morale podpisati dodatek k tej pogodbi, nove nacionalne agencije pa se bodo tako ali tako vclanile že v novo društvo. Z novim statutom se bodo seveda spremenile tudi clanarine, ki bodo izracunane na osnovi bruto družbenega proizvoda na prebivalca in števila glasbenih založnikov. Neprijetno dolžnost preracunavanja clanarin je prevzel dr. Michele Costa, predstavnik italijanske agencije. Sledilo je financno porocilo agencije. Prihodki in odhodki so usklajeni kljub precejšnji financni nedisciplini velikih agencij, zahvaljujoc se izdatni financni podpori francoske agencije, ki pa sama ne bo vec dolgo zmogla tega bremena, zato je tudi bilo sklenjeno, da se prevetri clanarine in jih uskladi z dejanskim stanjem. Sicer pa se izracun clanarin ni spremenil že odkar so bile clanarine uvedene. Ker letos prvic nismo pošiljali vnaprej porocil o delovanju svojih lastnih agencij, smo ta porocila predstavili ustno. Zanimivo je, da smo v porocilu vsakega videli tudi delcek svoje lastne problematike. Mi smo letos izpostavili oznacevanje posameznih glasov v okviru ene partitute, sicer pa so bili omenjeni še problemi oznacevanja pesmaric, izredno veliko število skladateljev založnikov, ne prejemanje obveznih izvodov, oznacevanje publikacij na internetu. Sledilo je zanimivo predavanje Pekke Sipile z naslovom Music publishing in Finland and the use of the ISMN in Online Licensing. Problemu oznacevanja teh publikacij smo se vrnili tudi v petek, ko smo pravzaprav uradno že zakljucili srecanje. Še debelo uro smo razpravljali oziroma kar na glas razmišljali o tej pereci problematiki in prišli do zakljucka, da danes še premalo poznamo delovanje tega sistema in možnosti, ki jih licenciranje nudi, da bi z gotovostjo lahko rekli kaj oznacevati z ISMN in kaj ne. Iskali smo vzporednice s sistemom ISBN, vendar gre pri glasbi za še bolj izrazite in težje sledljive primere. K tej problematiki se bomo v prihodnje še vracali. Maarit Huttunen je prevzela dolžnost, da nas povezuje, sicer pa je to že predlog za obravnavo na naslednjem našem srecanju. Po opoldanski pavzi nas je Dr. Walravens izcrpno seznanil s stanjem revidirane izdaje standarda ISO 10957. Na Tajskem je bilo maja 2006 srecanje TC 46/SC 9, kjer so obravnavali vse podrobnosti uradnega delovnega predloga revidiranega besedila. Natancno so dolocili tudi vse terminske roke za sprejetje popravljene izdaje standarda. Vse je kazalo, da bi standard bil lahko sprejet pravocasno, da bi zacel veljati hkrati z standardom 2108, ki pokriva sistem ISBN. Toda zgodila se je nesreca in izginili so vsi zapiski v zvezi z natancnimi predlogi koncnega besedila. Vsi na sestanku prisotni so sicer po svojih najboljših moceh poizkusili rekonstruirani besedilo, a kaže, da se bo komisija morala ponovno sestati. Ponovno bo potrebno dolociti vse termine za sprejetje nove izdaje standarda in datum veljavnosti se prenese v prihodnost. Ponovno smo se vrnili k statutu nove organizacije, kajti naslednje naše srecanje bo sestavljeno iz dveh delov, srecanja posvetovalnega telesa, kar smo mi vsi, ki upravljamo ta sistem vsak v svoji državi, in generalne skupšcine, ki jo po nemški zakonodaji društva morajo imeti. Društvo bodo sestavljale organizacije in posamezniki, ki predstavljajo glasbene knjižnice, založniške hiše glasbenih tiskov, in podpirajo delovanje takega društva. Društvo bo upravljal svet treh clanov in generalna skupšcina, kot njegovo najvišje upravno telo. Temu resnemu delu srecanja je sledilo še porocilo o stanju oznak ISMN na podrocju digitalnega glasbenega založništva. Dr. Uli Wegner nas je seznanil z duhovitimi odgovori digitalnih dobaviteljev glasbenih publikacij na njegov vprašalnik, ali poznajo sistem ISMN, zakaj ga oziroma ga ne uporabljajo. Dan smo zakljucili v prijetnem, neformalnem ozracju restavracije v 12. nadstropju, odkoder smo imeli cudovit razgled na mesto Helsinki z mnogimi otocki bujnega zelenja, ki ga je v vsem mestu dovolj, da se odpocijejo oci in duša. V tem letnem casu je za nas presenetljiva tudi dolžina dneva, ko ostane izredno svetlo še po polnoci in še zacne daniti z izrazito temno modrim nebom kmalu po tem. Pa tudi sicer nam je bilo vreme naklonjeno. Ker so taka srecanja tudi priložnost za gostitelja, da predstavi sebe in svoje zbirke, nas je naslednjega dne najprej po knjižnici oziroma njenem osrednjem delu popeljal kolega knjižnicar. Na kratko nam je predstavil zgodovino knjižnice in njenih tiskov, nato pa smo si ogledali še njihovo glasbeno zbirko in studio za presnemavanje starejših zvocnih posnetkov. Projekt izdajanja Zbranih del Jeana Sibeliusa nam je v uri in pol trajajocem odlicnem predavanju predstavil eden izmed njegovih voditeljev in redaktorjev in nam za namecek postregel še z marsikatero anekdoto iz projekta, ki bo trajal vsaj že 30 let, pohvalijo pa se že lahko z izdajo 8. zvezka. Srecanje smo zakljucili z že prej omenjenem razmišljanju o problematiki številcenja izdaj na internetu, sprejeli smo prijazno povabilo kolegice Berit Holt, da se naslednjic srecamo v Oslu v maju ali juniju z upanjem, da bomo prav tako uspešni kot smo bili v letošnjem letu. Alenka Kanic Narodna in univerzitetna knjižnica POROCILO O POSVETOVANJU "GRADILI SMO KNJIŽNICO" Na posvetovanju Gradili smo knjižnico, ki ga je priredil Center za razvoj knjižnic s sodelovanjem Cankarjevega doma, 22. maja 2006, je svoje poglede na problematiko gradnje in opremljanja knjižnic predstavilo 24 vabljenih strokovnjakov (med njimi trije iz tujine: Danska, Švedska, Švica) in vec udeležencev posveta. Po odzivu udeležencev sodec, 150 jih je bilo (med njimi tudi vec iz Hrvaške: Zagreb, Reka, Split), je bil posvet uspešen. Vecina udeležencev je bila iz knjižnicarskih vrst (predvsem iz splošnih knjižnic, nekaj iz visokošolskih in specialnih, nihce pa iz šolskih), 20 % udeležencev pa je bilo arhitektov in za investicije odgovornih uradnikov lokalnih skupnosti. Uspelo nam je predstaviti raznolikost pogledov na urejanje knjižnicnega prostora, problematiko njegovega urejanja in rasti, opozoriti na nekatere težave, ki jih imajo knjižnicarji, arhitekti in investitorji pri razreševanju le-te, in zbrati nekatere predloge za hitrejšo rast in boljšo kakovost knjižnicnega prostora. Nekatere prispevke lahko preberete na http:// www.nuk.uni-lj.si/gradilismoknjiznico.html, povzetek posveta in dva prispevka pa objavljamo tudi tu, skupaj z zahvalo vsem udeležencem, sodelavcem in sponzorjem: Betax, Prelog, Tim Maribor, IAM Inštitut in akademija za multimedije, Mercator. Povzetek posvetovanja Problematika - Pomanjkanje knjižnicnega prostora, neprimerna velikost, uporabna in estetska kakovost, razdrobljenost, nefunkcionalnost so problemi, ki tarejo vecino (splošnih) knjižnic. Je temelja ovira za primerno ureditev gradiva, uvajanje sodobne opreme, zlasti elektronske, kakovostno in eticno ponudbo storitev. - Neprimerna lokacija z vidika dostopnosti in varnosti. - Ne razpolagamo z natancnimi podatki o prostoru in njegovi problematiki. - Knjižnicni prostor nima primernega ugleda v okolju kot javni prostor. - Razreševanje neustreznosti prostorskega pogoja je predolgo, negospodarno, pogosto tudi nestrokovno. - Urejanje prostora se ne obravnava celostno: lokacija, stavba/prostor, oprema. - Pomanjkljivo pripravljeni knjižnicni programi so ovira za kakovostno nacrtovanje in izvedbo. - Knjižnicni program nima ustreznih tehnicnih prilog za kakovostno in varno ureditev ter hranjenje knjižnicnega gradiva. - Bibliobus se ne obravnava dovolj pozorno kot prostor. - Odlocanje o lokaciji, nacrtu se izvaja brez knjižnicarja. - Posegi v prostor se opravljajo brez skupine razlicnih strokovnjakov, celo brez arhitekta ali knjižnicarja. - Postopnost razreševanja prostorske problematike z menjavanjem lokacij ne pripomore h kakovosti. - Nacrti za prostore knjižnice se izbirajo brez natecaja. - Za realizacijo sprejetega nacrta je cas pogosto prekratek. - Sprejeti nacrt se ne izvede popolno oziroma v nacrtovani obliki. - Kakovosti opreme se namenja premalo pozornosti, izbira se po njeni ceni brez upoštevanja kakovosti. - Ovirana dostopnost in uporaba prostora za skupine s posebnimi potrebami. - Porabljena sredstva za ureditev prostora so lahko še zmeraj neznanka. - Po koncani gradnji ni opravljeno strokovno ovrednotenje prostora. Predlogi za razreševanje • Spodbuditi hitrejšo gradnjo s spodbujanjem za sodelovanje v razpisih razvojnih programov Slovenije in EU. • Pomagati graditi kakovosten prostor s primerno zakonodajo in predpisi. • Omogociti izobraževanje za pripravo knjižnicnega programa za prostorsko urejanje knjižnic v rednem izobraževanju in dopolnilnem izobraževanju NUK. • Spodbuditi izdelavo nacrtov za gradnjo knjižnic tudi kot teme za diplomske naloge. • Pripraviti tehnicne standarde za gradnjo knjižnic, bibliobusa, v katerih bodo zbrani pogoji za varno in primerno predstavitev, uporabo in hrambo gradiva. • Okrepitev svetovalne službe Centra za razvoj knjižnic s strokovnjakom za prostorsko urejanje knjižnic. • Uveljaviti enakovrednost lokacije, prostora in opreme. • Uveljaviti kakovostne standarde za opremo. • Uveljavljati sprejetje celostne razrešitve prostorske problematike na doloceni lokaciji, ce tudi se bo razreševala postopoma. • Uveljaviti obvezno sodelovanje knjižnicarske stroke pri vsakem posegu v prostor: pri izbiri lokacije, nacrta in opreme in pri izvajanju sprejetega nacrta ter pri ovrednotenju izvedbe. • Uveljaviti obvezno sodelovanje strokovnjakov za ureditev dostopnosti in uporabe prostora za skupine s posebnimi potrebami. • Uveljaviti natecaj za pripravo nacrta, katerega vrednost presega doloceno vsoto ali katerega sofinancira država. • Državno sofinanciranje ureditve vzorcne knjižnice za nemoteno dostopnost in uporabo knjižnice in njenih storitev za razlicne skupine uporabnikov s posebnimi potrebami. • Spodbuditi mednarodne natecaje. • Uvesti obvezno strokovno kontrolo nad izvedbo nacrta. • Javno spremljanje porabe denarja in javno dostopni financni podatki, s katerimi mora razpolagati tudi knjižnica. • Opraviti ovrednotenje prostora po koncani investiciji in pripraviti porocilo. • Opraviti raziskavo javnega prostora vseh tipov knjižnic. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica V Plecnikovi stavbi "V Plecnikovi knjižnici, ki je dejansko kulturni spomenik najvišjega reda, sem kot študent preživel mnogo casa. Že z vstopom skozi vhod v Narodno in univerzitetno knjižnico vsakic znova zacutim, da sem v centru znanja, v zakladu slovenske pisne kulturne dedišcine, slovenskega naroda. Projekt NUK 2, ki je še vedno zgolj na papirju, caka na to, da se cimprej združijo sposobnosti, znanje, volja in energija, tako naše najvecje knjižnice, Mestne obcine Ljubljana kot pristojnih ministrstev. Želim si, da bi vrata NUK-a 2 cimprej slavnostno odprli in uporabnikom omogocili vstop v razširjeno in obogateno zakladnico znanja, ki pomembno vzpodbuja razvoj osebne rasti in skupne kulture." dr. Janez Drnovšek predsednik Republike Slovenije Predvsem pa velikih in svetlih prostorov Kakšno vlogo je imela ali ima knjižnica v mojem delovanju? Kakšna naj bi bila, da bi rada zahajala vanjo? Poklicno se ukvarjam z ilustriranjem knjig za otroke, pa tudi za odrasle. Gibljem se med besedo in podobo znotraj knjige. Ko zacnem z ilustriranjem, zlasti ce je to knjiga s poljudno tematiko ali ucbenik, predstavlja pot v knjižnico eno od prvih faz mojega dela. Ker predvsem ucbeniki vkljucujejo zelo široko razvejane teme, gradivo najprej išcem v splošnih knjižnicah. Tako najdem na istem mestu želeno temo predstavljeno v knjigah za otroke ali pa v povsem strokovni literaturi. Za bolj specificne teme obišcem specialne knjižnice. Knjižnico pri svojem delu potrebujem torej kot prostor zbiranja informacij; išcem tako vsebinske informacije kot tudi slikovno gradivo. Najprej seveda doma pobrskam po internetu. Velikokrat se ta metoda (pri dolocenih temah) izkaže za prevec zamudno, zato se napotim v knjižnico. Seznam literature, ki obravnava želeno temo, si izdelam že doma. Zelo dragocena je pri tem baza podatkov COBISS in tudi dostop do njega v sami knjižnici. Ker pri svojem delu najpogosteje potrebujem veliko slikovnega gradiva, grem najraje kar med police in brskam po knjigah. Tako relativno hitro najdem slike, ki jih potrebujem in mi informacije, ki jih sproti dobivam pomagajo iskati v pravi smeri naprej. Vcasih mi povsem nakljucne informacije pomagajo do cilja. Pravzaprav se vpletem v nekakšen interaktivni odnos s knjigo in podatki, ki mi jih daje. Zato je zame pomembno, da je cimvec knjig na policah. Velikokrat iz posameznih knjig uporabim samo kakšen krajši odstavek ali fotografijo – kot informacijo. Takrat je dobrodošlo, da lahko v knjžnici tudi fotokopiram. Dragocena je tudi pomoc strokovno usposobljenih informatorjev, ki mi znajo iz vcasih široko zastavljenih tem poiskati ustrezno gradivo. Knjižnica, v katero zahajam, domuje v historicni stavbi v centru Ljubljane in po mojem mnenju ”poka po šivih”. Prav zaradi prostorske stiske najverjetneje na policah ni vsega gradiva, ki bi sicer tam našlo svoje mesto. ”Romantika” stare hiše ima sicer svoj car - deluje toplo in humano. V njej se da najti dovolj intimnih kotickov, kjer lahko v miru prelistam knjigo. Kot obiskovalka bi si želela ta humani, nesterilni ton prostora cutiti tudi v novi, prostorni, moderni knjižnici, v kateri bi bilo lahko cimvec knjig na policah. Da se lahko sprehajam med njimi, da se prepustim navdihu in toku, da me kakšna knjiga preprosto poklice. Med policami si želim dovolj prostora, da si išcoci ne hodimo po prstih, pa morda lucke na vrhu vsakega regala. Želim si stolckov ali klopi v bližini polic, pa tudi kakšne mize, kjer lahko knjige prelistam, preden jih dokoncno izberem. Želim si dovolj vidne in pregledne oznacbe tematik. Pa tudi kakšno garderobo – težko je v rokah nositi zimske plašce in hkrati izbirati in listati po knjigah. Predvsem pa velikih in svetlih prostorov.“ Andreja Peklar akademska slikarka Evropska zastava EVROPSKI KOTICEK OSNOVNI POJMI, TERMINOLOGIJA EVROPSKE UNIJE 2 V marcevski številki Knjižnicarskih novic smo predstavili nekaj osnovnih pojmov s podrocja Evropske unije, ki jih slišimo ali beremo tako rekoc vsak dan, v tokratni številki pa bomo predstavili še ostale, za katere menimo, da jih je dobro poznati za boljše razumevanje delovanja in dogajanj v EU. Državljanstvo Evropske unije http://evropa.gov.si/evropomocnik/question/923-186/ Pojem evropskega državljanstva je uvedla Pogodba o Evropski uniji, podpisana 7. februarja 1992 v Maastrichtu in z veljavnostjo od 1. novembra 1993 dalje. Slovenski državljani smo postali državljani EU s 1. majem 2004, ko je Slovenija postala polnopravna clanica EU. To ne pomeni, da imamo dvojno državljanstvo. Državljanstvo Unije namrec ne nadomešca in ne prevladuje nad nacionalnim državljanstvom, ampak ga le dopolnjuje. Obenem prinaša in zagotavlja uživanje in varstvo pravic iz temeljnih pogodb, njihovih dopolnitev in sprememb, seveda pa nalaga tudi dolžnosti. Državljanstvo EU naj bi tudi poglobilo in utrdilo zavest pripadnosti EU. In katere so najpomembnejše nove pravice, ki jih imamo kot evropski državljani? - "Pravico do prostega gibanja in prebivanja na obmocju Evropske unije; - aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament in na obcinskih volitvah v državi clanici, kjer prebiva, pod enakimi pogoji kot državljani te države clanice, kar pomeni, da lahko volimo oziroma smo izvoljeni na volitvah v Evropski parlament. - pravico uživati zašcito diplomatskih in konzularnih organov katerekoli države clanice EU, pod enakimi pogoji kot državljan te države clanice, ko se nahaja na obmocju tretje države, v katerem njegova država nima predstavništva; to denimo velja za pomoc v primeru bolezni, težje nesrece ali smrti, zapora, pripora ali napada ter za pomoc pri urejanju statusnih zadev posameznika (na primer izdaja potnega lista za vrnitev); - pravico nasloviti peticije na Evropski parlament; - pravico obrniti se na evropskega varuha clovekovih pravic kot tudi na institucije (Evropski parlament, Evropski svet, Svet ministrov, Evropsko komisijo, Sodišce EU, Evropsko centralno banko in Racunsko sodišce) in posvetovalne organe EU (Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor), in to v kateremkoli uradnem jeziku EU, tudi slovenšcini, in prejeti odgovor v istem jeziku." Ekonomska in monetarna unija (EMU http://www.ecb.int/ecb/history/emu/html/index.sl.html, http://evropa.gov.si/evropomocnik/category/4/#193 Evropska unija vodi skupno denarno politiko, ki zahteva tesno usklajene ekonomske politike držav clanic in temelji na skupnem trgu. Izraz EMU pomeni tocno doloceno institucionalno obliko evropskega gospodarskega in denarnega povezovanja. Uradno so vse države clanice v EMU od 1. januarja 1999, tudi ce še niso vstopile v obmocje evra in prevzele evra kot skupne valute. To pomeni, da tudi deseterica novih držav clanic, vkljucno s Slovenijo, sodeluje v EMU že od trenutka, ko so vstopile v EU, to je od 1. maja 2004. Vkljucitev države v EMU pomeni izgubo denarne in delno tudi gospodarske suverenosti, vendar pa prinaša tudi dolocene makro in mikroekonomske koristi. Dolocbe v zvezi z oblikovanjem in vzpostavitvijo EMU ter casovni okvir, so zapisane v Pogodbi o ustanovitvi EU (1993). EMU predstavlja zadnjo stopnjo gospodarskega povezovanja v EU, ki je potekala v treh fazah: - v prvi fazi (julij 1990 do 31. decembra 1993) so morale države clanice EU odstraniti vse ovire prostega pretoka kapitala in tako zagotoviti popolno liberalizacijo kapitalskih tokov; - v drugi fazi (od 1. januarja 1994 do 31. decembra 1998) je bil ustanovljen Evropski monetarni institut (EMI), predhodnik Evropske centralne banke (ECB). Njegovi poglavitni nalogi sta bili okrepiti sodelovanje med nacionalnimi centralnimi bankami in koordinacijo denarnih politik držav clanic ter izpeljati potrebne priprave za uvedbo nove skupne valute - evra. V tem casu so morale države clanice izpolniti t.i. konvergencne kriterije, ki so morali biti izpolnjeni za vstop v - tretjo fazo (1. januarja 1999 do 1. februarja 2002). V tem casu je bila uvedena skupna valuta – evro, pristojnosti glede vodenja denarne politike so bile prenešene na Evrosistem, ki ga tvorijo ECB in nacionalne centralne banke držav clanic EU, ki so uvedle evro. Delovati je zacela Evropska centralna banka (ECB, ustanovljena 1. junija 1998), ki je prevzela naloge EMI. Tecaji denarnih enot držav clanic, ki so izpolnjevale zahtevane konvergencne kriterije za prevzem evra, so bili nepreklicno doloceni (valute teh držav so postale t.i. podenote evra). Na tej stopnji je bil evro uveden kot knjižni denar, s 1. januarjem 2002 pa so bili uvedeni evro bankovci in kovanci, ki so zamenjali bankovce in kovance držav, ki so uvedle evro. Predpisi, ki dolocajo pravila delovanja EMU in njeno ustanovitev, so: • Pogodba o ustanovitvi Evropski skupnosti (cleni 98 -124), • Protokol o Statutu Evropske centralne banke in Evropskega sistema centralnih bank, • Protokol o postopku v zvezi s cezmernim primanjkljajem, • Protokol o konvergencnih merilih iz clena 121 (prej 109j), • Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, • Zbirka predpisov (Compilation of community legislation on economic and monetary union). Evropska integracija Izraz pomeni evropsko povezovanje, ki se nanaša na vzpostavljanje enotnosti med evropskimi državami in njihovimi narodi. Integracija znotraj Evropske unije pomeni združevanje virov držav clanic in skupno sprejemanje odlocitev, ki se izvaja na podlagi sodelovanja med institucijami EU (Parlamentom, Svetom, Komisijo itn.). Evropsko leto… Vsako leto ali vsako drugo leto izmenjaje EU ali Svet Evrope razglasita tako imenovano evropsko leto z namenom, da pozornost javnosti usmerita v doloceno evropsko podrocje. Organizirata vrsto posebnih dogodkov, povezanih z doloceno vsebino in dejavnostmi in tako v državah clanicah vzpodbujata aktivnosti, ki so povezane s tem podrocjem. Na primer, letošnje leto je Evropska komisija razglasila za "Evropsko leto mobilnosti delavcev", leto 2005 je bilo "Evropsko leto državljanstva skozi izobraževanje", ki ga je razglasil Svet Evrope, za leto 2008 predlaga Evropska komisija za "Evropsko leto medkulturnega dialoga", in podobno. Kobenhavnska merila (http://evropa.gov.si/evropomocnik/question/471-114/) Junija 1993 so voditelji EU na srecanju v Koebenhavnu dolocili tri merila, ki jih mora država kandidatka izpolniti, preden se pridruži Evropski uniji: 1. imeti mora stabilne institucije, ki zagotavljajo demokracijo, vladavino prava in clovekove pravice ter spoštovanje manjšin; 2. imeti mora delujoce tržno gospodarstvo; 3. prevzeti mora acquis ( pravni red EU) in podpreti cilje Evropske unije. Poleg tega mora imeti javno upravo, usposobljeno za uporabo in izvajanje zakonov EU v praksi. Konvencija o prihodnosti Evrope http://evropa.gov.si/ustava/o-konvenciji/ http://european-convention.eu.int/bienvenue.asp?lang=EN Vzpostavljena je bila decembra 2001 in njena naloga je bila sestaviti novo evropsko pogodbo, ki bi jasno dolocila pravila delovanja Evropske unije po širitvi, torej po 1. maju 2004. Štela je 105 clanov, ki so predstavljali ali zastopali predsednike držav in vlad iz EU ter držav kandidatk, njihove nacionalne parlamente, Evropski parlament in Evropsko komisijo. Njen predsednik je bil nekdanji francoski predsednik Valéry Giscard d'Estaing. Konvencija je svoje težko in burno delo zakljucila 10. julija 2003 in nastali dokument je postal ustava EU. Lizbonska strategija http://evropa.gov.si/evropomocnik/question/971-9/ http://ec.europa.eu/growthandjobs/index_en.htm EU potrebuje sodobno in ucinkovito gospodarstvo, da lahko tekmuje z drugimi svetovnimi gospodarskimi silami. Na srecanju v Lizboni marca 2000 so si politicni voditelji EU zastavili cilj: v desetih letih postati "najbolj konkurencno in dinamicno, na znanju temeljece gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne rasti, z vec in boljšimi delovnimi mesti ter vecjo socialno kohezijo." Dogovorili so se tudi o podrobni strategiji za uresnicevanje tega cilja. "Lizbonska strategija" med drugim vkljucuje raziskave, izobraževanje, usposabljanje, dostop do interneta in elektronsko poslovanje. Nanaša se tudi na reformo evropskih sistemov socialnega varstva, ki jih je treba preoblikovati za dolgorocni obstanek, da bodo od njih imele koristi tudi prihodnje generacije. Evropski svet se sreca vsako pomlad, da oceni napredek, dosežen pri izvajanju Lizbonske strategije. Maastrichtska merila/konvergencni kriteriji http://evropa.gov.si/evropomocnik/question/778-153/ http://europa.eu/scadplus/glossary/convergence_criteria_en.htm V Pogodbi iz Maastrichta (Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, 1992) so doloceni pogoji, ki jih mora izpolniti vsaka država clanica, ki želi prevzeti evro. Prvi korak je dveletna vkljucenost v ERM 2, ostali pogoji pa so: 1. stabilnost cen/nizka stopnja inflacije: stopnja inflacije ne sme biti vecja od 1,5% povprecja stopnje inflacije treh držav clanic, ki so pri stabilnosti cen dosegle najboljše rezultate oziroma najnižjo inflacijo v predhodnem letu; 2. javno-financni primanjkljaj/vzdržni položaj javnih financ: a) v splošnem mora biti pod 3 % bruto domacega proizvoda (BDP), razen ce je bilo to razmerje znatno in je neprestano upadalo ter doseglo raven blizu referencni vrednosti ali ce je prekoracitev referencne obrestne vrednosti samo izjemna in zacasna ter razmerje ostaja blizu referencni vrednosti. b) javni/državni dolg ne sme presegati 60% BDP, vendar lahko država z vecjim dolgom kljub temu prevzame evro pod pogojem, da se njen dolg vztrajno zmanjšuje in z zadovoljivo hitrostjo dosega referencno vrednost; 3. obrestne mere/nizka stopnja dolgorocnih obrestnih mer: dolgorocna obrestna mera ne sme presegati za vec kot 2% povprecja obrestnih mer treh držav clanic z najnižjo stopnjo inflacije v predhodnem letu; 4. stabilnost menjalnega tecaja/ stabilni tecaji valut: menjalni tecaj nacionalne valute mora ostati v predhodno dolocenih mejah nihanja za obdobje dveh let. Medvladna konferenca (MVK) je konferenca/srecanje, na kateri se sestanejo predstavniki vlad držav clanic z namenom spremeniti pogodbe Evropske unije. Tako so bili rezultati medvladnih konferenc podpisi najpomembnejših evropskih pogodb: - Enotna evropska listina (1986), ki je dolocila spremembe in sprejetje zakonodaje, potrebne za izgradnjo notranjega trga do 1. januarja 1993. - Pogodba iz Maastrichta (1992); - Pogodba iz Amsterdama (1997) je rezultat Medvladne konference, ki jo je vzpodbudil Evropski svet marca 1996 s ciljem pregledati in spremeniti nekatera dolocila iz maastrichtske pogodbe ter pripraviti pogoje za bodoco širitev EU; - Pogodba o Evropski uniji (Nica, 2001); - Pogodba o Ustavi za Evropo (2004). Medvladno pomeni dobesedno "med vladami". O nekaterih zadevah v EU, kot so na primer varnostne in obrambne zadeve, se odloca izkljucno na podlagi medvladnega sporazuma (tj. sporazuma med vladami držav clanic EU). Te medvladne odlocitve sprejemajo ministri na srecanjih Sveta Evropske unije, na najvišji ravni pa predsedniki vlad in/ali predsedniki držav clanic EU na srecanjih Evropskega sveta. Nadnacionalno: dobesedno pomeni "na ravni, ki je višja od ravni nacionalnih vlad", za razliko od "medvladno", kar pomeni "med vladami". Številne odlocitve EU se sprejemajo na "nadnacionalni" ravni v smislu, da so v sprejemanje teh odlocitev vkljucene institucije EU, na katere so države clanice EU prenesle dolocene pristojnosti odlocanja. Tega izraza ne smemo zamenjati z izrazom "transnacionalno". • Trije stebri Evropske unije so temelj strukture Evropske unije, ki je politicna nadgradnja Evropske skupnosti. EU je tako rekoc vezni clen vseh treh stebrov; - prvi steber, osrednji in najmocnejši od vseh treh, sestavljajo Evropske skupnosti; po dolocilih iz amsterdamske pogodbe je podrocje prostega pretoka ljudi iz tretjega stebra preneseno v prvi steber; - drugi steber zajema skupno zunanjo in varnostno politiko; - v tretjem stebru pa je pravosodje in notranje zadeve (policijsko sodelovanje in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah). Tatjana Šporar Narodna in univerzitetna knjižnica IZ RAZSTAVNIH DVORAN TRST IN KNJIŽEVNOST II: SLOVENSKI AVTORJI (BARTOL, PAHOR, REBULA, …) Razstava in predstavitev knjige Slovenica Mirana Košute v koprski knjižnici Miran Košuta, vsestranski slovenski zamejski ustvarjalec, pisatelj, esejist, prevajalec, glasbenik in profesor, s svojimi esejisticnimi knjigami Krpanova sol (1996), Scritture parallele (1997) in Slovenica (2005) odlicno zapolnjuje vrzeli bodisi na podrocju obravnavanja slovenske književnosti v Italiji, bodisi na podrocju slovensko-italijanskih kulturnih stikov ter v posredovanju slovenske književnosti in kulture v širši italijanski prostor. Njegovo najnovejše delo Slovenica z zanimivim podnaslovom peripli lettarari italo sloveni ali v slovenšcini italijansko slovenska književna jadranja je napisana italijanskem jeziku in je namenjena italijanskemu bralcu, ki ga zanimata slovenska književnost in kultura. Sam avtor je na predstavitvi knjige v koprski Osrednji knjižnici Srecka Vilharja povedal, da se vsebina slovenske književnosti in kulture razvija v koncentricnih krogih, iz enostavnega preidemo v kompleksnost modernizma in postmodernizma, v prepletenost književnosti s filozofsko miselnostjo. Avtorja je predstavila dobra poznavalka njegovih del, prof. Jasna Cebron, ki je poudarila tudi njegov zahteven slog kot nekaj posebnega v slovenski esejistiki. Po zanimivem nakljucju je Slovenica izšla prav v casu, ko je koprska knjižnica pripravljala razstavo o slovenski književnosti na Tržaškem, tako da si ne bi bilo mogoce zaželeti boljše knjige v pomoc pri pripravi razstave. Že lani namrec si je koprska knjižnica zadala nalogo, da bi predstavila manj znano kulturno komponento Trsta v trilogiji razstav. Na prvi razstavi so bili predstavljeni italijanski avtorji v Trstu in sicer najbolj znani, tako imenovani 4 S-ji: Italo Svevo (1861-1928), Umberto Saba (1883-1957), Scipio Slataper (1888-1915) in Giani Stuparich (1891-1961). Druga razstava je namenjena slovenski književnosti na Tržaškem, ki ima zaradi manjšinskosti in multikulturnosti prostora svoje znacilnosti in se razlikuje od slovenske književnosti v Sloveniji. Sicer pa so bili slovenski tržaški književniki na razstavah koprske knjižnice že predstavljeni, prvic leta 1965 (razstava Primorski književniki iz Trsta, kjer so sodelovali Alojz Rebula, Boris Pahor, Miroslav Košuta Filibert Benedetic, Marija Mijot in Andrej Budal), nato leta 1984 (Sodobna književnost Slovencev v Italiji) in leta 1993 (razstava in literarni vecer ob 80-letnici Borisa Pahorja). Razstava Trst in književnost II predstavlja tri najbolj znane tržaške slovenske književnike: Vladimirja Bartola (1903-1967), Borisa Pahorja (1913) in Alojza Rebulo (1924 ). Poleg tega vidno mesto zavzema Miran Košuta (1960) in njegova Slovenica z bibliografijo slovenskih avtorjev v Italijii. Bibliografija zajema dela Vladimira Bartola, Borisa Pahorja, Zore Saksida, Antona Birtica-Mecanca, Alojza Rebule, Zore Tavcar, Atilija Kralja, Romana Firmanija, Rafka Dolharja, Saša Martelanca, Filiberta Benedetica, Renza Garjupa, Aleksija Pregarca, Miroslava Koštue, Brune Marije Pertot, Marize Perat, Eveline Umek, Lidie Zabrieszach, Irene Žerjal, Renata Quaglie, Janeza Povšeta, Alda Rupla, Filipa Fiscerja, Ivanke Hergold, Marka Kravosa, Ivana (Giovannija) Tavcarja, Klavdije Voncina, Alda Clodiga, Jakoba Renka, Brune Dorbolň, Tomeka Vetriha, Adriana Garipa, Aceta Mermolje, Zlatke Obid Lokatos, Marija Cuka, Borisa Pangerca, Ade Tomasetig, Liliane Visintin, Majde Artac Sturman, Alenke Rebula Tuta, Dušana Jelincica, Borisa Kobala, Daria Martiniga, Jurija Paljka, Marka Sosica, Luise Battistig, Milana Bufona, Marine Cernetig, Mirana Koštute, Aleksa Šušulica, Tatjane Rojc, Igorja Škamperleta, Loredane Drecogna, Michela Obida, Nadje Švara, Vesne Primožic, Matejke Grgic, Davida Bandellija in Erika Sancina. Poleg Mirana Košute so o slovenski književnosti v Italiji pisali predvsem še Jože Pogacnik, Mara Debeljuh Poldini in Marija Pirjevec. Razstava je obsežna, skrbno je razstavljenih kar 168 knjig ali publikacij: med njimi prvo Bartolovo delo Lopez iz leta 1932, njegovo najbolj znano delo Alamut, ki je prvic izšlo leta 1938 ter predvsem v zadnjih letih doživelo precej ponatisov in prevodov. Prvo Pahorjevo delo Moj tržaški naslov je iz leta 1948, njegovo štirikrat ponatisnjeno delo Mesto v zalivu je prvic izšlo leta 1955. Pahor je predstavljen s kar 17 prevodi. Prvo delo Alojza Rebule Devinski sholar pa je izšlo leta 1954, tri ponatise je doživel njegov Sencni ples, razstavljenih je tudi pet njegovih prevodov. V koprski knjižnici hranijo skoraj vsa razstavljena dela, pri dopolnitvi razstave z manjkajocimi deli pa so sodelovali z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, piransko Mestno knjižnico in knjižnico v Lendavi. Razstava bo na ogled do 20. septembra 2006 v avli koprske knjižnice. Na tretji razstavi prihodnje leto naj bi bil predstavljen Trst kot mesto s poudarkom na nekaterih njegovih specificnostih. S temi razstavami želijo knjižnicarji prispevati k spoznavanju tu prisotne tako italijanske kot slovenske kulture kot tudi opozoriti na bogato zbirko knjig o Trstu, ki jih hrani koprska knjižnica. Ljuba Vrabec, Amalia Petronio Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper OBVESTILA NAROCANJE GRADIVA PO POŠTI Nov servis v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto V knjižnici Mirana Jarca Novo mesto smo že dalj casa razmišljali, kako bi uporabnikom prihranili pot do knjige in kako bi gradivo ponudili tudi širšemu krogu ljudi, zato smo se odlocili, da 1. 8. 2006 uvedemo nov servis "narocanje gradiva po pošti". Ta servis lahko koristijo polnoletne osebe s slovenskim državljanstvom in s stalnim bivališcem v Sloveniji, ki morajo biti vpisane v Knjižnico Mirana Jarca. Tistim, ki še niso clani knjižnice, bi pa servis želeli uporabljati, ponujamo brezplacno spletno clanstvo. Vec o tem si lahko preberete na naši spletni strani www.nm.sik.si, v rubriki "e-knjižnica" / "narocanje gradiva po pošti" ozIroma "e-knjižnica" / "brezplacno spletno clanstvo". Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Urška Mitrovic Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto BORZA DELA DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Študij sem zakljucila letos, tako da je moj cilj najprej poiskati pripravništvo. Vendar kljub temu, da sem komaj zakljucila študij, so moje izkušnje že kar precejšnje. V casu študija sem delala v specialni knjižnici in šolski knjižnici. Po koncanem 4. letniku pa sem sprejela delo v splošni knjižici v okolici Ljubljane. Tako sem v dobrem letu dodobra spoznala delo bibliotekarja-informatorja, delo na informativnem oddelku in na sami izposoji. Sem zelo komunikativna oseba in pripravljena na vsako delo v knjižnici. Delo z ljudmi me veseli, aktivno govorim angleško, prav tako mi tudi znanje nemškega jezika ni tuje. Seveda pa se bom za svoje delo še dodatno izobraževala. Vesela bi bila vsakega dela, ki zajema podrocje bibliotekarstva. Dosegljiva sem na telefonu 031 270 854 ali na e-naslovu barbadur@volja.net (Barbara) DELO IŠCE Diplomirana univerzitetna bibliotekarka z aktivno licenco za vzajemno katalogizacijo nudim knjižnicam pomoc pri katalogizaciji v sistemu Cobiss, v popoldanskem casu. Imam 8 letne izkušnje v katalogizaciji monografskih publikacij, clankov in bibliografij raziskovalcev, delne izkušnje imam pri katalogizaciji serijskih publikacij ter neknjižnega gradiva. Informacije in kontakt: libasistenca@gmail.com . DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italijanistka. Že v casu študija sem delala na oddelku za Posebno knjižnicno gradivo v NUK-u, kjer sem opravila tecaj za bodoce aktivne udeležence COBISS. Moje delovne izkušnje so: vsebinska in formalna obdelava gradiva na racunalniku ter postavitev. Zelo rada bi delala v specialni knjižnici, saj sem se v diplomskem delu podrobno posvetila prav tej vrsti knjižnic. Seznanjena sem tudi z ucnim nacrtom bibliopedagoških ur v osnovni in srednji šoli. Aktivno obvladam italijanšcino in nemšcino, ki je moj materni jezik, in pasivno anglešcino. Dosegljiva sem na tel.št. 031 581 366. PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo program drugega mednarodnega strokovnega srecanja "Knjižnica - igrišce znanja in zabave" na temo Knjižnice kot turisticna ponudba, ki ga prirejata Gradska knjižnica Ivana Gorana Kovacica – Karlovec in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto 14. in 15. septembra 2006 v Karlovcu. Objavljamo tudi prijavnico za udeležbo na srecanju in podatke o možnostih rezervacije hotelske namestitve. 2. V drugi prilogi objavlajmo vabilo Arhiva Republike Slovenije - Centra za konserviranje in restavriranje in Društva restavratorjev Slovenije na posvet Svetloba in kulturna dedišcina, ki bo 28. septembra 2006 v Ljubljani. 3. V tretji prilogi objavljamo program in prijavnico za drugo skupno posvetovanje specialnih in visokošolskih knjižnic "Informacijska pismenost med teorijo in prakso: vloga visokošolskih in specialnih knjižnic", ki bo potekalo 19. oktobra 2006 v Ljubljani. 4. V cetrti prilogi objavljamo narocilnico za nakup prirocnika Univerzalna decimalna klasifikacija, ki ga je izdala Narodna in univerzitetna knjižnica.